10. Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik skrbi tudi za slovenščino kot drugi in tuji jezik ter jo promovira po svetu. Obiščite njegovo spletno stran.
a) Katere so dejavnosti Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik?
b) Komu so namenjeni tečaji, ki jih izvajajo na Centru?
c) Koliko lektoratov slovenščine imamo na tujih univerzah in v katerih državah?
RAZIŠČIMO IN POVEJMO
• Na družbenih omrežjih poiščite nekaj posameznikov, ki so se preselili v Slovenijo in se učijo slovenski jezik ter o tem objavljajo. Kako napredujejo pri učenju slovenskega jezika in s čim imajo največ težav? Kakšno je njihovo menje o Sloveniji? V razredu predvajajte nekaj njihovih objav in jih primerjajte.
USVOJIMO
11. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU že nekaj let izbira slovensko besedo leta.
a) Na spletu poiščite, katera beseda je bila zadnja beseda leta.
b) Zakaj je bila po vašem mnenju izbrana prav ta beseda?
c) Katere besede so bile v ožjem izboru in katero bi izbrali vi?
12. Napišite krajše razmišljanje ali pesem o prebujanju narave/jesenskih meglicah/ljubezni, ki jo čutite … Potrudite se, da bo vaše besedilo jezikovno in slogovno bogato.
a) Besedilo, ki ste ga tvorili, prevedite v tuji jezik, ki ga najbolje obvladate.
Jezik, ki se ga začnemo učiti v najzgodnejšem otroštvu, je prvi oz. materni jezik. V njem razmišljamo, čustvujemo, doživljamo sebe in svet, govorimo, beremo in pišemo. Prvi oz. materni jezik najbolje poznamo in se z njim identificiramo. Pomemben je za osebnostni razvoj in razvoj narodne zavesti. Slovenščina je materni jezik tudi Slovencem, ki živijo zunaj slovenskih meja, tj. v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem (zamejci) ter v evropskih in drugih državah, kamor so se selili (zdomci, izseljenci). Večina ljudi ima en materni jezik, otroci iz jezikovno mešanih družin pa imajo lahko tudi dva.
Za pripadnike italijanske in madžarske narodne manjšine, za pripadnike romske skupnosti in za priseljence, ki živijo v Sloveniji, pa je slovenščina drugi jezik oz. jezik okolja. Z Ustavo Republike Slovenije je pripadnikom manjšin in Romom zagotovljena pravica do rabe svojega jezika v uradnem sporazumevanju. Ob svojem maternem jeziku se morajo naučiti slovenščine, saj se morajo v okolju sporazumevati tudi v slovenskem jeziku. Zelo podobno velja tudi za Slovence, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije na narodnostno mešanih območjih – tudi njim je z uradnimi dokumenti držav zagotovljena pravica do rabe svojega jezika v uradnem sporazumevanju. Tudi oni se morajo v tuji državi naučiti tamkajšnjega uradnega in državnega jezika, ki je zanje jezik okolja.
Slovenščine pa se mnogi, ki pridejo v Republiko Slovenijo z različnimi nameni (npr. začasno ali stalno delo, študentska izmenjava), naučijo kot tujega jezika na tečajih slovenščine. Slovenščine se lahko ljudje kot tujega jezika učijo tudi v tujini (na fakultetah, na tečajih). V okviru Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik deluje na univerzah po svetu okrog 60 lektoratov slovenskega jezika. Večina jih je na evropskih univerzah, poleg tega pa še na Japonskem, Kitajskem, v ZDA in Argentini. Na 27 evropskih univerzah v tujini lahko študenti pridobijo diplomo iz slovenščine in nadaljujejo s študijem na podiplomski stopnji.
b) Katero besedilo je po vašem mnenju jezikovno in slogovno bogatejše? Pojasnite.
KLJUČNE BESEDE
• prvi oz. materni jezik
• drugi jezik oz. jezik okolja
• tuji jezik