Issuu

ISBN 978-961-237-807-3

東儒東 VZHO 儒東儒亞亞學學亞學 KONF Učbenik, ki je izšel na Oddelku za azijske študije FF UL ob dvajseti obletnici njegovega obstoja, predstavlja pomemben del predmetnika pri predmetu Uvod v vzhodnoazijske študije, ki je obvezen za vse študente in študentke študijskih programov Sinologija, Japonologija in Kulture Vzhodne Azije. Podaja snov, ki nudi uvid v širše okvire in posebnosti vzhodnoazijskega konfucijanstva. Pri tem gre za temeljno kulturno izročilo in idejno dediščino, ki je skupna vsem trem osrednjim vzhodnoazijskim regijam (Kitajski, Japonski in Koreji) in je hkrati v sodobnih družbah še vedno aktualna.

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_naslovka_FINAL.indd 1

CHUN-CHIEH HUANG je zaslužni profesor in dekan Inštituta za napredne humanistične in sociološke študije (Institute for Advanced Studies in Humanities and Social Studies) na Državni univerzi Tajvan (NTU). Profesor Huang je tudi član tajvanske Akademije za znanost (Academie Sinice) in sodi k najbolj znanim tajvanskim strokovnjakom za vzhodnoazijsko idejno zgodovino ter predvsem za konfucijanstvo. Avtor tega dela torej že vrsto let poglobljeno raziskuje razvoj vzhodnoazijskega konfucijanstva, o katerem je napisal že veliko odmevnih knjig in nekaj ducatov znanstvenih člankov.

CHUN-CHIEH HUANG: VZHODNOAZIJSKA KONFUCIJANSTVA BESEDILA V KONTEKSTIH

9 789612 378073

CHUN-CHIEH HUANG

VZHODNOAZIJSKA KONFUCIJANSTVA

BESEDILA V KONTEKSTIH Oddelek za azijske študije Ljubljana 2016

21.1.2016 11:48:42

Chun-chieh Huang

VZHODNOAZIJSKA KONFUCIJANSTVA Besedila v kontekstih

Ljubljana 2016

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 1

20.1.2016 13:03:33

VZHODNOAZIJSKA KONFUCIJANSTVA: BESEDILA V KONTEKSTIH Naslov izvirnika: East Asian Confucianisms: Texts in Contexts, V&R unipress, National Taiwan University Press © Copyright 2015 by V&R unipress GmbH, 37079 Goettingen, Germany © Copyright 2015 by National Taiwan University Press, Taipei, Taiwan © za prevod: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016. Vse pravice pridržane. Avtor: Chun-chieh Huang Prevod: Sebastjan Vöröš, Gašper Kvartič Urednica: Jana Rošker Recenzenta: Jana Rošker, Sebastjan Vöröš Lektorica: Lučka Zorko Strokovni pregled: Helena Motoh Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za azijske študije Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2016 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 221.7(292.57) HUANG, Chun-chieh Vzhodnoazijska konfucijanstva : besedila v kontekstih / Huang Chun-chieh ; [prevod Sebastjan Vöröš, Gašper Kvartič]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-807-3 283088896

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 2

20.1.2016 13:03:34

Kazalo

Učbeniku na pot – spremna beseda urednice (Jana Rošker).................................... 9 Predgovor................................................................................................................................... 15 Uvod............................................................................................................................................. 17 1 Možnost............................................................................................................................................17 2 Utemeljitev......................................................................................................................................19 2.1 Vzhodnoazijska konfucijanstva kot zgodovinsko dejstvo...................................19 2.2 Vzhodnoazijska konfucijanstva kot metoda humanističnih ved.......................20 3 Vidiki in konfiguracije problema..............................................................................................22 3.1 Napetosti in prepletanja med kitajskimi konfucijanskimi vrednotami in specifičnimi značilnostmi drugih vzhodnoazijskih regij ��24 3.2 V vzhodnoazijskih konfucijanstvih je mogoče pri nekitajskih konfucijancih zaslediti dvojnost med kulturno in politično identiteto ��26 4 Zaključek..........................................................................................................................................26

