USVOJIMO
Skozi evolucijo je človek razvil govor in jezik , ker ju je potreboval za preživetje. Najprej so najverjetneje nastale posamezne besede (kot miselne slike predmetov, oseb in pojavov). Te so naši predniki čez čas povezali v večje pomenske enote (besedne zveze, stavke in povedi). Sčasoma so se besede pričele razlikovati po kategorijah (npr. po spolu, številu, sklonu) in razvila so se določena pravila (npr. o besednem redu in pregibanju besed), ki so našim prednikom omogočala izražanje tudi zapletenejših misli. Tako je nastal jezik –sistem besed in pravil za sporazumevanje.
Jezik, ki je nastajal postopoma, se razvijal in spreminjal ter je v tesni povezavi s kulturo naroda, je naravni jezik Umetni jezik za razliko od naravnega nastane kot načrtovani izdelek enega človeka ali skupine ljudi. Tak jezik je npr. računalniški jezik, ki ga uporabljajo programerji računalniških programov in aplikacij.
Nekateri jeziki so skozi zgodovino izumrli, ker so izumrle skupine ljudi, ki so jih uporabljale. Med t. i. mrtvimi jeziki sta npr. stara grščina in latinščina. Jezik je mrtev, ko se v vsakodnevnem sporazumevanju ne uporablja več (latinščino sicer še vedno uporabljajo v medicini in farmaciji, vendar ne kot sporazumevalni jezik).
Nasprotje od mrtvih so t. i. živi jeziki, ki jih po svetu uporabljamo kot sporazumevalne jezike. Mednje sodi tudi slovenščina.
Čeprav slovenščino govori le okrog dva milijona ljudi, spada med t. i. velike jezike, saj ima 95 % jezikov na svetu manj kot dva milijona govorcev (to so t. i. mali jeziki).
JEZIKI
GLEDE NA NASTANEK
GLEDE NA RABO ZA SPORAZUMEVANJE
NARAVNI UMETNI
ŽIVI MRTVI
GLEDE NA ŠTEVILO GOVORCEV VELIKI MALI
Jeziki po svetu in v Evropi
PREDEN ZAČNEMO
• Povzemite svetopisemsko zgodbo o babilonskem stolpu. Povzemite jo. Kaj je v njej še posebej izpostavljeno o moči sporazumevanja?
• Kako je mogoče ugotoviti podobo jezikov, ki niso bili nikoli zapisani?
• Kako doživljate jezikovno pestrost svetovnega prebivalstva? Kaj so po vašem mnenju prednosti in kaj pomanjkljivosti tega?
• Menite, da lahko prevajalniki z umetno inteligenco nadomestijo potrebo po učenju jezikov?
ALI VESTE, DA ...
– danes obstaja skoraj 7000 živih jezikov, a 96 odstotkov teh govorijo samo štirje odstotki svetovnega prebivalstva,
– prebivalci v večini držav sveta govorijo več kot en jezik; jezikovno najpestrejša je Papua Nova Gvineja, saj tam govorijo 820 avtohtonih jezikov,
– 30 najpogosteje govorjenih jezikov govori skoraj pet milijard ljudi ali 77 % svetovnega prebivalstva,
– je po podatkih v Unescovem atlasu ogroženih kar 2500 od približno 6000 svetovnih jezikov,
– je v Evropi 11 kritično ogroženih jezikov; med njimi je tudi kočevarsko narečje, ki ga pozna samo še starejša generacija nemških priseljencev in njihovih potomcev na Kočevskem,
– ima po številu govorcev le 5 % vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev – in slovenščina je med njimi; tako sodi slovenski jezik kljub sorazmerno majhnemu številu govorcev v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med petimi odstotki najbolj razširjenih jezikov na svetu?
RAZMISLIMO
1. Zakaj spada slovenščina med najbolj razširjene jezike na svetu?
2. Na osnovi česa delimo sodobne indoevropske jezike na satemske in kentumske? Povzemite iz rubrike Usvojimo.
3. Naštejte jezikovne družine, v katere razvrščamo indoevropske jezike, ki se danes govorijo po Evropi.
KLJUČNE BESEDE
• nastanek jezikov
• naravni in umetni jeziki
• živi in mrtvi jeziki
• veliki in mali jeziki
4. Pomagajte si z Jezikovno karto Evrope (na str. 214) in odgovorite na vprašanje, ali sta tudi grški in albanski jezik indoevropska. Obkrožite črko pred pravilnim odgovorom.
a) Ne, grški in albanski jezik nista indoevropska.
b) Da, tudi grški in albanski jezik sta indoevropska.
BERIMO
