• Kaj je značilno za pozdravni govor? Zamislite si situacijo, v kateri bi spregovorili kot predstavnik svojega razreda, in tvorite tak govor. Preberite ga pred razredom, sošolci pa naj vam povedo, kako so ga doživeli in ali je bil učinkovit.
RAZIŠČIMO IN POVEJMO RAZIŠČIMO IN NAPIŠIMO
• Sestavite slavnostni govor, s katerim bi kot govornik nastopili na podelitvi nagrad v vlogi podeljevalca nagrade ali na poroki svojih prijateljev.
• Opazujte zahvalne govore na podelitvah nagrad, npr. viktorjev, Prešernovih nagrad, oskarjev. Kaj so njihove skupne značilnosti? Tvorite govor, s katerim bi se zahvalili za nagrado za najboljšega raziskovalca ali športnika šole.
USVOJIMO
Z govornimi nastopi se pogosto srečujemo v vsakodnevnem šolskem življenju, v odrasli dobi in tudi v poklicnem življenju. Med seboj se razlikujejo po namenu, vsebini, zgradbi, trajanju … Govorni nastop je enogovorno besedilo, s katerim nastopimo pred večjim številom poslušalcev. Nanj se vnaprej pripravimo. Pri enosmernem sporazumevanju sporočevalec in naslovnik ne zamenjujeta svojih vlog. Besedilo, ki pri tem nastane, je enogovorno. Taka besedila so npr. opis kraja, predstavitev osebe, razlaga pojavov in pojmov, časopisno poročilo, novica, življenjepis, potrdilo. Naslovnikov (besedni) odziv se pri teh besedilih torej ne pričakuje.
V šoli se – v vlogi govorca in poslušalca – srečujemo predvsem s krajšimi govornimi nastopi (dolgimi do 10 minut). Po vsebini so zelo različni – od opisa države do predstavitve osebe, od deklamacije in interpretacije pesmi do opisa naprave, od opisa značilnosti zgodovinskega obdobja do opisa kemijskega postopka, ocene knjige, opisa pravil katere od iger ali predstavitve kuharskega recepta – odvisno od predmeta, pri katerem nastopamo.
V šoli in tudi zunaj nje se pogosto srečujemo še z referati. Ti se od krajših govornih nastopov razlikujejo po trajanju (referat je običajno daljši, do 20 minut trajajoči nastop) in po vsebini, ki je manj poljudna oz. jo sporočevalec obravnava bolj raziskovalno.
Najdaljša in najzahtevnejša oblika govornega nastopa je predavanje. Tudi to je strokovno besedilo. Predavatelj, ki je strokovnjak z določenega področja, razlaga, dokazuje in ponazarja svojo temo. Njegovi poslušalci so običajno študentje ali druga (strokovna) javnost. Predavanje je zahtevno tudi za poslušalce, zato je zelo pomembno, da že prej usvojimo strategije poslušanja in oblikovanja zapiskov.
Posebna skupina govornih nastopov so pozdravni, zahvalni, priložnostni in slavnostni govori. Od ostalih govornih nastopov se ločijo po tem, da med nastopanjem običajno ne uporabljamo nobenih pripomočkov (plakatov ali računalniške projekcije), njihov ton je bolj oseben (torej subjektiven), slog pa nekoliko privzdignjen (vzkliki, primere, igre besed, okrasni pridevki ipd.).