USVOJIMO
Sporazumevanje je izmenjavanje besedil med vsaj dvema osebama. Sporazumevanje pri človeku obsega sporočanje (tj. tvorjenje – pisanje ali govorjenje – in posredovanje besedil) ter sprejemanje (tj. poslušanje, branje ali gledanje) in razumevanje besedil.
SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI
ENOSMERNO SPORAZUMEVANJE
poslušanje predavanja, branje romana … (sporočevalec ne pričakuje besednega odziva naslovnika)
ENOGOVORNA BESEDILA (poročilo, reportaža …)
DVOSMERNO SPORAZUMEVANJE
pogovarjanje in dopisovanje (naslovnik in sporočevalec menjavata svoji vlogi)
DVOGOVORNA BESEDILA (intervju, anketni vprašalnik …)
POSLUŠANJE
PISANJE GOVORJENJE BRANJE
Tvorec oz. sporočevalec je oseba, ki tvori besedilo in tako prejemniku posreduje svoje znanje, doživljanje, želje, mnenje o čem. Ko sporočevalec tvori besedilo (piše, se pripravlja na govorni nastop ali govori), mora upoštevati predvsem naslovnika. Sporočevalec se najprej odloči, komu in s katerim namenom ter o čem bo sporočal, nato pa svoje sporočilo z ustreznimi jezikovnimi znamenji (besednimi in nebesednimi) oblikuje (vkodira) v besedilo. Naslovniku ga posreduje prek slušnega ali vidnega prenosnika (torej tako, da ga pove ali napiše).
Oseba, ki ji je besedilo namenjeno, je torej prejemniku oz. naslovniku. Ta besedilo sprejema, tj. bere, posluša ali gleda, ter iz besednih in nebesednih znamenj, s katerimi je bilo tvorjeno, prepoznava, kaj mu sporočevalec sporoča in s katerim namenom. Če obvlada isti jezik, ga dekodira ter skuša razumeti. Na besedilo se lahko odzove s svojim besedilom.
TVOREC oz. SPOROČEVALEC
PISEC
GOVOREC
PREJEMNIK oz. NASLOVNIK
POSLUŠALEC (GLEDALEC) BRALEC
Kadar sporočevalec in naslovnik svojih vlog ne zamenjata, je sporazumevanje enosmerno. Enosmerne dejavnosti so npr. pisanje reportaže, poslušanje predavanja ali branje romana. Kadar pa sporočevalec in naslovnik svoji vlogi izmenjujeta, govorimo o dvosmernem sporazumevanju. Dvosmerni dejavnosti sta npr. pogovarjanje in dopisovanje.
Besedila, ki nastanejo pri enosmernem sporazumevanju, so enogovorna besedila (npr. poročilo, reportaža ali poljudnoznanstveni članek); sporočevalec besednega odziva naslovnika ne pričakuje. Pri dvosmernem sporazumevanju se pri posredovanju prek slušnega prenosnika udeleženca pogovarjata, pri posredovanju prek vidnega prenosnika pa si dopisujeta. Pri tem si izmenjujeta vlogi sporočevalca in naslovnika. Besedila, ki pri tem nastanejo, so dvogovorna besedila (npr. intervju, pritožba in odgovor nanjo ali anketni vprašalnik). Dvogovornih besedil je več vrst: sporočevalec naslovnika poziva k odzivu s pobudnimi besedili (takšno besedilo je npr. pritožba), ta pa se nanje odziva z odzivnimi besedili (npr. odgovor na pritožbo). Prava dvogovorna besedila vsebujejo tako pobudo kot odziv sogovorcev (npr. intervju) oz. dopisovalcev.
Sporazumevanje poteka ustno ali pisno oz. prek slušnega ali vidnega prenosnika. Pri posredovanju prek slušnega prenosnika sporočevalec govori, naslovnik pa posluša, torej sporočilo zaznava s sluhom. Pri posredovanju prek vidnega prenosnika sporočevalec piše, naslovnik pa bere (in gleda), torej sporočilo zaznava z vidom. Besedila pogosto posredujemo prek slušnega in vidnega prenosnika istočasno.
PRENOSNIK
SLUŠNI sporočevalec govori, naslovnik posluša
VIDNI sporočevalec piše, naslovnik bere
Sporočevalec mora poskrbeti za to, da bo naslovnik sporočilo ustrezno razumel (prepoznal pomene besed in nebesednih delov ter smisla besedila), zato mora jasno izraziti svoj namen in razviti temo. Svoje sporočilo mora oblikovati v besedilo; to pomeni, da naslovnik iz urejenosti besedila lahko prepozna, čemu je nastalo in o čem govori. Deli sporočila (povedi) se morajo smiselno navezovati drug na drugega, hkrati pa ne sme manjkati noben za razumevanje bistven podatek. Torej so besedila samo tista besedna sporočila, ki ustrezajo merilom besedilnosti
MERILA BESEDILNOSTI
SMISELNOST
prejemnik v besedilu prepozna tvorčev namen in temo
KOHEZIVNOST oz. SOVISNOST
deli besedila so med seboj pomensko in slovnično povezani
KOHERENTNOST oz. ZAOKROŽENOST
deli besedila tvorijo vsebinsko in oblikovno celoto (uvod, jedro, zaključek)
KLJUČNE BESEDE
• sporazumevanje
• sporočanje ali tvorjenje – govorjenje in pisanje
• sprejemanje – poslušanje in branje
• tvorec oz. sporočevalec in prejemnik oz. naslovnik
• enosmerno in dvosmerno sporazumevanje
• slušni in vidni prenosnik
• besedilo
• merila besedilnosti: smiselnost, kohezivnost in koherentnost