4 Poveži.
a) Z vprašalnico KDAJ sprašujemo po vzroku dogajanja.
b) Z vprašalnico KJE sprašujemo po času dogajanja.
c) Z vprašalnico ZAKAJ sprašujemo po načinu dogajanja.
č) Z vprašalnico KAKO sprašujemo po kraju dogajanja.
Glede na podatke, ki jih sporočajo prislovna določila, ločimo štiri vrste:
• prislovno določilo kraja, npr. doma,
• prislovno določilo časa, npr. pred dvema letoma,
• prislovno določilo načina, npr. zlahka,
• prislovno določilo vzroka, npr. zaradi dežja
V stavku je lahko več prislovnih določil. Prislovno določilo podčrtamo s poševnimi črticami
5 Preberi povedi. Vprašaj se po podčrtanih prislovnih določilih, kot kaže primer.
Solze nas od pradavnine ščitijo na različne načine
Od kdaj ščitijo? Kako ščitijo?
a) V kinu so včeraj predvajali dokumentarni film.
b) Zaradi slabega počutja je Tinka odšla domov
c) Tokrat smo nalogo zlahka opravili.
Tako kot osebek in predmet je tudi prislovno določilo lahko sestavljeno iz več besed. Če je
v jedru samostalnik, lahko pred ali za njim stoji prilastek:
• prislovno določilo kraja, npr. v osnovni šoli,
• prislovno določilo časa, npr. med igranjem nogometa,
• prislovno določilo načina, npr. z zaprtimi očmi,
• prislovno določilo vzroka, npr. zaradi hudega neurja
6 Preberi poved in iz nje izpiši besede oz. besedne zveze, ki izražajo spodnje podatke. Včeraj je sošolka Živa v šoli glasno jokala zaradi slabe novice.
kraj dogajanja:
čas dogajanja: