Issuu

Tanja Žigon Karin Almasy Andrej Lovšin

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU: KULTURNOZGODOVINSKI IN JEZIKOVNI VIDIKI

Doc. dr. Tanja Žigon, prevodoslovka, prevajalka, germanistka in zgodovinarka, je študirala germanistiko in zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Leta 2008 je promovirala na področju literarnih ved. V sklopu različnih projektov se je študijsko izpopolnjevala in raziskovala v Zagrebu, Vidmu, Salzburgu, Münchnu in na Dunaju. Je vodja raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije, v zadnjih treh letih (2013–2015) je bila slovenska koordinatorica evropskega projekta za promocijo književnega prevajanja TransStar Evropa. Trenutno se ukvarja z raziskovanjem pomena in vpliva slovenskih intelektualcev, ki so na Dunaju študirali in doktorirali na področju zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Prevaja družboslovna in humanistična besedila iz nemščine v slovenščino in obratno ter je avtorica številnih člankov in dveh monografij s področja nemško-slovenskih kulturnih in literarnih stikov. Mag. phil. Karin Almasy, MA, zgodovinarka, prevajalka in prevodoslovka, doktorandka na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, je na graški univerzi končala študij prevajanja (2009) ter magistrski študij zgodovine jugovzhodne Evrope (2013). Trenutno na Inštitutu za teoretsko in uporabno prevodoslovje (ITAT) piše disertacijo o kulturi prevajanja in ideološkem usmerjanju v slovenskih šolskih berilih (1848–1918). Poleg tega sodeluje pri raziskovalnem projektu Oddelka za slavistiko graške univerze o razglednicah kot inovativnem viru v zgodovinopisju (»Postcarding nation, language, and identities. Lower Styria on Picture Postcards (1885–1920)«). Težišča njenega raziskovalnega dela so slovensko-nemško/avstrijska skupna zgodovina in vzajemni odnosi, nacionalna diferenciacija, nacionalizem ter zgodovina habsburške monarhije v 19. stoletju. Andrej Lovšin je leta 2010 končal študij prevajalstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je za svoje diplomsko delo prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Po diplomi je začel z delom za literarno mrežo Traduki, sprva v ljubljanski projektni pisarni, od leta 2013 pa dela v Berlinu, kjer je sedež projekta. V okviru mreže Traduki, mednarodnega projekta, ki podpira prevajanje v nemškem govornem področju ter v jugovzhodni Evropi, vodi razpise ter sodeluje pri pripravi strategij literarne mreže. Je soustanovitelj društva Periskop v Berlinu, ki povezuje kreativne pobude med Slovenijo in Nemčijo.

Tanja Žigon, Karin Almasy, Andrej Lovšin

VLOGA IN POMEN PREVAJANJA ˇ UCBENIKOV V 19. STOLETJU: KULTURNOZGODOVINSKI IN JEZIKOVNI VIDIKI

Monografija predstavlja pomen prevajanja učbenikov iz nemškega jezika v slovenščino v času oblikovanja kulturne in narodne identitete slovenstva. Sodelovanje številnih pomembnejših izobražencev in šolnikov tistega časa pri prevajanju in sooblikovanju učbenikov z državnimi in deželnimi šolskimi oblastmi pa kaže, da so želeli širiti znanje in nova spoznanja. S prevodi je nastajala tudi slovenska terminologija, ki sicer ima podstavo v nemščini, vendar je bila prilagojena slovenščini 19. stoletja. Avtorji tipološko predstavljajo prevajalske postopke, hkrati pa orišejo tudi hiter napredek pri razvoju in uveljavljanju področne strokovne terminologije, pri čemer so nekatere terminološke rešitve v rabi še danes. Delo je zanimivo tako za jezikoslovje, prevodoslovje kot zgodovinopisje in pravzaprav za vsakogar, ki ga razgibano obdobje 19. stoletja vedno znova pritegne. doc. dr. Mateja Jemec Tomazin Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Monografija nazorno orisuje zgodovinski okvir in kulturne razmere na Slovenskem, v katere so se rojevali prevodi učbenikov, ter opredeljuje vlogo in pomen šolstva za razvoj slovenskega jezika v drugi polovici 19. stoletja. Avtorji izkazujejo dobro poznavanje arhivskih virov ter primarne in sekundarne literature, ki jo dosledno navajajo, so inovativni in so svojo raziskavo zasnovali široko in interdisciplinarno. Delo je znanstveno odlično, teoretsko poglobljeno zasnovano, metodološko korektno in ima uporabno vrednost, saj na osnovi novih dognanj sledimo oblikovanju slovenske terminologije na strokovnih področjih (naravoslovje, matematika, zgodovina in geografija) v drugi polovici 19. stoletja. Besedilo monografije je humanistično relevantno ter jezikovno in slogovno neoporečno. doc. dr. Boštjan Udovič Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