I. DEL: NOVI POGLEDI NA VZHODNOAZIJSKA KONFUCIJANSTVA Uvod............................................................................................................................................. 31 PRVO POGLAVJE: O odnosu med interpretacijami konfucijanskih klasikov in politično močjo v Vzhodni Aziji: Pogled v Pogovore in Mencija ��33 1 Uvod...................................................................................................................................................33 2 Interpretacije konfucijanskih klasikov in prevlada politične moči v Vzhodni Aziji...................................................................................................................................................................34 2.1 Pod političnim pritiskom se ključnim izrazom v klasičnih besedilih pripišejo novi pomeni.......................................................................................................34 2.2 Politični vpliv je povzročal cenzuro klasičnih tekstov............................................37 3 Politična interpretacija konfucijanskih klasikov v Vzhodni Aziji..................................41 3.1 Interpreti-uradniki s pomočjo klasikov promovirajo določena politična stališča..................................................................................................................41 3.2 Interpretiranje klasikov v skladu z aktualnimi političnimi stališči.....................42 4 Zaključek..........................................................................................................................................47

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 3

20.1.2016 13:03:34

Vzhodnoazijska konfucijanstva

DRUGO POGLAVJE: O »kontekstualnem obratu« v japonski interpretaciji konfucijanskih klasikov v obdobju Tokugawa: tipi in problemi............................. 49 1 Uvod...................................................................................................................................................49 2 Dva tipa kontekstualnega obrata v zgodovini sino-japonskih kulturnih izmenjav.....................................................................................................................................................50 2.1 Kulturna »domovina« in politična »tujina«................................................................50 2.2 Kontekstualni obrat v ureditvi sveta Vzhodne Azije..............................................53 2.3 Kontekstualni obrat v miselnem svetu Vzhodne Azije..........................................56 3 Metodološki problemi kontekstualnega obrata................................................................58 3.1 Metodološki problemi dekontekstualizacije............................................................58 3.2 Obrat kontekstualnosti in vznik pomena...................................................................60 4 Zaključek..........................................................................................................................................62

TRETJE POGLAVJE: Vzhodnoazijsko pojmovanje javnih in zasebnih domen ��65 1 Uvod...................................................................................................................................................65 2 Razvoj konceptov gong in si v zgodnji kitajski misli.........................................................66 3 Vzhodnoazijska konfucijanska stališča o odnosu med javno in zasebno sfero z osnovo na interpretacijah Mencija 7A35................................................................74 4 Zaključek..........................................................................................................................................85

ČETRTO POGLAVJE: Vloga Dasanovega nauka pri nastanku vzhodnoazijskih konfucijanstev: perspektiva 21. stoletja........................................ 87 1 Uvod...................................................................................................................................................87 2 Posebne lastnosti korejskega konfucijanstva.....................................................................87 3 Položaj Dasanovega nauka pri nastanku vzhodnoazijskega konfucijanstva ��90 4 Posledice Dasanovih novih spoznanj in naukov za enaindvajseto stoletje ��93 5 Zaključek..........................................................................................................................................95

II. DEL: KONFUCIJANSKI TEKSTI V KONTEKSTIH VZHODNE AZIJE Uvod............................................................................................................................................. 96 PETO POGLAVJE: Zhu Xijev komentar k Pogovorom 4.15 in 15.3 ter njegove kritike: zgodovinska perspektiva.................................................................... 101 1............................................................................................................................................................101 2 Zhu Xijeva eksegeza: njen korelativni okvir in njegov paradigmatski položaj v intelektualni zgodovini Kitajske.........................................................................102 2.1 Zhu Xijeva eksegeza........................................................................................................102 2.2 Korelativni okvir Zhu Xijeve eksegeze.......................................................................103

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 4

20.1.2016 13:03:34

Kazalo

2.3 Paradigmatski položaj Zhu Xijeve eksegeze v intelektualni zgodovini Kitajske............................................................................................................105 3 Wang Yangmingova eksistencialno-monistična kritika................................................107 4 Socioetično-pragmatične kritike učenjakov dinastije Qing........................................111 5 Zaključek........................................................................................................................................114

ŠESTO POGLAVJE: Recepcija in reinterpretacija Zhu Xijevega Eseja o človečnosti na Japonskem v obdobju Tokugawa......................................... 119 1 Uvod.................................................................................................................................................119 2 Zhu Xijev Esej o človečnosti in njegovo razmerje do misli bratov Cheng................120 3 Reinterpretacija Eseja o človečnosti (1) pri konfucijancih obdobja Tokugawa: dekonstrukcija Zhu Xijeve metafizike..................................................................................123 3.1 Zavračanje Zhu Xijeve etične dualnosti...................................................................123 3.2 Jinsaijev razvijajoči se prikaz človečnosti.................................................................126 4 Reinterpretacija Eseja o človečnosti (2) pri konfucijancih obdobja Tokugawa: rekonstrukcija v luči sociopolitičnega konteksta ...........................................................128 4.1 Izziv Ita Tōgaija...................................................................................................................128 4.2 Nova interpretacija človečnosti v luči sociopolitičnega konteksta Ita Jinsaija in Tōja Ichida.................................................................................................129 4.3 Ogyū Soraijevo razumevanje človečnosti v luči političnega konteksta �� 132 5 Zaključek........................................................................................................................................134

