KAJ SE BOMO NAUČILI?
• prepoznati zaimek, ga poimenovati in uporabiti v novem besedilu
• zaimku določiti spol, sklon, število, osebo in vrsto
• prepoznati kratko in dolgo obliko osebnega zaimka ter ga znati sklanjati
PREDEN ZAČNEMO
• Kaj si predstavljaš, ko za koga rečemo, da govori kot papagaj?
• Popravi naslednji "papagajski zapis":
Luka je podal žogo Ani in Ana je žogo brcnila v gol. V golu je Anino žogo prestregel Jakob. Ani Jakobova obramba ni bila všeč in postala je jezna. Luka je Ani predlagal, naj se ne jezi in naj raje nadaljuje z igro.
• S katerimi besedami si si pomagal/-a, da je poročanje bolj tekoče in naravno?
O bogastvu
Kdo je bogatejši: tisti, ki ima na tone denarja, ali tisti, ki je ljubljen, radoveden in zdrav? O tem, kaj je pravo bogastvo, bi lahko razpravljali dolge ure. Z bogastvom so povezane tudi človeške stiske, revščina, vojne in družbena neenakost. Ni pa vse v številkah. Naravna in kulturna dediščina imata za ljudi neprecenljivo vrednost, največje bogastvo pa se skriva v nas samih in našem znanju. Poglejmo, kaj o njem pravi Buda.
Princ Siddharta Gavtama je živel okoli leta 600 pr. n. št. v Indiji. Na voljo je imel vse, kar si je poželel – razkošno palačo, najboljšo hrano in pijačo, najboljša oblačila, najboljše učitelje. Oblačili so ga njegovi služabniki, naokoli pa so ga nosili v nosilnici, družil se je z izbranci in bogataši. A nečesa ni imel – mirnega duha. Vseskozi so ga preganjali dvomi in vprašanja: Ali je to to? Kam z dragulji in lepimi oblačili? Ali je materialno bogastvo bistvo življenja? Kaj pa revni? Kako oni gledajo na življenje? Ali so zadovoljni in srečni? Kdo je srečnejši: jaz ali oni?
Nekega dne je spoznal brodnika, človeka, ki je s splavom prevažal ljudi z enega brega reke na drugega. Brodnik je bil zelo star, izkušen in molčeč. Njegovi stavki so bili kratki, a misli ostre. Če ga je npr. Siddharta vprašal, zakaj je tako redkobeseden, mu je starec odgovoril: „Kaj pa naj rečem?“
Kadar ga je Siddharta zaprosil za kakšno modrost ali nasvet, mu je starec odgovoril: „Kaj pa jaz vem? Življenje je najboljši učitelj. Moja izkušnja ni nujno tudi tvoja.“ Ko ga je Siddharta vprašal, kako je lahko tako pomirjen in zadovoljen, ko pa vendar nima skoraj nobenega premoženja, mu je starec odgovoril: „Imam vse, kar potrebujem – zdravje, otroke in vnuke, ki jih neizmerno ljubim, nekaj hrane in mir v duši. Predvsem pa sem še vedno otrok. In otroci so najsrečnejša bitja na svetu. Ne potrebujejo denarja. Na svet gledajo z veselimi in ne pogoltnimi očmi.“ Ko se Siddharta ni mogel načuditi, da celo tistih nekaj cekinov, ki jih dobi za prevoz, ali nekaj cunj, ki jih ima, pogosto podari beračem ali siromakom, mu je odgovoril: „Drugi denar ali oblačila potrebujejo bolj kot jaz. Otrok v meni ne rabi denarja. Ko boš ti postal otrok, boš srečen.“ „Pa saj sem že bil otrok!“ mu je zabrusil Siddharta. „Ja, a nisi več. In zato si nesrečen.“
Po nekajletnem bivanju s starcem se je nekega dne Siddharti utrnilo spoznanje, ki je pomenilo konec njegovih tavanj in iskanj. Spoznal je, da bogastvo in sreča niso predmeti ali denar, temveč dobrota, plemenita dejanja in lepe misli. Bogastvo ni okoli posameznika, temveč v njem. Resnično bogat je, kdor je bogat v sebi, kdor je otrok po duši. Bogastvo so tvoji najbližji. Po tem spoznanju se je vrnil v svoj kraj, razdal vse svoje bogastvo med revne sokrajane in zaživel kot filozof. Svoje ideje in prepričanja je širil med ljudmi. Ljudje so mu nadeli ime Buda, kar pomeni razsvetljeni, prebujeni.