Slovenscina v oblaku 7 DU_03 snopic_notranjost_2026 za Evalvacijo_32-33

Medijsko besedilo

KAJ SE BOMO NAUČILI?

• sprejemati, razčleniti, kritično vrednotiti medijska besedila

• napisati novico

PREDEN ZAČNEMO

• Na portalu Franček preberi razlago besede medij

• Katere tiskane in elektronske medije poznaš?

• Katere najpogosteje uporabljaš za učenje, katere za poslušanje glasbe, katere za spremljanje novic in katere za iskanje zanimivosti?

NAMEN UPORABE VRSTA MEDIJA

učenje glasba novice zanimivosti

BEREMO IN RAZISKUJEMO

NOVICE

Veliki podatkovni centri in umetna inteligenca ogrožajo okolje

25. NOVEMBER 2025

Prepričanje, da nam tehnologija vedno pomaga pri ohranjanju okolja, ne drži zares. To vemo že dolgo. Tudi napoved, da bomo zaradi računalnikov porabili manj papirja, se ni uresničila. Poraba papirja in papirne embalaže namreč iz leta v leto narašča. Glavni razlog je, da čedalje več kupujemo prek spleta, zato za vse te pakete potrebujemo veliko več embalaže kot kadarkoli prej.

O podatkovnih centrih pogosto govorimo kot o računalništvu v oblaku. A ti centri niso v oblakih. Stojijo na kopnem, v zgradbah, polnih računalnikov, lačnih energije in vode za hlajenje. Zdijo se nevidni, poceni ali celo brezplačni, a niso.

Poleg tega digitalna tehnologija močno prispeva k onesnaževanju zraka (izpustom CO2). Podatki francoskega projekta The Shift Project kažejo, da bo do prihodnjega leta kar osem odstotkov vseh izpustov povzročil digitalni svet. Tudi zaradi množične uporabe umetne inteligence je poraba virov močno narasla, s tem pa tudi izpusti. Vendar pa veliki tehnološki velikani niso navdušeni nad tem, da bi priznali, kako močno v resnici obremenjujejo okolje.

Časnik The Guardian je nedavno razkril, da izpusti velikih ponudnikov, kot so Google, Microsoft, Meta in Apple, za kar 7,62-krat presegajo številke, ki so jih priznali sami.

Strokovnjaki napovedujejo, da bodo ti izpusti v bližnji prihodnosti še močno narasli. Izračunali so, da se bodo izpusti podatkovnih centrov samo zaradi umetne inteligence povečali za trikrat. Uporaba zmogljivih računalnikov, ki poganjajo umetno inteligenco, se je v zadnjem letu in pol skokovito povečala. In kaj lahko storimo mi? Zavedati se moramo, da z uporabo tehnologije vsak dan vplivamo na svet. Pomembno je, kako pogosto in za kakšne

DELOVNARAZLIČICA DELOVNARAZLIČICA

Za ponazoritev: za to, da umetna inteligenca ustvari eno samo sliko, porabi količino energije, ki jo potrebuješ, da napolniš svoj telefon.

Če za iskanje informacij uporabimo običajen spletni iskalnik (npr. Google), lahko porabimo kar desetkrat manj energije kot pri uporabi umetne inteligence. To ne pomeni, da se moramo tehnologiji odreči, moramo pa biti pri njeni uporabi bolj premišljeni.

Pred nekaj leti je postalo zelo popularno rudarjenje kriptovalut, zaradi česar sta močno narasli poraba električne energije in vode, ki jo naprave potrebujejo za hlajenje. Čeprav se je to noro zanimanje za kriptovalute nekoliko umirilo, rudarjenje še vedno porabi ogromno energije.

Zdaj pa se je pojavila nova grožnja našemu okolju – ogromni podatkovni centri, ki rastejo kot gobe po dežju. Ti se širijo predvsem zato, ker vsi z navdušenjem uporabljamo generativno umetno inteligenco (kot je npr. ChatGPT).

Rudarjenje kriptovalut se ne dogaja v rudnikih, ampak na zmogljivih računalnikih. Pri tem gre za veliko število zapletenih računskih operacij.