SEDMO POGLAVJE: Konfucijanski miselni svet v Vzhodni Aziji osemnajstega stoletja: primerjalna perspektiva........................................................ 137 1 Uvod.................................................................................................................................................137 2 Pogosti trendi (1): nasprotovanje Zhu Xijevi miselnosti in abstraktni metafiziki ��137 2.1 Restrukturiranje intelektualnega sveta Štirih knjig in kritika Zhu Xija ��137 2.2 Od »prejšnjega« do »notranjega«: razvoj antimetafizičnega diskurza ��140 3 Skupni trendi (2): Iskati »substanco« v »konkretni eksistenci«...................................143 4 Razkol med vzhodnoazijskimi konfucijanci osemnajstega stoletja: primerjava kitajskih, japonskih in korejskih subjektivnosti. . ..................................146 4.1 Značilnosti kitajske subjektivnosti.............................................................................146 4.2 Ideja »Kitajske za japonsko subjektivnost«..............................................................147 5 Zaključek........................................................................................................................................151

OSMO POGLAVJE: Itō Jinsai o Pogovorih....................................................................... 153 1 Uvod.................................................................................................................................................153 2 Pogovori in Itōva hermenevtična metodologija..............................................................154

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 5

20.1.2016 13:03:34

Vzhodnoazijska konfucijanstva

2.1 Intratekstualne opombe k Pogovorom....................................................................154 2.2 Intertekstualna koherenca z drugimi klasiki...........................................................156 3 Jinsaijev pogled na učenjaštvo o Pogovorih in njegovo rekonstrukcijo..................163 3.1 Kontekst »posvetnega dao«..........................................................................................163 3.2 Itōve nove interpretacije Konfucija............................................................................164 4 Namen Itōvega preučevanja Pogovorov.............................................................................171 4.1 Kritika budizma in daoizma..........................................................................................171 4.2 Kritika učenjakov obdobja Song.................................................................................172 5 Zaključek........................................................................................................................................177

DEVETO POGLAVJE: Shibusawa Ēichi o Pogovorih..................................................... 179 1 Uvod.................................................................................................................................................179 2 Kultivacija ni teorija: Pogovori za praktično učenje........................................................180 3 »Enost Etike, Dejstev in Koristi«: Nova interpretacija odnosa med yi (primernost) in li (dobiček, korist).........................................................................................184 4 Zaključek........................................................................................................................................188

DESETO POGLAVJE: Kaj je bilo v Jinsaijevi interpretaciji Mencija spregledano?.......................................................................................................... 191 1 Uvod.................................................................................................................................................191 2 Jinsaijeva interpretacija Mencijeve politične misli..........................................................192 3 Itōva interpretacija Mencijeve teorije človeške narave.................................................195 4 Zaključek........................................................................................................................................200

ENAJSTO POGLAVJE: Yamada Hōkoku o Mencijevi teoriji gojenja qi: zgodovinska perspektiva.................................................................................................... 203 1 Uvod.................................................................................................................................................203 2 Hōkokujeva interpretacija Mencijevega qi........................................................................203 2.1 Ideja qi-monizma kot osnova za interpretiranje Mencija...................................204 2.2 Dvojna narava qi...............................................................................................................206 2.3 Izvor qi in njegova univerzalnost................................................................................206 2.4 Yamadova ustvarjalna interpretacija Mencija.........................................................207 3 Interpretacija Yamade Hōkokuja v luči zgodovine diskurzov o Menciju.................207 3.1 Yamadova ideja qi-monizma je v zgodovini interpretacij Mencija inovativna............................................................................................................207 3.2 Hōkokujeva kritika Zhu Xija..........................................................................................211 3.3 Metodološki problemi Yamadove interpretacije...................................................212 4 Hōkokujeva interpretacija v kontekstu japonskega konfucijanstva.........................213

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 6

20.1.2016 13:03:34

Kazalo

4.1 Yamada je bil reprezentativen mislec japonske Yōmei šole iz devetnajstega stoletja....................................................................................................213 4.2 Prostor Yamade Hōkokuja v japonski intelektualni zgodovini.........................216 5 Zaključek........................................................................................................................................217

