Členek je nepregibna besedna vrsta. Po njem se ne moremo vprašati. Z njim poimenujemo sporočevalčevo presojo stvarnosti (le, še, tik), večjo ali manjšo stopnjo prepričanja o čem (morda, zares, zagotovo), njegovo pritrjevanje (da) ali zanikanje (ne). Položaj členka vpliva na pomen stavka.
Marko piše tudi spis.
Tudi Marko piše spis.
Medmet je nepregibna besedna vrsta. Poznamo različne vrste medmetov.
Razpoloženjski: joj, juhej
Posnemovalni: kikiriki, bim, bam Velelni: Pst!
4. BESEDOTVORJE
Besedotvorje se ukvarja s tvorjenjem (novih) besed. Besede so lahko tvorjene ali netvorjene.
Tvorjenke
Izpeljanka
Sestavljenka
oblikoslôvje -a s (ȏ) jezikosl. oblike v celoti: posebnosti oblikoslovja; arhaizmi v oblikoslovju // nauk o besednih vrstah, oblikah, funkcijah: glasoslovje in oblikoslovje ♦ biol. morfologija; glasb. nauk o (glasbenih) oblikah
PONOVIMO IN UTRDIMO
1. Po čem se pregibne besedne vrste razlikujejo od nepregibnih?
2. Iz povedi Včeraj smo brali znamenito tragedijo izpišite samostalnik, glagol, pridevnik in prislov.
Samostalniku določite spol, število in sklon.
Glagolu določite osebo, število, čas, naklon in vid.
Pridevnik stopnjujte.
Katere vrste je prislov?
3. Pojasnite razliko med povedma.
Dijak bere svoj roman. Dijak bere njegov roman.
4. Popravite napake v zapisu števil z besedami. Popravke utemeljite.
Za učne pripomočke je odštel stopetnajst evrov. Na tekmovanju je dosegel stotrinajsto mesto.
Števili napišite še s števkami. V čem se razlikuje zapis s števkami?
5. Povedi dopolnite z ustreznimi predlogi.
Ptica je poletela veje. Na obisk so se pripeljali kolesi.
Pes je pobegnil kletke. Stopil je konju.
Živino so peljali travnik. Vsi so prišli Janji.
6. Razložite razliko med povedma.
Tudi dijaki so zgroženi. Dijaki so tudi zgroženi.
Netvorjenka miza mizica sodelavec avtocesta
Tvorjenka mizica, mizar, mizariti
Zloženka
Sklop
triinpetdeset
besedotvorna podstava + priponsko obrazilo predponsko obrazilo + besedotvorna podstava besedotvorna podstava + medponsko obrazilo + besedotvorna podstava sklopimo dve ali več besedotvornih podstav; ni obrazila
besedotvórje -a s (ọ̑) jezikosl. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja // nauk o tem:
PONOVIMO IN UTRDIMO
Katera besede v dvojici je netvorjenka in katera tvorjenka? mizar miza nadstrešek streha zob zobozdravnik predelati delati hiša hišica
Skladnja (sintaksa) proučuje, kako iz besed sestavljamo besedne zveze, stavke oz. povedi. Besedna zveza (zveza vsaj dveh besed) je osnovna enota v skladnji.
Priredna besedna zveza je zveza enakovrednih besed.
roman in novela
Podredna besedna zveza je zveza neenakovrednih besed. Beseda pustolovski je podrejena besedi roman.
pustolovski roman