ISBN 978-961-237-890-5

9 789612 378905

15,00 €

9 789612 378905 Vloga_in_pomen_prevajanja_naslovka_FINAL.indd 1

18.1.2017 9:59:14

Tanja Žigon, Karin Almasy, Andrej Lovšin

VLOGA IN POMEN ˇ PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU: KULTURNOZGODOVINSKI IN JEZIKOVNI VIDIKI Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje

Ljubljana 2017

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 1

16.1.2017 12:55:32

VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UČBENIKOV V 19. STOLETJU: KULTURNOZGODOVINSKI IN JEZIKOVNI VIDIKI ZBIRKA PREVODOSLOVJE IN UPORABNO JEZIKOSLOVJE ISSN 2335-335X Avtorji: Tanja Žigon, Karin Almasy in Andrej Lovšin Recenzenta: Mateja Jemec Tomazin in Boštjan Udovič Uredniški odbor zbirke: Špela Vintar, Vojko Gorjanc, Nike Kocijančič Pokorn Tehnični urednik: Jure Preglau Lektorica: Marija Zlatnar Moe Prevod angleškega povzetka: Janko Trupej Lektor povzetka v angleščini: Christian Moe © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za prevajalstvo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Oblikovna zasnova: Kofein, d. o. o. Prelom: Jure Preglau Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 15,00 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2016. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'25"18"(082) ŽIGON, Tanja, 1974Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju : kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki / Tanja Žigon, Karin Almasy, Andrej Lovšin ; [prevod povzetka Janko Trupej]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2017. - (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, ISSN 2335-335X) ISBN 978-961-237-890-5 1. Almasy, Karin 2. Lovšin, Andrej, 1984288412928

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 2

16.1.2017 12:55:32

Ë‡ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 3

3 16.1.2017 12:55:32

KAZALO VSEBINE

Kazalo vsebine

Ë‡ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 4

16.1.2017 12:55:32

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE Besede kovati pri nas ni le igrača

1 Uvod

2 O kulturno-političnih razmerah na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja

3 Vprašanje šolstva v habsburški monarhiji 3.1 Od »šolskega« patenta do marčne revolucije 3.2 Od revolucije 1848 do konca prve svetovne vojne 3.2.1 Uvedba novih tipov šol v drugi polovici 19. stoletja 3.2.2 Šola in slovenščina kot učni predmet 3.3 Problematika izdajanja šolskih knjig v habsburški monarhiji 3.3.1 Slovenski učbeniki do marčne revolucije 3.3.2 Državni monopol, dunajska založba šolskih knjig, potrjevanje in recenzentski postopek 3.3.3 Slovenski učbeniki v drugi polovici 19. stoletja

24 25 30 33 37 42 43

4 Kultura prevajanja ter status prevajalca in prevoda 4.1 Kultura prevajanja v habsburški monarhiji 4.2 Razmere na področju prevodne dejavnosti na Slovenskem 4.3 Položaj prevajalca in status prevodov 4.4 Oblikovanje terminologije v slovenščini

52 54 57 60 71

44 48

5 Prevajanje učbenikov iz nemščine v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja 78 5.1 Naravoslovje 82 5.1.1 Prevajalci in ovire na poti do aprobacije prirodopisnih učbenikov 85 5.1.2 Potrjena prevedena učbenika: Erjavčevo Živalstvo in Tuškovo Rastlinstvo 89 5.2 Matematika 95 5.2.1 Prevajanje geometrijske terminologije 96 5.2.2 Matematični učbeniki v slovenskih prevodih in njihovi prevajalci 103 5.2.3 Prevodne značilnosti matematičnih učbenikov 106 5.3 Zgodovina in zemljepis 115 5.3.1 Prevajalca učbenikov in težave s Cigaletovimi prevodi 116 5.3.2 Analiza prevodov zgodovinskih in zemljepisnih učbenikov 121

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 5

5 16.1.2017 12:55:33

KAZALO VSEBINE

6 Sklepne misli

132

7 Zusammenfassung

142

8 Summary

146

9 Viri in literatura

150

10 Kazalo slik

168

11 Imensko kazalo

172

Ë‡ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 6

16.1.2017 12:55:33

Za Ericha Prunča, ki je s svojimi pogledi in raziskavami bistveno prispeval k razumevanju kulture prevajanja na Slovenskem.