DVANAJSTO POGLAVJE: Ideja o Zhongguo in njena transformacija v kontekstu zgodnje moderne Japonske in sodobnega Tajvana............................ 219 1 Uvod.................................................................................................................................................219 2 Zhongguo v zgodovinskem procesu formacije kitajskega samozavedanja: predlagana kulturna in politična enost. . ........................................................... 219 3 Rekonstrukcija ideje o Zhongguo v modernem japonskem pogledu na svet �� 221 4 Zhongguo v sodobnem tajvanskem pogledu na svet: enotnost in ločenost politične in kulturne identitete............................................................................224 5 Zaključek........................................................................................................................................226

EPILOG...................................................................................................................................... 229 1 Uvod.................................................................................................................................................229 2 Zagon za kontekstualni obrat v vzhodnoazijskih intelektualnih izmenjavah ��229 3 Dve vrsti obrata, njune prednosti in slabosti....................................................................231 4 Zaključek........................................................................................................................................237

DODATEK: Nekaj opazk o študiju zgodovine kulturnih interakcij v Vzhodni Aziji........................................................................................................................ 241 1 Uvod.................................................................................................................................................241 2 Refleksije o metodologiji..........................................................................................................243 2.1 Vzhodna Azija kot »cona stika«....................................................................................243 2.2 Novi pogled na študije regionalne zgodovine: obrat od rezultatov k procesom....................................................................................................246 3 Razmerje med globalno, regionalno in nacionalno zgodovino.................................250 4 Problem »kontekstualnega obrata«.....................................................................................251 5 Izzivi.................................................................................................................................................253 5.1 Interakcija med »sebstvom« in »drugim«.................................................................253 5.2 Interakcije med kulturno izmenjavo in oblastnimi strukturami v Vzhodni Aziji...................................................................................................................256 6 Možne raziskovalne teme........................................................................................................257 6.1 Izmenjava ljudi: »Profesionalni posredniki« in njihovo videnje »Drugega« ��257 6.2 Izmenjava materialnih dobrin (zlasti besedil)........................................................258 6.3 Izmenjava misli in idej.....................................................................................................258 7 Zaključek........................................................................................................................................260

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 7

20.1.2016 13:03:34

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 8

20.1.2016 13:03:34

Učbeniku na pot – spremna beseda urednice

Pričujoči učbenik, ki govori o nikakor ne enoznačnem, a hkrati nadvse dinamičnem, deloma celo razburljivem popotovanju Konfucijevega nauka v druge vzhodnoazijske države in kulture, je nastal pod peresom profesorja Huang Chun-chieja, ki sodi k najbolj znanim in tudi najbolj branim tajvanskim strokovnjakom za vzhodnoazijsko idejno zgodovino in predvsem za klasično, kot tudi sodobno konfucijanstvo. Avtor tega dela torej že vrsto let poglobljeno raziskuje razvoj vzhodnoazijskih konfucijanstev, o katerih je napisal že vrsto knjig in nekaj ducatov znanstvenih člankov, saj je med drugim tudi član tajvanske Academie Sinice. To temo predava tudi v svoji funkciji zaslužnega profesorja in dekana Inštituta za napredne humanistične in sociološke študije (Institute for Advanced Studies in Humanities and Social Studies) na Državni univerzi Tajvan (NTU). Učbenik, ki je izšel na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob dvajseti obletnici njegovega obstoja, predstavlja pomemben del predmetnika pri predmetu Uvod v vzhodnoazijske študije, ki je obvezen za vse študente in študentke študijskih programov sinologija, japonologija in kulture Vzhodne Azije. Podaja snov, ki daje uvid v širše okvire in posebnosti vzhodnoazijskega konfucijanstva. Pri tem gre za temeljno kulturno izročilo, ki je skupno vsem trem osrednjim vzhodnoazijskim regijam (Kitajski, Japonski in Koreji). Učbenik daje pregled zgodovine konfucijanstva, njegove širitve s Kitajske, kjer je nastalo, v druge regije Vzhodne Azije, podrobno pa obravnava tudi vsebinske razvoje te osrednje vzhodnoazijske idejne dediščine. Nazorno prikaže skupne točke in lokalne razlike v dojemanju konfucijanske filozofije in analizira njen vpliv na politične in državne institucije obravnavanih regij. Zato nam nudi pomembno osnovo za ozaveščanje kontekstualnih in konceptualnih povezav med različnimi državami Vzhodne Azije. Rdeča nit pričujoče knjige je ideja kontekstualnega obrata. Ta zaobjema dva vidika, namreč de-kontekstualizacijo in re-kontekstualizacijo. Pri prvem gre za proces, v katerem je neka misel ali neki koncept izvzet iz izvornega konteksta in jezikovnega okolja, pri drugem pa za proces, v katerem sta ta misel ali pojem de-kontekstualizirana predstavljena v nekem drugem kulturnem in jezikovnem kontekstu. V novem okolju ti pojmi in ideje dobijo nov pomen. Čeprav je de-kontekstualizacijo v teoriji možno jasno razmejiti in ločiti od re-kontekstualizacije, sta pri dejanski izmenjavi idej med vzhodnoazijskimi državami in deželami pogosto nastopali istočasno in druga za drugo. Pričujoče delo nam torej ponuja dober vpogled v nastanek, razvoj in v različne oblike konfucijanskega nauka, ki se je iz svoje izvorne domovine Kitajske v obdobju

