RAZMISLIMO
1. Povzemite, po katerem vrstnem redu otrok usvaja glasove.
2. Kako lahko odrasli ali starejši družinski člani pripomorejo k otrokovemu govornemu razvoju?
3. Kako imenujemo strokovnjaka, ki zlasti otrokom pomaga pri učenju pravilne izreke glasov?
4. V besedilu je omenjen eden od govornih organov. Kateri?
5. Ali veste, kateri govorni organi še sodelujejo pri tvorjenju glasov? Pomagajte si s skico in poimenujte dele govoril.
mišice in mehka tkiva prsnega koša
nosna votlina mehko nebo ustna votlina ustnice jezik glasilke grlo pljuča prepona
trebušne mišice in mehka tkiva
6. V parih izgovarjajte posamezne glasove in pri tem opazujte govorila.
a) Ali pri tvorbi vseh glasov enakovredno sodelujejo vsa govorila?
b) S katerimi govorili oblikujemo glasove m, n, p, r, l, z, o?
7. Na katere enote jezika smo po navadi pozorni, kadar poslušamo ali govorimo v jeziku, ki ga razumemo?
8. Na katere pa se moramo osredotočiti, kadar opazujemo otrokovo izreko?
9. Drugega za drugim izgovorite naslednje glasove: [d], [k], [p] in [t].
a) Ali glasovi, ki ste jih izgovorili, kaj pomenijo? DA NE
b) Sedaj pa glasove [d], [k], [p] in [t] izgovorite skupaj s sklopom glasov [rava], torej [drava], [krava], [prava] in [trava].
c) Besedi stop odvzemite prvi glas, nato ji med drugim in tretjim glasom dodajte glas [r].
č) V besedi škrat med seboj zamenjajte tretji in četrti glas. Kaj ste opazili?
d) Kaj v besedi povzroči sprememba enega samega glasu?
e) Kako imenujemo glasove, ki v besedi razločujejo pomen?
10. Dopolnite preglednico s fonemi slovenskega knjižnega jezika.
SAMOGLASNIKI
SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
RAZIŠČIMO IN POVEJMO
SOGLASNIKI
SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
• Na spletu poiščite podatke o tem, kaj je mednarodna fonetična abeceda (IPA), kdaj je nastala in čemu. Izsledke svojega raziskovanja predstavite sošolcem v krajšem govornem nastopu.
USVOJIMO
Pri govorjenju in poslušanju smo po navadi pozorni na besede, vendar so te sestavljene iz še manjših enot, tj. glasov Glasove tvorimo z govornimi organi oz. govorili in jih znotraj ene besede praviloma izgovarjamo povezano.
Človeška govorila so zmožna tvoriti veliko raznih glasov, vendar jih v določenem jeziku uporabljamo samo nekaj iz vse te množice. V slovenskem jeziku tvorimo okrog 40 glasov, ki jih oblikujemo z različnimi deli govoril. Od tega jih je 29 takih, ki v istem glasovnem okolju razločujejo pomen (npr. čreda – kreda); imenujemo jih fonemi (tudi glásniki). Delimo jih na samoglasnike in soglasnike, te pa še naprej na zvočnike ter zveneče in nezveneče nezvočnike.
samoglasniki oz. vokali soglasniki oz. konzonanti
zvočniki nezvočniki
zveneči nezveneči