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 7

7 16.1.2017 12:55:33

BESEDE KOVATI PRI NAS NI LE IGRAČA

Besede kovati pri nas ni 1 le igrača

1 Citat je parafrazirana Levstikova misel iz polemike, ki jo je naslovil »Odgovor sestavku Potrebe Slovencev glede prirodnih ved«, objavljene v Slovenskem glasniku leta 1858.

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 8

16.1.2017 12:55:33

BESEDE KOVATI PRI NAS NI LE IGRAČA

V 19. stoletju so o jeziku in njegovem pomenu razmišljali številni pomembnejši predstavniki tedanjega javnega življenja. Fran Levstik (1831–1887) je menil, da je živi jezik »drevo, ki vedno odganja«, je zaklad, ki ga »nihče med nami ne pozna po vsej njegovi obilici« (Levstik 1956: 35). Celo Josip Stritar, ki ga sicer bolj poznamo po tem, da v svojih Dunajskih pismih, objavljenih v Ljubljanskem zvonu, na primer v tretjem pismu iz leta 1896, zagovarja pisanje izvirne slovenske književnosti ter prevodom odreka mesto v literarnem polisistemu, je leta 1877 v dunajskem Zvonu zapisal, da je treba preozke meje »razširiti jeziku« (Stritar 1955: 203). Poudaril je, da se moramo vprašati, kako prestopiti meje, ki utesnjujejo in onemogočajo razvoj jezika, in nadaljeval, da bi bilo najbolj nevarno »pustiti jezik, naj se sam iz sebe polagoma ›organsko‹ razvija, kakor se je pri drugih, kulturnih narodih«, kajti »kako vino bi pridelavali naši gorniki, ako bi križem roke držali in pustili rasti trto, kakor se ji ljubi, kakor jo je Bog ustvaril!« Rojakom svetuje, naj pospešujejo razvoj jezika, kolikor dopuščajo njegovi zakoni, kajti »[a]ko hočemo čakati, da se nam jezik sam iz sebe razvije do potrebne stopnje, učakali ne bomo ne mi ne naši otroci, ne naših otrok otroci« (ibid.). Jezikovnih mej pa v 19. stoletju pa niso prestopali le avtorji izvirne slovenske književne besede, temveč tudi in predvsem prevajalci, ki so se s svojim znanjem in maloštevilnimi pripomočki, torej s slovarji, slovnicami ali enciklopedičnimi deli, spopadali z besedili v tujih jezikih in njihovim prenosom v materinščino. Med prevajalci so posebno in pomembno vlogo odigrali prav prevajalci šolskih knjig, ki so jih imele v rokah številne generacije, se iz njih učile, pilile čut za slovenski jezik in bogatile svoj besedni zaklad. Pogosto so prevajalci učbenikov orali tudi ledino pri vzpostavljanju terminologije posameznih strok, saj so zavzeto iskali slovenske ustreznice nemškim poimenovanjem, kar ni bilo vedno lahko. O tem leta 1858 v Glasniku slovenskem z Valentinom Janežičem (1852–1912), bratom bolj znanega Antona Janežiča (1828– 1869), polemizira že Levstik, ko pravi: »Kadar kaki reči ne vemo imena, to se ve, da si ga moramo dobiti; ali rekel bi, da ne kakor že bodi, ampak jeziku povšeči; to pa zna zopet samo tisti, kdor je trden v jeziku. Iz glave si moramo izbiti misel, da je besede kovati pri nas le igrača, dopuščena vsakemu, ki ve, kako se ›riba‹ sklanja« (Levstik 1956: VI/35). Levstik s temi besedami opozarja na to, kar zelo dobro vemo danes, torej, da vsakdo, ki govori tuji jezik, vsebine in pomenov zato še ne more in tudi ne zna uspešno prenesti v materni jezik (prim. Zlatnar Moe, Mikolič Južnič in Žigon 2015: 102–119). Nadalje že tudi Levstik poudarja, da oblikovanje primernega strokovnega jezika ni mačji kašelj ter da je treba posamezne izraze, poimenovanja in predvsem strokovne termine izbirati premišljeno. Avtorjem in prevajalcem svetuje, naj upoštevajo dejansko rabo ter preudarno presodijo, katero besedo bodo uporabili, saj, tako Levstik: »Mi se učimo jezika vse premalo, vse prepovrhu; zato ne moremo in tudi celo ne smemo že zdaj omišljati vsaki stvari potrebnega izraza vsi po enakem, kakor ne moremo nikogar siliti, da naj v pisavi rabi to ali ono besedo, ako je za trdno prepričan, da ni vredna pasje dlake« (Levstik 1956: 35).