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 9

20.1.2016 13:03:34

Vzhodnoazijska konfucijanstva

od 14. pa vse do 16. stoletja postopno širil v Korejo in na Japonsko. Zato sodi konfucijanstvo, ki je nastalo že veliko prej, namreč v 6. stoletju pred našim štetjem, najmanj od srednjega veka naprej k skupni kulturni dediščini vseh vzhodnoazijskih regij in predstavlja enega od osrednjih stebrov skupne vzhodnoazijske kulture. Ta kultura med drugim temelji na klasikih konfucijanskega nauka, ki so nastali v okviru izvornih konfucijanskih diskurzov in njihovih zgodnjih razvojih. Antična kitajska družba, v kateri se je izoblikovala izvorna konfucijanska kultura, je v času izgradnje zakonodajnega in pravnega sistema izpostavila idejne koncepte »uporabe obrednosti, spoštovanja harmonije in upoštevanja metod starodavnih vladarjev«, za katere se je zavzemalo konfucijanstvo v svoji metodi »Poti sredine (ali ravnovesja)«. »Spoštovanje harmonije« predstavlja jedro antične kitajske kulture in hkrati osnovno vrednostno tendenco, na kateri slonijo družbeni sistemi tradicionalne Vzhodne Azije. V zgodnjem konfucijanstvu kot specifičnem miselnem sistemu kitajske antike lahko vidimo predvsem poskus duhovne refleksije predkonfucijanskih religiozno-socialnih tradicij. Ta poskus se je izoblikoval v procesu podoživljanja starodavnega izročila v smislu zavestnega sprejemanja na eni in interpretacije na drugi strani. Konfucijanska šola se je od vsega začetka v največji meri ukvarjala s študijem klasičnih del predkonfucijanskih izročil. Sem sodi tudi zbirka tako imenovanih »Petih klasikov« (Wu jing 五經), ki naj bi jih zbral in uredil sam Konfucij in so v poznejših obdobjih predstavljale osnovo izobrazbe vseh državnih uradnikov. Poleg protofilozofskih klasikov Shi jing 詩經 (Knjiga pesmi), Shu jing 書經 (Knjiga dokumentov) in Yi jing 易經 (Knjiga premen) sodita sem tudi deli Li ji 禮記 (Knjiga obredov) in Chun qiu lu 春秋錄 (Spomladanski in jesenski letopisi). Knjiga obredov samo še delno črpa vsebino iz predkonfucijanskega izročila in je že kmalu po koncu tako imenovane »Zlate dobe kitajske filozofije«, torej v obdobju dinastije Han (206 pr. n. št.–220), služila samo še kot nekakšno navodilo za pravilno izvajanje kultnih dejavnosti – seveda na izključni podlagi konfucijanske ideologije. Avtor Spomladanskih in jesenskih letopisov naj bi bil sam Konfucij. To, samo po sebi nadvse suhoparno in dolgočasno delo opisuje najpomembnejše zgodovinske dogodke v obdobju med letoma 722 in 481 pr. n. št., ki je pozneje po tej kroniki dobilo celo svoje ime. Precej manj utemeljena je teorija, po kateri naj bi Konfucij s svojimi komentarji opremil tudi prej omenjeno »Knjigo premen« (Yi jing 易經), ki sodi k najbolj mističnim in težko razumljivim knjigam antične Kitajske. Komentarji in interpretacije tega dela so sicer brez dvoma konfucijansko obarvani, vendar temeljijo na kozmogoničnih špekulacijah, ki jih je konfucijanstvo razvilo šele kasneje. Veliko pozneje, namreč v obdobju neokonfucijanstva dinastije Song (960– 1279), o katerem bomo malo podrobneje spregovorili nekoliko kasneje, pa so bile v opus klasičnih del kanonizirane tudi tako imenovane »Štiri knjige« (Si shu 四書), ki povzemajo glavne vidike te miselnosti:

