ALI VEŠ?
• Sumersko mesto Uruk
v Mezopotamiji velja
za prvo organizirano državo v zgodovini človeštva.
• V sumerskem mestu
Ur je dal kralj Naum pred 4000 leti zapisati zakonik, ki velja za najstarejši ohranjeni zakonik na svetu.
Nastanek države in zakonov
Prebivalci Sumera v južni Mezopotamiji so se sredi 4. tisočletja pr. n. št./pr. Kr. združili, da bi skupaj lažje organizirali namakalno poljedelstvo. Nastale so prve države. To so skupnosti ljudi, ki živijo na določenih območjih in po določenih pravilih.
Država je lahko obsegala le eno mesto, kar imenujemo mestna država, ali pa se je v državo povezalo več mest. Država je lahko širila svoje ozemlje in si podredila druge države.
Prve države so vodili vladarji. Pomagali so jim svetovalci kot so bili svečeniki (duhovniki), uradniki in vojaški poveljniki.
Vladarji so vladali v skladu z verskimi načeli. Svojim pisarjem so naročili zapis pravil, po katerih je bilo urejeno življenje v državah. Pravilom pravimo zakoni zbirki zakonov pa zakonik.
Eden najbolj znanih zakonikov iz časa prvih civilizacij izvira iz Mezopotamije.
Pred 3800 leti ga je dal zapisati kralj Hamurabi in se po njem imenuje
Hamurabijev zakonik. Obravnaval je vsa področja življenja, kot so bili prekrški in kazni, dedovanje, trgovanje in sklepanje poslov (pogodbe). Kazni so bile pogosto zelo krute, saj je zakonik temeljil na načelu ‚oko za oko‘.
RAZISKUJ
6 Kdorkoli, ki iz templja ali palače kaj ukrade, bo usmrčen; prav tako tisti, ki bo sprejel ukradene stvari.
137 Če se moški loči od ženske, ki mu je rodila otroke, ali od žene, ki mu je rodila otroke, ji mora dati njeno doto ter del polja, vrta in premoženja, da lahko vzgaja svoje otroke.
159 Če sin udari svojega očeta, se mu odreže roka.
175 Če se državni suženj ali suženj osvobojenca poroči s hčerjo svobodnega človeka in se rodijo otroci, gospodar sužnja nima pravice zasužnjiti otrok svobodne ženske.
196 Če svobodnjak iztakne oko pripadniku višjega sloja, se tudi njemu iztakne oko.
197 Če svobodnjak polomi kosti pripadniku višjega sloja, potem se polomijo kosti tudi njemu.
198 Če svobodnjak iztakne oko drugemu svobodnjaku ali mu polomi kosti, plača 1 mino [pol kilograma] v srebru.
199 Če svobodnjak iztakne oko sužnju ali mu polomi kosti, plača polovico njegove vrednosti.
(Hamurabijev zakonik, 2. tisočletje pr.n. št./pr. Kr.)
` Katera določila v viru potrjujejo, da je zakonik temeljil na načelu ‚ oko za oko‘?
` Primerjaj kazni za prekrške nad pripadnikom višjega sloja, svobodnjakom in sužnjem. Na katero značilnost družbe kažejo razlike v kaznih?
Pisava in zapisovanje
S prvimi državami je narasla količina znanja in podatkov. Ker jih ni bilo več mogoče ohraniti le ustno, se je pojavila potreba po zapisu podatkov. Nastala je prva pisava.
• Prvi so pisavo uporabljali Sumerci v Mezopotamiji konec 4. tisočletja pr. n. št./pr. Kr.
• Prve civilizacije so uporabljale različne pisave: slikovno, zlogovno in črkopisno.
• Ljudje prvih civilizacij so zapustili sporočila tudi v slikovnih upodobitvah.
Prvi zapisi so bila verska besedila, popisi pridelkov, živine in izdelkov. Kasneje so začeli zapisovati tudi popise davkov, trgovske dogovore, zgodovinske dogodke, zakonike, uradna poročila, pesmi in zgodbe. Zapisovanje podatkov je vladarjem pomagalo upravljati njihove države. Iz zbirk zapisov so nastali prvi arhivi in knjižnice.
Hamurabijev zakonik je bil vklesan v kamen. Na vrhu je upodobljen bog Sonca in pravice Šamaš, ki sedeč kralju Hamurabiju predaja zakone. Kopije Hamurabijevega zakonika so poslali po vsej državi.
dota – denar in predmeti, premoženje, ki ga prinese žena v zakon načelo – vodilo, ki usmerja delovanje posameznika
Kitajske pismenke so primer simbolne pisave, ki so jo na Kitajskem iznašli pred 3000 leti. Do danes se ni veliko spremenila. Znaki (simboli) so sestavljeni iz 8 osnovnih potez.
zlogovna pisavaklinopis
slikovna pisavahieroglifska pisava
• ime klinopis izhaja iz klinaste podobe zapisanih znakov,
• uporabljali so jo v Mezopotamiji,
• vsak znak predstavlja en zlog,
• pisali so na glinene tablice in kamen.
• ime hierioglifi izhaja iz grškega poimenovanja ‚sveti znaki‘,
• uporabljali so jo v Egiptu,
• en znak predstavlja en pojem, besedo ali zlog,
• pisali so na stene, kamen in papirusove zvitke.
` Primerjaj pisave. Katere razlike in katere podobnosti med njimi lahko opaziš?
` V čem je bila prednost črkopisne pisave pred ostalima dvema pisavama?
` S pomočjo spleta razišči različne primere črkopisne pisave. Ugotovi, katera od njih je najbolj podobna feničanskemu črkopisu.
črkopisna pisavačrkopis ali abeceda
• prvi so jo uporabljali Feničani,
• vsak znak predstavlja en glas,
• primeri črkopisov: grška pisava, latinica, cirilica, arabska pisava,
• pisali so na papirusove zvitke in kamen,
• črkopis (abeceda) je danes najbolj razširjena pisava v svetu.
Papirusove zvitke so izdelovali iz papirusa. To je rastilna, ki raste v egiptovskih močvirjih.