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 9

9 16.1.2017 12:55:33

BESEDE KOVATI PRI NAS NI LE IGRAČA

V pokrajinah, kjer so izobraženci tekoče govorili oba deželna jezika, torej slovensko in nemško (in nedvomno še vsaj kakšen jezik slovanskih narodov monarhije) je bila situacija na področju prevajanja še toliko bolj zapletena. Prevajalci so bili, kot razberemo iz zgornjih citatov, že v preteklosti tisti, ki so prevzeli nalogo posrednikov med jeziki in kulturami. Čeprav se je njihovo delo močno razlikovalo od današnjega načina dela v prevajalskem poklicu, smemo trditi, da so bili kljub vsemu neke vrste strokovnjaki za jezik, terminologi in skrbniki jezikovnih virov. Avtorji te monografije želimo osvetliti nekatere vidike prevajanja in bralcem predstaviti pomen prevajalskega dela in vlogo prevodov v družbi 19. stoletja. V zadnjih letih smo se vsi trije ukvarjali z raziskovanjem prevodne dejavnosti v preteklosti. Pri svojem delu smo pogosto naleteli na ista vprašanja, zato smo pri iskanju odgovorov večkrat strnili moči in razpravljali o tej tematiki. Tako se je rodila tudi ideja, da svoje dosedanje raziskave predstavimo v skupni monografiji. Zavedamo se, da ne bomo ponudili dokončnih odgovorov. Monografija prinaša nekaj pogledov na prevode in prevajalski poklic, ki so se izkristalizirali na osnovi naših raziskav. Velikokrat nas je pot vodila v muzeje in knjižnice, kjer smo listali po starih učbenikih, ali v arhive, kjer smo v porumenelih dokumentih in pismih iskali zapise, ki bi govorili o prevajanju in prevajalcih, da bi tako rekonstruirali nekdanji pogled na prevodno dejavnost na Slovenskem. Včasih smo bili bolj in spet drugič manj uspešni, a vedno znova smo se veselili novih odkritij. Pri arhivskem delu je največ potrpljenja pokazala Karin Almasy, ki je odkrivala zlata vredne zapise in pričevanja. Pri nastajanju monografije smo si avtorji delo razdelili. Večina teoretičnega dela, uvodno, prvo, drugo, tretje in četrto poglavje, sta napisali obe soavtorici, Tanja Žigon in Karin Almasy. Andrej Lovšin sodeloval predvsem pri praktičnem delu pregledovanja učbenikov, ki jih je pred nekaj leti predstavil že v svoji diplomski nalogi (Lovšin 2010). Soavtorici sta njegove ugotovitve kritično pretresli, ovrednotili zbrane prevode učbenikov ter dodali nekatere nove prevode in vidike. Zgodovinska ozadja ter arhivske akte dunajskega Ministrstva za bogočastje in uk ter rokopisne vire o prevajalcih je poiskala in umestila v čas in prostor Karin Almasy. Avtorji se posebej zahvaljujemo recenzentoma za natančno branje in številne nasvete in pripombe, prav tako pa se zavedamo, da monografije ne bi bilo brez finančne podpore Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, tehničnih nasvetov sodelavcev Znanstvene založbe Filozofske fakultete in strokovnih kritičnih pripomb naših kolegov in kolegic, prijateljev in prijateljic, ki so marsikateri klepet ob kavi ali kosilu namenili »prevajalski« tematiki. Tudi njim najlepša hvala. V Ljubljani, na martinovo 2016 Tanja Žigon, Karin Almasy in Andrej Lovšin