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 10

20.1.2016 13:03:34

Učbeniku na pot – spremna beseda urednice

1. Lun yu 論語 (»Analekti /ali Razprave/«) Knjiga je sestavljena iz dvajsetih poglavij in v glavnem zajema zapise Konfucijevih izrekov in pogovorov, ki so se sprva ohranjali prek ustnega izročila njegovih učencev. Prve zbirke zapisov teh pogovorov sodijo v obdobje dinastije Han (206 pr. n. št.–220). 2. Mengzi 孟子 (»Mencij«) To delo vsebuje zapise razprav enega najpomembnejših predstavnikov konfucijanske šole, filozofa Mengzija, ki je pri nas znan tudi pod svojim latiniziranim imenom Mencij. Ta filozof je bil verjetno rojen šele dobrih sto let po smrti mojstra Konga, vendar je znal ta ortodoksni nauk obogatiti z načeli fleksivne dinamike. Mencijeva idejna nadgradnja je konfucijanstvu s svojo notranjo zaokroženostjo in hkratno odprtostjo navzven pozneje omogočila prvenstveni položaj tako rekoč izključnega kodeksa socialnih in etičnih vrednot tradicionalne Kitajske. 3. Zhong yong 中庸 (»Nauk o sredini /Nauk o ravnovesju/«) To delo je pravzaprav eno od poglavij Knjige obredov (Li ji 禮記), ki sodi k prej omenjenim petim konfucijanskim klasikom. Ta knjiga vsebuje vrsto kozmogoničnih ter psiholoških razprav in velja za eno najbolj mističnih del klasičnega konfucijanstva. 4. Da xue 大學 (»Vzvišeni nauk«) Tudi ta knjiga je vzeta iz Knjige obredov (Li ji 禮記). V nasprotju s prej omenjenim Naukom o sredini (ravnovesju) vsebuje precej konkretnejše vzgojne napotke, ki naj bi vzpostavljali etične in politične kriterije harmonične družbene ureditve. Poleg tega vsebuje precej teoretičnih izhodišč in argumentov, ki jih je zastopal Xunzi 荀子, tretji pomemben predstavnik konfucijanstva. Religiozni vidiki tega nauka izhajajo iz kulta prednikov, ki je v obdobju dinastije Shang (1600–1066) in zahodne dinastije Zhou (1066–771) še vseboval predstave o obstoju najvišjega božanstva Shang dija 上帝. Vendar se je namesto takšnega antropomorfnega »praprednika« kmalu zatem, pravzaprav že v drugi polovici zahodne dinastije Zhou (1066–771 pr. n. št.), na Kitajskem bolj udomačil pojem neba oziroma narave (tian 天), katerega politične razsežnosti oziroma družbene funkcije se kažejo v obredu (li 禮). Ta termin je eden osrednjih konfucijanskih konceptov. V cikličnem ritmu letnih časov združuje kult prednikov s tradicionalnim poljedelskim kultom. Tovrstne ritualne elemente so pripadniki konfucijanstva v obdobju dinastije Han (206 pr. n. št.–220) tudi etično utemeljili, in sicer s sistemom kozmogoničnih špekulacij. Na osnovi takšnih kozmično-etičnih

