»Prebivalci [na Dolenjskem] so se pretežno ukvarjali s kmetijstvom, tako s poljedelstvom in živinorejo. Pomembna dejavnost je bila železarstvo, razvite so bile tudi druge obrti. /…/ Arheološke najdbe kažejo, da je bilo slovensko ozemlje trgovsko zanimivo območje. /…/ /…/ Prisotnost jantarja, grških in etruščanskih predmetov [lončeno in kovinsko posodje ter čelade], konjske opreme in orožja iz panonskih step [bronaste in železne puščične osti] kaže na stike s različnimi prostori. Dolenjski prostor je v tem obdobju ustvarjal presežke kovine – železa, pa tudi steklo je bilo trgovsko zanimivo blago.«
(Vir: Borut Križ, Dežela situl, Ljubljana, Viharnik, 2012, str. 57)
` Iz besedila sklepaj, kateri poklici so bili razviti na Dolenjskem v času železne dobe.
` Denarja na Dolenjskem niso poznali. Razmisli, kako so prebivalci Dolenjske »plačali« nakup uvoženih predmetov.
` Kateri sloj prebivalcev si je lahko privoščil nakup uvoženih predmetov?
` Katere predmete, ki so jih izdelali na Dolenjskem, so prodajali v druge kraje?
Vojvodinja Mecklenburška, plemkinja z lopato
Vojvodinja Mecklenburška (1856–1929) je bila rojena v avstrijski plemiški družini Windischgrätz. V začetku 20. stoletja je kot ljubiteljska arheologinja izkopavala železnodobne grobove na Dolenjskem in v Beli krajini.
Princesa Marie Gabriele Ernestine Alexandra von Windischgrätz, vojvodinja Mecklenburška, je veliko časa preživela na posesti svoje družine na gradu Bogenšperk (pri Litiji). Arheologijo, ki je pozneje postala njen hobi, je odkrila šele pri petdesetih letih. Že njen stric, vojvoda Friedrich Franz II. Mecklenburški, je bil ljubiteljski arheolog. Odkrival je železodobne grobove na današnjem slovenskem ozemlju.
svojo zbirko izročiti Narodnemu muzeju v Ljubljani. Izkopano gradivo je ostalo na gradu Bogenšperk. Več let si je prizadevala, da bi ji država zbirko vrnila. Po njeni smrti leta 1929 je njena hčerka pridobila zbirko nazaj in jo prodala. Večina predmetov je bila prodana muzeju Peabody na univerzi Harvard v ZDA, manjši del pa muzeju Ashmolean na univerzi Oxford v Združenem kraljestvu.
Ponovim in razmislim
1. Poimenuj najpomembnejše najdbe iz kamene dobe. Kaj nam pričajo o življenju v kameni dobi?
2. Iz časa koliščarjev na Ljubljanskem barju je ohranjenih več najdb. Po svojem mnenju izberi najpomembnejšo in utemelji svoj izbor.
3. Katero najdbo iz železne dobe bi izbral/-a, če bi želel/-a predstaviti življenje v tem obdobju?
4. Oceni razvitost in pomembnost kulture na območju današnje Dolenjske v železni dobi.
Zdaj vem
Izdelam časovni trak
V časovni trak prazgodovine na slovenskem ozemlju vpiši in vriši arheološke najdbe, ki so bile najdene na slovenskem ozemlju in predstavljene na straneh 36-39. Svoj izdelek primerjaj s časovnim trakom dosežkov prvih civilizacij (stran 76). Kaj ugotoviš?
• Ljudje, ki so živeli v kameni dobi in dobi kovin na današnjem slovenskem ozemlju še niso poznali pisave, zato nam niso zapustili ničesar zapisanega.
• O njihovem življenju lahko izvemo iz materialnih virov (arheoloških najdb). Največ virov je iz železne dobe.
• Najpomembnejše najdbe kamene dobe so neandertalčeva piščal, koščena šivanka in okostje mamuta.
• Iz bakrene in bronaste dobe so bili najdeni številni predmeti koliščarjev. Najbolj znani so kolo z vrtljivo osjo, bakreno in bronasto orodje ter orožje.
• Iz železne dobe je bilo na Dolenjskem najdeno veliko vojaške opreme, mnoge situle ter zlati in stekleni nakit.
Pred prvo svetovno vojno je vojvodinja Mecklenburška na Dolenjskem in v Beli krajini izkopavala grobove iz časa železne dobe. Njenim izkopavanjem so nasprotovali arheologi, ki so ji očitali neizkušenost in »roparsko kopanje«. Kljub temu je s svojim delom nadaljevala in pridobila poglobljeno znanje o arheologiji. Njeno delo sta prekinila le sončni zahod ali slabo vreme. Njena izkopavanja je z denarjem podprl nemški cesar, ki je bil njen daljni sorodnik. Arheološka najdišča je s pomočjo tajnika skrbno skicirala, najdbe dokumentirala in občasno tudi fotografirala.
Po prvi svetovni vojni je ozemlje današnje Slovenije postalo del Kraljevine Jugoslavije. Vojvodinja Mecklenburška je morala
V ZGODBI POIŠČI
` zakaj je vojvodinja Mecklenburška izkopavala arheološka najdišča na Dolenjskem,
` kaj se je zgodilo z njeno zbirko po prvi svetovni vojni,
` vsaj eno dejstvo, ki dokazuje pomembnost arheološke zbirke, ki jo je izkopala vojvodinja Mecklenburška.
Ob prodaji zbirke so tedaj najuglednejši svetovni arheologi popisali vse predmete. Izkazalo se je, da gre za izjemno zbirko. Vojvodinja Mecklenburška je s svojimi izkopavanji ustvarila eno največjih zbirk prazgodovinskih predmetov v Evropi. Zbirka je štela več kot 20.000 predmetov (73 zabojev), povečini iz železne dobe. Prestavljala je izjemno bogato arheološko dediščino današnjega slovenskega ozemlja.
Muzeju Peabody v ZDA je nakup zbirke svetoval dr. Hugh O‘Neill Hencken, strokovnjak (kustos) za razstave v muzeju. Bil je eden vodilnih arheologov za železno dobo v Evropi in je veličino zbirke vojvodinje Mecklenburške predstavil kar v treh knjigah.
