Na zemljevid Slovenije napišite imena ustvarjalcev, ki so sooblikovali slovenski knjižni jezik oz. prispevali k njegovemu razvoju. Imena napišite v pokrajino, v kateri so največ delovali (na zemljevidu so označene današnje pokrajine). Kaj ste ugotovili?
USVOJIMO
Dogajanje v drugi polovici 19. stoletja je bilo burno tako na političnem kot tudi na kulturnem in jezikovnem področju. Po poenotenju slovenskega knjižnega jezika z uveljavitvijo gajice in z novimi oblikami (v Prekmurju se je sicer še vedno razvijal prekmurski knjižni jezik) se je pričel še intenzivnejši boj za uvedbo slovenskega jezika v urade in šole. Ker je večina slovenskih izobražencev v uradnem občevanju uporabljala nemški jezik, se je slovenski jezik uveljavil dokaj pozno. V kranjskem deželnem zboru so ga uporabljali šele od l. 1867, v uradnih pa nekje od l. 1882 dalje. Za uvedbo slovenščine v šole se je posebej zavzemal škof Anton Martin Slomšek. Ker je vlada na Dunaju med drugim nasprotovala šolanju bodočih izobražencev v njihovem maternem jeziku, so na Kranjskem gimnazije postale dvojezične šele po l. 1870, prva srednja šola s slovenskim učnim jezikom pa je bila ustanovljena šele l. 1905 (zasebna škofijska gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano). Uvedba slovenščine v javno življenje je spodbudila živahno publicistično dejavnost in strokovno pisanje.
Najpomembnejši časopisi tega obdobja:
– Kmetijske in rokodelske novice, od 1843 do 1902 (urejal jih je Janez Bleiweis);
Drobtinice od 1846 do 1901 (zbornik poljudnega berila za mladino in starejše bralce);
– Slovenski narod, od 1868 do 1940 (urejal ga je Anton Tomšič, kasneje Josip Jurčič);
– Zvon, 1870 in od 1876 do 1880 (izhajal je na Dunaju, urejal ga je Josip Stritar);
– Slovenec od 1873 do 1945 (urejal ga je Frančišek Lampe, kasneje Izidor Cankar);
– Ljubljanski zvon, od 1881 do 1940 (prvi urednik je bil Fran Levec);
– Dom in svet, od 1888 do 1944.
Najpomembnejše strokovne knjige:
SLOVNIČARSTVO SLOVAROPISJE PRAVOREČJE IN PRAVOPIS
Anton Janežič: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagoliškim berilom za Slovence, 1854 (za dijake gimnazije in realke)
Anton Janežič: Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika (Nemško-slovenski del, 1850; Slovensko-nemški del, 1851)
DRUGE STROKOVNE KNJIGE
Stanislav Škrabec: O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi, 1870
Matej Cigale: Deutsc-slowenisches Wörterbuch, 1860 (Nemško-slovenski slovar ; imenovan tudi Wolfov slovar) Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča, 1880 (dopolnilo slovarju)
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar 1894 in 1895 (drugi del Wolfovega slovarja z okoli 110.000 gesli)
Fran Levec: Slovenski pravopis, 1899 (z dodanim pravopisnim slovarjem)
Fran Levstik: Napake slovenskega pisanja, 1858 (opozarjal je na prevelik vpliv nemškega jezika, a si je nekaj časa prizadeval, da bi slovenščino očistil s približevanjem stari cerkveni slovaščini, s čimer jo je ljudem odtujil)
Karel Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, 1894 1898
Pri uravnavanju norme slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju pomembna tudi bogata besedna umetnost romantikov, realistov in ustvarjalcev moderne.
Karel Štrekelj: Slovenske narodne pesmi, 1895 in 1900 (zbirki ljudskih pesmi z notnimi zapisi vred)
KLJUČNE BESEDE
• razvoj publicistike
• razvoj strokovnega pisanja