IZBIRNA VSEBINA
Egipčanska civilizacija
` K ako so nastala čudesa sveta v zgodnjih civilizacijah?
Kdaj in kje je nastala egipčanska civilizacija Okoli leta 3200 pr. n. št./pr. Kr. je ob reki Nil v severni Afriki vladar Menes združil dve kraljestvi: Zgornji in Spodnji Egipt. S tem se je začela zgodovina egipčanske civilizacije, ki je obstajala skoraj tri tisočletja. Egipt je imel največjo moč proti koncu 2. tisočletja pr. n. št./pr. Kr. v času faraona Ramzesa II. POGLAVLJE 1 09. Piramide
4000 pr. n. št./ pr. Kr.
POGLAVLJE 3 02. Hijeroglifski znak
2000 pr. n. št./ pr. Kr.
Egipčanska civilizacija hieroglifi
RAZISKUJ Iz Judeje so dobivali les, vino, oljčno olje, kovine in konje.
0,5 pt
3000 pr. n. št./ pr. Kr.
Keopsova piramida
1,0 pt
1000 pr. n. št./ pr. Kr.
Ramzes II Tempelj Abu Simbel v Karnaku Tutankamon
Leto 1
POGLAVLJE 1 09. Piramide
Ramzes II. 1,0 pt
Osrednje mesto v razvoju egipčanske civilizacije je imela reka Nil. Večina Egipta je puščava, kjer primanjkuje padavin. Reka Nil pa je vsako leto poplavila širšo okolico in omogočila rodovitnost prsti. Pridelek žita Egipčanov in s tem bogatstvo egiptovske države sta bila odvisna od poplav reke Nil. Poplavljanje Nila in uvedba namakalnega poljedelstva sta odločilno pripomogla k vzponu egipčanske civilizacije v najmogočnejšo civilizacijo starega veka. Že pred 2500 leti je grški zgodovinar Herodot Egipt poimenoval »dar reke Nil«.
Iz Egipta so v druge dežele prodajali žito, papirus, laneno blago, orodje, zlato.
Kmetje so zemljo z ralom razrahljali in zasejali poljščine.
Gize
Dolina kraljev
Egipčani so večkrat pluli proti jugu do dežele Punt. Tam so kupovali dišave, ebenovino, zlato, slonovino, leopardove kože in nojevo perje.
Abu Simbel
Iz Nubije so Egipčani pridobivali zlato, ebenovino, slonovino, živino in sužnje.
Ko je reka Nil odtekla, je pustila za seboj rodovitno blato.
68
Iz Mezopotamije so trgovci v Egipt tovorili kovine, dragocene kamne, smolo in začimbe.
Karnak
V Egiptu so uvedli namakalno poljedelstvo - odvečno vodo so v času poplav preusmerili v umetno izkopane kanale.
Slovarček
Iz Fenicije so Egipčani dobivali cedrin les, škrlatno barvilo, steklo.
0,5 pt
0,5 pt
ALI VEŠ? Reka Nil je najdaljša reka na svetu; dolga je 6671 km.
3
Poleg kmetijstva, so Egipčani Nil uporabljali tudi za prevoz blaga in ljudi. Potovali so vladarji, uradniki, vojaki, trgovci. Reka Nil je bila glavna prometna pot, ki je omogočila živahno trgovino. Egipčani so s trgovskimi stiki prišli v stik z drugimi civilizacijami. Ti stiki so se še okrepili, ko so Egipčani osvojili druge dežele.
Egipčani so višino vode reke Nil merili z nilometri.
` ` ` ` `
Egipt v 3. in 2. tisočletju pr. n. št./pr. Kr. Egipt v 1. tisočletju pr. n. št./pr. Kr. rodovitno območje
Katero blago so Egipčani prodajali drugim ljudstvom? Katere predmete so kupovali pri drugih ljudstvih? Kdo je te predmete kupoval – bogati ali revni Egipčani? Sklepaj, kako pomembna je bila za Egipčane trgovina. Katero ozemlje so osvojili Egipčani in katere civilizacije so živele tam? Oceni, kako pomembna je bila reka Nil za egipčansko civilizacijo.
ebenovina – trd les, temne (črne) barve
69