PSZ-ZGO6_26

Reke so bile za prve civilizacije zelo pomembne, ker so:

• dajale svežo vodo (za pitje, pripravo hrane, čiščenje …),

• s poplavljanjem povečale rodovitnost prsti, da je bil pridelek večji,

• po njih z ladjami prevažali blago in ljudi; bile se glavne prometne poti,

• dajale hrano (ribištvo).

Zemljevid na prejšnji strani prikazuje prve civilizacije na območju rodovitnega polmeseca in v Aziji. Na njem lahko vidiš, da so civilizacije ločevala gorovja. Kljub temu so med njimi obstajali trgovski stiki, ko so karavane s konji in kamelami prenašale tovor več tisoč kilometrov daleč. Trgovski stiki so omogočali tudi prenos idej in znanja med civilizacijami.

1. V katerem tisočletju in kje so nastale prve civilizacije?

2. Pojasni pojem rodovitni polmesec.

3. Zakaj so bile reke pomembne za nastanek prvih civilizacij?

4. S pomočjo zemljevida na str. 49 poimenuj prve civilizacije in njihova ozemlja.

Raziskujem digitalno

Na spletni strani muzeja Louvre v Franciji si oglej zbirko Masterpieces of the Louvre https://collections.louvre.fr/en/ album/2?page=1. Poišči sedem predmetov, ki so povezani s prvimi civilizacijami. Zatem izdelaj časovni trak in vanj umesti te predmete. Kateri predmet je najstarejši? Predmete prouči s pomočjo rumene kartice.

Zdaj vem

• Z nastankom prvih civilizacij se je v svetovni zgodovini končala prazgodovina in se je začel stari vek.

• Prve civilizacije so nastale na območjih, kjer so bili za kmetijstvo ugodni pogoji: bližina rek, za kmetijstvo primerna prst in toplo podnebje.

• Prve civilizacije so se v 4. tisočletju pr. n. št./pr. Kr. razvile na območju rodovitnega polmeseca, To je bilo območje med rekami Evfrat, Tigris in Nil.

• Najstarejša cilivizacija se je razvila v Sumeru, južnem delu Mezopotamije (na jugu današnjega Iraka).

Značilnosti prvih civilizacij

Kako pomembno je bilo namakalno poljedelstvo

V Mezopotamiji in Egiptu je prevladovalo suho podnebje, ki ni bilo primerno za poljedelstvo. Izjema so bila območja rodovitnega polmeseca med rekami Nil, Evfrat in Tigris. Tu so reke vsako leto prestopile svoje bregove in poplavile širšo okolico. Ko so reke odtekle, so pustile za seboj rodovitno blato. Kmetje so zemljo nato prekopali in zasejali poljščine.

V Mezopotamiji so prvi na svetu odvečno vodo v času poplav preusmerili v umetno izkopane kanale in vodo uporabili za namakanje polj v času, ko reka ni poplavljala. To obliko poljedelstva imenujemo namakalno poljedelstvo. Namakalno poljedelstvo je bilo ključno za nastanek prvih civilizacij.

Namakalno poljedelstvo so poznali tudi v Egiptu, južni Aziji (Indiji, Vietnamu), na Kitajskem in v Ameriki.

1 Reke so poplavljale vsako leto od julija do oktobra.

2 Ko je voda odtekla, so kmetje v rodovitno blato posadili semena.

3 V sušnem obdobju so polja skrbno obdelovali in namakali z vodo iz kanalov.

Razmah trgovine

Naraščanje prebivalstva

Večja in stabilna pridelava hrane je vplivala na naraščanje prebivalstva.

Ker so kmetje pridelali več, kot so sami porabili, so viške pridelkov lahko prodali trgovcem in obrtnikom v zameno za njihove izdelke.

Ključne besede:

• namakalno poljedelstvo

• mesto

• država

• zakoni

• pisava

• verovanje

Posledice uveljavitve namakalnega poljedelstva

Tehnični izumi in prve znanosti Nastanek prvih držav in pisav

Ker je namakalno poljedelstvo zahtevalo veliko delavcev, so se morali ljudje organizirati, da so skupaj skrbeli za vzdrževanje kanalov. Zaradi vse te organizacije so nastale prve države in pisave. Skrb za vzdrževanje namakalnih sistemov in napovedovanje poplav je bila ena najpomembnejših vladarjevih nalog.

Zaradi potrebe po urejanju in izboljševanju namakalnih sistemov ter organiziranju dela so se pojavili različni tehnični izumi in prve znanosti. Nastanek mest

Obrtniki in trgovci se niso ukvarjali s kmetijstvom. Živeli so v mestih, ki so bila središča obrti in trgovine.