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 10

16.1.2017 12:55:33

Ë‡ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 11

11 16.1.2017 12:55:33

UVOD

1 Uvod

Ë‡ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 12

16.1.2017 12:55:33

UVOD

Monografija Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju, v kateri so v ospredju kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki, obravnava vprašanja kulture prevajanja in statusa prevajalcev in prevodov v preteklosti ter v ospredje postavlja prevajanje šolskih učbenikov v slovenski jezik. Časovni razpon raziskave je izbran premišljeno. V drugi polovici 19. stoletja se začne počasen proces izgrajevanja slovenske skupne identitete, slovenski jezik pa se razvija v enoten, standardiziran in kodificiran jezik naroda z vsemi svojimi odtenki ter upoštevajoč vsa strokovna področja, kar je povezano z razvojem terminologije. Po marčni revoluciji 1848, ki je prinesla tudi spremembe na področje izobraževanja, je država prevzela krmilo nad produkcijo modernih učbenikov, ki niso imeli več le vzgojnih nalog, temveč so sledili temeljni nalogi šolstva, torej posredovanju znanja, in so slovenske učence in gimnazijce v njihovem maternem jeziku seznanjali tudi z znanstveno in strokovno vsebino. Našteti procesi so potekali drug ob drugem, prav šolske knjige pa so postale trden temelj, na katerem sta se gradila enotni slovenski jezik in slovenska skupna identiteta, saj so v šolskih klopeh spremljale generacije učencev, ki so se ob njih kalili in odraščali. Uvodoma je predstavljena tematika prevajanja učbenikov v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem, v drugem poglavju pa je orisano zgodovinsko ozadje dogodkov na Slovenskem, kar je neločljivo povezano s političnimi procesi v podonavski monarhiji v drugi polovici 19. stoletja. Družbeni, politični in kulturni kontekst je namreč pomemben za razumevanje značilnosti prevajalskega dela v obravnavanem obdobju. V tretjem poglavju se od splošnega premaknemo k specifičnemu in se posvetimo vprašanju šolstva v habsburški monarhiji. Orisana je zgodovina šolstva v monarhiji od začetkov do konca 19. stoletja s posebnim poudarkom na organizacijskem in jezikovnem stanju osnovnih in srednjih šol v habsburških deželah s slovenskim prebivalstvom v drugi polovici 19. stoletja. Pri tem je v ospredju vprašanje, kdaj in kako si je slovenščina utrla pot v avstrijske šole in kakšno vlogo so pri tem odigrali slovenski učbeniki in šolske knjige, še posebno učbeniki, ki so bili v slovenščino prevedeni iz nemščine, poleg tega pa je osvetljena tudi vloga ustanov, ki so bdele nad aprobacijo, torej odobritvijo in potrditvijo šolske rabe posameznih učbenikov, in so tako krojile usodo prevodne šolske literature v tedanjem času. V četrtem poglavju se natančneje posvetimo kulturi prevajanja in odnosu do prevajanja v 19. stoletju na Slovenskem ter se pri tem opiramo na koncept kulture prevajanja, kot ga je v prevodoslovje vpeljal Erich Prunč. Tu mislimo na sistem različnih konvencij in norm, ki v skupnosti vplivajo na prevodno dejavnost in jo določajo ter so posledica razmerij moči in ideologij v kulturi. Upoštevamo tudi model polikulturne komunikacije, ki je zaznamovala življenje v podonavski monarhiji in ga je v raziskovanju utemeljila Michaela Wolf. Besedilo in naše teze pomembno dopolnjujejo izjave, mnenja ter misli o prevajanju in prevajalcih, ki so jih njihovi sodobniki zapisali v predgovorih, pismih, kritikah, časopisih itn.

