Besede se med seboj razlikujejo tudi po izvoru. Nekatere so domače, druge prevzete iz tujih jezikov. Pri določanju izvora si pomagamo z etimološkim slovarjem.
míza -e ž lat.‛mensa’ (16. stol.), mízica, mizár, mizȃrstvo, omȋzje. Prevzeto prek neke rom. predloge, stfurl. ali retorom. mẹsa, it. mensa, ki se je razvila iz lat. mensa ‛miza’ (Šturm, ČJKZ VII, 28, Be II, 186, podrobneje o izposoji BoStu, 123 ss.). To drugotno pomeni tudi ‛jed’. Lat. beseda je posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola mētīrī ‛meriti’ in torej prvotno pomeni *‛odmerjena’ (Po, 703).
Glej tudi mẹ̑nza
besedoslôvje -a s (ȏ) jezikosl. leksikologija, etimologija: slovansko besedoslovje
PONOVIMO IN UTRDIMO
1. Napišite nadpomenko besedam glasoslovje, oblikoslovje in skladnja.
2. Napišite sopomenko besedi vrata. Ali je sopomenka slogovno nezaznamovana beseda?
3. Z besedo vrata je tvorjenih veliko pregovorov. Ali poznate katerega? Napišite ga. Ali so frazemi slogovno nezaznamovani?
4. Napišite besede, ki spadajo v isto besedno družino kot beseda vrata.
5. Ali je beseda vrata domača ali prevzeta?
3. OBLIKOSLOVJE
Oblikoslovje (morfologija) se ukvarja z oblikami besed oz. s pregibanjem besed, npr. samostalnike sklanjamo, glagole spregamo, pridevnike stopnjujemo.
Pregibne besedne vrste
samostalnik (substantiv)
pridevnik (adjektiv)
zaimek (pronomen)
števnik (numeral)
glagol (verbum)
Nepregibne besedne vrste
prislov (adverb)
predlog (prepozicija)
veznik (konjunkcija)
členek (partikula)
medmet (interjekcija)
Sklanjamo: samostalnike, pridevnike in zaimke
Stopnjujemo: pridevnike in načinovne prislove, izpeljane iz pridevnikov
Spregamo: glagole
Samostalnikom določimo: spol, število, sklon (sklanjatev).
Spol moški ženski srednji Število ednina dvojina množina edninski samostalniki (kruh je) množinski samostalniki (hlače so)
Sklon imenovalnik (kdo ali kaj?)
rodilnik (koga ali česa?) dajalnik (komu ali čemu?) tožilnik (koga ali kaj?)
mestnik (pri kom ali čem?) orodnik (s kom ali čim?)
Sklanjatev: moška (korak, vodja) 1. in 2. ženska (lipa, perut) srednja (mesto, jajce)
Pridevniki pomensko določajo samostalnike. Poznamo lastnostne, vrstne in svojilne
Vrste lastnostni vrstni svojilni
Stopnjevanje
Vprašalnice kakšen? kateri? čigav?
Tristopenjsko stopnjevanje
Osnovnik lep rdeč
Primernik lepši bolj rdeč
Dvostopenjsko oz. elativno stopnjevanje
Osnovnik lep
Primer mlad, mladi pomivalni, slovenski bratov, sestrin
Stopnjevanje da ne ne
Presežnik najlepši najbolj rdeč
Privzdignjena stopnja ali elativ prelep nadvse/neskončno/strašno lep
Stopnjevanje z obrazili Opisno stopnjevanje