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 11

20.1.2016 13:03:34

Vzhodnoazijska konfucijanstva

sintez je kasneje, v okviru prve reforme konfucijanstva, nastala mogočna državna doktrina, ki naj bi temeljila na harmoniji med človekom in vsemi drugimi kozmičnimi dejavniki. Kultu neba naj bi Konfucij pripisoval zelo velik pomen: nebo (tian 天) kot najvišji vladar naj bi mu pomenilo najvišji izraz vseh moralno-etičnih in naravnih zakonitosti kozmičnega obstoja. Poznejše podrobnejše raziskave kitajske antike so pokazale, da je bila takšna religiozna interpretacija pojma tian 天 precej zgrešena. Čeprav je ta še v Zahodni dinastiji Zhou dejansko bil dojet kot neke vrste božanstvo, se je to s Konfucijem precej spremenilo; prejšnje »Nebo« je znotraj konfucijanstva postalo »Narava«; v svojem agnosticizmu je Konfucij razkrinkal iluzornost absolutne, nadnaravne moči božanstev in pokazal, da smo za svoja življenja odgovorni mi sami. S tem je izdelal temelje ideala individualne avtonomije, ki temelji na moralnem sebstvu posameznika in se odraža v idealu družbene harmonije, ki pa ni dojeta kot nekonfliktna uniformiranost, temveč prej kot soskladje raznovrstnosti. Podobno kot v daoizmu, pa poteka naravni tok stvari tudi v kontekstih konfucijanstva v skladu z daotom, vélikim pranačelom, ki kot vrsta imanentne naravne zakonitosti ureja življenje in bit vsega sveta in vsakega posameznika. Kljub nekaterim religioznim elementom, ki pa so ponotranjeni in ne temeljijo na ideji nekakšnega zunanjega Boga, ostaja konfucijanstvo kot temeljna socialna in politična ideologija tradicionalnih vzhodnoazijskih družb pomembno, zlasti kot nauk o nravnosti in politični etiki. Tudi sami predstavniki konfucijanstva v svojem mojstru nikoli niso videli utemeljitelja kakšnega novega religioznega ali filozofskega sistema, temveč predvsem posredovalca temeljnih načel večne in univerzalne ureditve sveta, v kateri najdejo svoje mesto tako vsi zemeljski kot tudi nadzemeljski pojavi. Zato se v tem sistemu med seboj prepletajo kozmični, državnopolitični in najintimnejši človeški dejavniki. V drugem stoletju našega štetja je na Kitajskem pod okriljem Vzhodne dinastije Han (25–220) prišlo do reforme konfucijanskega nauka. Medtem ko je izvorno konfucijanstvo, ki je nastalo v času »Vojskujočih se držav«, torej v obdobju, ko je na ozemlju današnje Kitajske obstajala nepregledna vrsta državic, ki so se med seboj borile za prevlado, predstavljalo precej progresiven in egalitaren nauk, so ideologi dinastije Han, ki je pod svojim žezlom že združevala vse te razdrobljene državice v eno samo, centralizirano entiteto, iz njega naredili precej rigidno in dogmatično državno doktrino. To jim je uspelo tako, da so vanj vključili veliko elementov ideologije legalizma, tj. ideologije, ki je temeljila na konceptu kaznovanja in je ščitila izključno interese absolutnega vladarja. Tako je iz razmeroma demokratičnega etično–filozofskega nauka nastala dogmatska ideologija, kar pomeni, da je iz konfucijanstva nastal konfucianizem. Šele v drugi reformi konfucijanskega nauka, do katere je prišlo v obdobju dinastije Song (960–1279) in ki ga poznamo pod imenom neo-konfucijanstvo, se je ta rigidna državna doktrina

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 12

20.1.2016 13:03:34

Učbeniku na pot – spremna beseda urednice

znova omehčala. V okviru neo-konfucijanske filozofije se namreč Konfucija ni več interpretiralo skozi njegovega učenca Xunzija, ki je predstavljal nekakšen most med legalizmom in konfucijanstvom, temveč preko njegovega nasprotnika Mencija (Mengzija), ki je razvijal in nadgrajeval mehkejše, bolj demokratične in manj racionalne vidike izvornega nauka. In prav ta, lahko bi rekli, »mencijanski« konfucianizem je predstavljal osnovo filozofije in etike, ki se je pričela širiti na druga območja Vzhodne Azije; ta prehod je bil manj težaven, kot bi lahko pričakovali, saj je vse tri osrednje regije tega območja povezovala enaka pisava – namreč kitajske pismenke. Zato so to skupno vzhodnoazijsko kulturo številni poimenovali tudi z izrazom sinizem. Potem ko se je konfucijanstvo v obliki prej omenjene neo-konfucijanske prenove torej razširilo tudi na druge regije Vzhodne Azije, so se tudi tamkajšnji teoretiki ukvarjali z raziskovanjem razmerja med izvornim naukom in prvima dvema reformama; njihove nadgradnje in poglobitve kitajskega konfucijanstva, kakršnim smo lahko priča tudi v osrednjem delu pričujočega učbenika, pa nedvomno predstavljajo obogatitev tega »nauka izobražencev«. Zato želim, da bi ta učbenik tudi študentom in študentkam našega oddelka, ki prav letos praznuje dvajseto obletnico obstoja, ponudil ne zgolj intelektualne, marveč tudi duhovno obogatitev, ki se kaže v dojetju in razumevanju pomena izobrazbe. Ta je namreč v središču konfucijanskih filozofij in hkrati v središču interesov sodobnih vzhodnoazijskih družb. Tako nam morda lahko prav Konfucij in raznovrstnost vzhodnoazijskih re-interpretacij njegove etike predstavlja drobcen, a močan žarek, ki nam bo v digitalni dobi pomagal najti pot iz temačnih labirintov preobilice kvantitativnih informacij. Upam, da nas bo ta pot – kot bi si po vsej verjetnosti želel tudi sam Konfucij – lahko privedla do avtonomije lastnega odločanja, ki lahko vzkali samo na osnovi modrosti. Jana S. Rošker, Ljubljana, v mlačnem januarju 2016

