5 Preglednico dopolni s podatki iz izhodiščnih besedil.
Kdo so govorci? Ali besedilo berejo ali prosto govorijo?
Ali uporabljajo knjižni jezik?
Pogovorite se, v čem se razlikuje jezik v 2. in 3. posnetku.
Knjižni jezik ima natančno predpisana pravila. Napisana so v slovnicah, slovarjih, pravopisnih in drugih jezikovnih priročnikih. Z njim se srečamo že v otroštvu, npr. ob poslušanju in branju pravljic, sistematično pa se ga učimo v šoli, ob gledanju televizije in podobno. Namenjen je pisnemu in govornemu sporazumevanju. Uporablja se ga skoraj vedno v časopisih, revijah, knjigah, učbenikih ter nekaterih televizijskih in radijskih oddajah. Zaželen je tudi pri javnem nastopanju, predvsem kadar se na nastop pripravimo. Knjižni jezik se uporablja na celotnem slovenskem ozemlju, zato ima za Slovence tudi združevalno vlogo.
Neknjižni jezik ima dve različici: pogovorni jezik in narečje. Obe sta namenjeni predvsem govornemu sporazumevanju. Pogovorni jezik uporabljamo pri bolj sproščenem sporazumevanju, npr. v telefonskem pogovoru ali klepetu v spletni klepetalnici s prijatelji in znanci, pri sporazumevanju s sodelavci. Odvisen je od starosti govorca in se razlikuje od kraja do kraja. Lahko je zelo podoben knjižnemu jeziku ali pa se bliža narečju.
Narečje je značilno samo za določen kraj ali območje, npr. štajersko, gorenjsko narečje. Narečje se predvsem govori. Uporablja se pri vsakodnevnem sporazumevanju z ljudmi, ki isto narečje govorijo ali vsaj razumejo.
6 V katerih primerih se uporablja knjižni jezik? Zaznamuj s ✔.
pri pogovoru z vrstniki, starši in sosedi pri govornem nastopu v šoli
v učbenikih in delovnih zvezkih
7 Preberi sporočila in dopolni preglednico.
Pozdravljeni! Sporočam vam, da bo moja hčerka Maja Kranjc po gledališki predstavi ostala v Ljubljani. Pred gledališčem jo bo počakala babica. Najlepša hvala in lep pozdrav. Jana Blatnik Kranjc 1
Jaz bon gnes bole pozno domu priša, ka momo tabornike. Nik