POSLUŠAJMO
O IZGOVORU
ČRKE L V BESEDAH
1. Kdo se je pogovarjal in s katerim namenom? Dopolnite poved. Pogovarjala sta se in , da bi
2. O čem sta se pogovarjala sogovorca?
3. Zakaj imamo težave pri branju besed s črko l ?
4. Na glas preberite naslednje besede; pozorni bodite na to, kako ste prebrali črko l. vedela, hitela, bela, kolesa, telo, skakalnica, Predel, kultura Kdaj črko l beremo kot [l]?
5. Na glas preberite naslednje besede in opazujte, kako ste prebrali črko l. vedel, hitel, bel, kolesa, zibelka, piščalka, volna Kdaj črko l beremo kot [l]?
6. Preberite besede, napisane v oklepajih, in ugotovite, kaj pomenijo. Uporabite jih v smiselnih povedih. [p ɔl]
[p ɔu]
[d
l] [nauzdou]
[plɛzalka]
[plɛzauka]
7. V oklepajih je napisan izgovor besed. Podčrtajte pravilno možnost ob poševnici. [bralski]/ [brauski] [glɛdalčɛu]/glɛdaučɛu] [del]/[deu] [tal]/[tau]
8. Obkrožite pravilno opredelitev besedila in dopolnite poved. Besedilo je enogovorno/dvogovorno, saj je nastalo pri sporazumevanju.
Preberite besedilo o govoru v medijih in rešite naloge.
Ida Baš: K meni prihajajo vse mlajši, ki želijo spremeniti način govora
Ljubljana – MMC RTV SLO, 18. november 2013
Radio in televizija pogosto izrabljata in vsiljujeta narečja, kar je zelo krivično, pravi
Ida Baš, napovedovalka z žametnim glasom in dobitnica kristalnega mikrofona za življenjsko delo.
Ida Baš je dolgoletna radijska napovedovalka in prepoznavna voditeljica. Delati je začela v regionalnem RTV-centru v Mariboru, pozneje pa je sodelovala tudi v programih Radia in Televizije Slovenija in Radia Ognjišče.
»Baševo odlikujejo žameten glas, jasen govor, voditeljske spretnosti in pedagoški uspehi, saj je svoje bogato znanje in izkušnje prenesla na številne javne govorce po vsej Sloveniji. Ustvarila je mnogo odličnih radijskih oddaj, deluje pa tudi kot članica komisij za pridobivanje poklicnega standarda napovedovalec moderator. Glasovi, ki skozi eter prihajajo do poslušalcev, nosijo s seboj tudi človekove osebnostne odlike. Iz Idinega glasu sevajo dobrota, ljubezen do bližnjega, mehkoba, mir, neagresivnost, prava mera in predvsem neizmerna prijaznost,« so v utemeljitvi nagrade zapisali v Društvu poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije.
Dober javni nastop zahteva celoten paket –jasno izgovarjavo, pravilno naglaševanje, prepričljivo govorico telesa. Ste tudi pedagoginja, imate svojo šolo govora. Česa se je najtežje naučiti in kaj se da z vajo sprejeti?
Največja težava – če vzamem vsak javni nastop, ne le tistega na radiu ali televiziji – je trema, ki si jo povzročamo sami, ker razmišljamo, kdo me bo gledal, kako bom izpadla, bom dovolj dobra, bom pohvaljena ali karana ... Veliko je teh miselnih procesov, ki se podijo po naših glavah, žal običajno tik pred nastopom, in rezultat je, da nam trema zmanjšuje energijo, ki bi jo potrebovali za vsebinsko podajanje, prepričljivo govorico telesa, samozavesten nastop. A v tem se lahko izurimo.
Kako pa zjutraj razgibate svoje glasilke?
Voditelji jutranjega programa morajo znati skriti zaspanost in biti čili že navsezgodaj. Je kakšna „skrivnost“ za to, da že zjutraj jezik teče kot namazan, čeprav je telo še zaspano? Nemalokrat sem delala jutranje programe. Rada spim, in če je bilo treba vstati ob štirih zjutraj, je bila kar kriza. Strokovnjaki priporočajo – in mi to prevzemamo –, da zjutraj, ko vstaneš, nič ne rečeš, si preprosto tiho in samo mrmraš. Na „ mmmmmm “ si kaj zapoješ, in to pri glasilkah že sproži delovanje v njihovem „domačem okolju“. Na ta način ogrevamo glasilke, nato pa počasi, ne na „ forte“, začenjamo govoriti, ne obremenjujemo glasilk preveč.
Kako hudo vas zmoti, ko slišite Úkrajina, velíka začetnica, Fídel Castro, Pórtugalska ...? Sama sem novinarka, a za veliko besed sploh nisem vedela, da jih napačno naglašujem ... Čigava odgovornost je, da je zborna slovenščina tako oddaljena od praktične uporabe – tudi v medijih?
Ne bi govorila o krivdi, tukaj je zagotovo več dejavnikov. Včasih smo se jezili na akademsko stroko, na sloveniste, ki bi lahko že v osnovni šoli vplivali na to, naučili, kako je pravilno. Pravorečje je malo zapostavljeno pri izobraževanju, otroci ga zares ne usvojijo ne v osnovni ne v srednji šoli, na fakulteti pa študirajo vrsto strokovnih predmetov in je tako za pravorečje, razen morda na novinarstvu, že prepozno. Podjetnik se ne bo učil, ali je prav Pórtugalska ali Portugálska, Pórtorož ali Portoróž Zanj je to enakega pomena. Samo nas, ki se s tem ukvarjamo in ki smo morali preštudirati naglase in pravila, to zmoti in si rečemo: „Joj, joj ...“ Mimogrede, pravilno je Portoróž ?
Da, Portoróž, Ankarán, več je takšnih primerov ... Mene to več ne zmoti pri govorcih, ki niso profesionalni. Pri radijskih in tv-voditeljih, moderatorjih, kot jim zdaj rečemo, pa bi že bilo prav, da bi to vedeli. Glede na to, da imamo krasen izobraževalni center v Ljubljani, da nas je vedno več govorcev, ki izobražujemo tudi v svojem lokalnem okolju, si pa že žalosten, da niso kaj več naredili.