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 13

20.1.2016 13:03:34

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 14

20.1.2016 13:03:34

Predgovor

Konfucijanska besedila imajo dolgo zgodovino, v kateri so prepotovala vse dežele in regije v Vzhodni Aziji. Njihova vitalnost in odprtost je v novih bralcih netila radovednost in jih vabila k ustvarjalnemu dialogu, redni intelektualni in duhovni pogovori med konfucijanskimi učenjaki pa so ustvarili konfucijansko skupnost. Knjiga, ki je pred vami, pripoveduje zgodbo o pomenu konfucijanske tradicije in o tem, zakaj in kako so bila konfucijanska besedila podvržena različnim reinterpretacijam v različnih ambientih in kontekstih Vzhodne Azije. Kot bomo videli, gre pri »vzhodnoazijskem konfucijanstvu« za intelektualno skupnost, ki je nadnacionalna in večjezikovna. Razvila se je iz interakcije med konfucijanskimi »univerzalnimi vrednotami« in lokalnimi pogoji, prisotnimi v posameznih vzhodnoazijskih deželah. Nekatera poglavja v knjigi so temeljito predelane različice člankov, ki so bili v poenostavljeni ali spremenjeni obliki že objavljeni, zato bi se rad zahvalil vsem izdajateljem, da so pristali na njihovo objavo v posebni publikaciji. Prvo poglavje je bilo objavljeno kot »Interpretations of the Confucian Classics and Political Power in East Asia«, The Medieval History Journal 11/1 (junij 2008): str. 101–21. Drugo poglavje je bilo objavljeno kot »On the 'Contextual Turn' in Tokugawa Japanese Interpretation of the Confucian Classics: Types and Problems«, Dao: A Journal of Comparative Philosophy 9/2 (junij 2010): str. 211–23. Tretje poglavje je bilo objavljeno kot »East Asian Confucian Conceptions of the Public and Private Realms«, v Kam-Por Yu, Julia Tao in Philip J. Ivanhone, ur., Taking Confucian Ethics Seriously: Contemporary Theories and Applications (Albany, NY: University of New York Press, 2011), str. 73–98. Četrto poglavje je bilo objavljeno kot »The Role of Tasan Learning in the Making of East Asian Confucianisms«, Taiwan Journal of East Asian Studies 9/2 (december 2012): str. 153–68. Sedmo poglavje je bilo objavljeno kot »The Confucian World of Thought in Eighteenth-Century East Asia: A Comparative Perspective«, v East Asian Confucianisms: Interactions and Innovations. Zbornik s konference (1.–2. maj 2009) (New Jersey: Confucius Institute at Rugers University, 2010), str. 1–25. Osmo poglavje je bilo objavljeno kot »Itō Jinsai on the Analects«, The Journal of Kanbun Studies in Japan 1 (2006), str. 371–410. Deseto poglavje je bilo objavljeno kot »What's Ignored in Itō Jinsai's Interpretation of Mencius?« Dao: A Journal of Comparative Philosophy 12/1 (marec 2013): str. 1–10. Enajsto poglavje je bilo objavljeno kot »Yamada Hōkoku on Mencius' Theory of Nurturing Qi«, v APF Series 2: Life, Existence and Ethics. The Philosophical Moment in East Asian Discourse (Tokyo: The University of Tokyo Center for Philosophy, 2014), str. 13–35. Dvanajsto poglavje je bilo objavljeno kot »The Idea of 'Zhongguo' and Its Transformation in the Context of Early Modern Japan

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_FINAL.indd 15

20.1.2016 13:03:34

ISBN 978-961-237-807-3

Vzhodnoazijsko_konfucijanstvo_naslovka_FINAL.indd 1

CHUN-CHIEH HUANG: VZHODNOAZIJSKA KONFUCIJANSTVA BESEDILA V KONTEKSTIH

9 789612 378073

CHUN-CHIEH HUANG

VZHODNOAZIJSKA KONFUCIJANSTVA

BESEDILA V KONTEKSTIH Oddelek za azijske študije Ljubljana 2016

21.1.2016 11:48:42