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 13

13 16.1.2017 12:55:33

UVOD

(metatranslational statements). Mnenja so si včasih popolnoma nasprotna, ambivalentna, vendar pa slikovito kažejo, kakšne so bile razmere na področju prevajanja na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Lefevere (1992: VII) meni celo, da so prav ta metabesedila neke vrste »ponovno pisanje« (rewriting), čeprav je najbolj vplivna in znana oblika ponovnega pisanja prav prevajanje. Nazadnje se monografija v petem poglavju po kratkem ekskurzu skozi prevodoslovne teorije, predvsem deskriptivne, ki smo jih uporabili pri analizi (polistemska teorija Even-Zoharja, sistem norm po Touryju), kakor tudi sociološke, kulturološke in historične poglede na prevajanje, posveti analizi izbranih prevodov monografskih učbenikov in šolskih knjig iz nemščine v slovenščino ter okoliščinam, v katerih so nastali. Analiza je razdeljena na tri tematske sklope, in sicer naravoslovje, matematiko ter zgodovino in geografijo, za katere so v šestdesetih letih 19. stoletja nastali prvi monografski učbeniki v slovenskem jeziku. Na podlagi opravljenih raziskav in temeljnih spoznanj, ki jih ponuja dostopna literatura, smo oblikovali tri hipoteze, ki smo jih na osnovi pregledanega gradiva in študij primerov preverili in potrdili: 1. Razvoj modernega šolstva v habsburški monarhiji je po doslednem uveljavljanju reform šolstva, ki jih je spodbudila revolucija leta 1848, omogočil ne le vsesplošno opismenjevanje prebivalstva, temveč je prvič prišlo tudi do enotnega državnega usmerjanja vzgoje in izobraževanja mladih. V nasprotju s tradicionalno, nacionalno-negativno razlago, pri katerih avtorji z obžalovanjem ugotavljajo, da do leta 1918 »Slovenci nismo sami odločali v šolstvu in je bil izpostavljen naš narod na vsem ozemlju tujim vplivom« (Ostanek 1972: 5), menimo, da je prav centralizacija šolstva in uporaba prevodov odločilno prispevala k normiranju, standardizaciji in oblikovanju knjižne slovenščine ter skupne narodne identitete (Almasy 2016; prim. tudi Kosi 2013: 89–127). Prevodi učbenikov z različnih strokovnih področij pa so bistveno prispevali k oblikovanju slovenskega strokovnega in znanstvenega izrazja v drugi polovici 19. stoletja. 2. Zaradi diglosične situacije na Slovenskem v 19. stoletju so številni avtorji pisali tako v nemščini kot v slovenščini, zato se pri (samo)prevodih besedil pogosto izkaže, da se gibljejo med dvema jezikoma. A ne le številni avtorji in prevajalci, temveč tudi šolniki in avtorji/prevajalci učbenikov so se znašli v podobnem položaju. Včasih so morali, zato da bi jih učenci razumeli, spretno krmariti med nemščino in slovenščino. Pri pisanju in prevajanju učbenikov so se zelo dobro zavedali, kdo predstavlja njihovo ciljno občinstvo, namreč učenci ljudskih šol ali učenci realk ali gimnazijci. Poleg tega sklepamo, da so na miselne vzorce, ideje in pobude šolnikov vplivale politične, kulturne in jezikovne konstelacije, ki so zaznamovale okolje, v katerem so delovali.

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 14

16.1.2017 12:55:33

UVOD

3. V analiziranih prevodih učbenikov so opazni vplivi izhodiščnega nemškega jezika na izražanje prevajalcev v ciljnem slovenskem jeziku, vendar pa kljub temu izhajamo iz hipoteze, da so imeli prevodi strokovnih, predvsem naravoslovnih učbenikov statusno izjemno visok, osrednji položaj v literarnem polisistemu druge polovice 19. stoletja na Slovenskem. O tem govori že dejstvo, da je Slovenska matica naravoslovne knjige konec šestdesetih let sprejela v svoj program, nadalje pa lahko to dejstvo povežemo tudi s tem, da so prav prevajalci prvih strokovnih učbenikov iz nemščine v slovenščino kovali nove izraze, med katerimi so se številni ohranili vse do danes in so tako, gledano z današnje perspektive, našli pot v knjižno slovenščino in v njen strokovni jezik. V sklepnem poglavju so v strnjeni obliki predstavljene ugotovitve in spoznanja delnih raziskav, ugotavljamo pa tudi, v kolikšni meri ta spoznanja potrjujejo izhodiščne hipoteze. Raziskave v monografiji sestavljajo pisan mozaik prevodne dejavnosti na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja in ponujajo zaokroženo sliko, ki bo prispevala k boljšemu in celovitejšemu razumevanju pomena prevodne dejavnosti na Slovenskem v preteklosti ter njenega vpliva na razvoj slovenskega jezika in kulture. Monografiji smo dodali tudi slikovne priloge, ki dopolnjujejo posamezne raziskave in bralca vodijo v slikoviti in razburkani čas 19. stoletja.

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU ...

Vloga_in_pomen_prevajanja_ucbenikov_FINAL.indd 15

15 16.1.2017 12:55:33

Tanja Žigon Karin Almasy Andrej Lovšin

ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU: KULTURNOZGODOVINSKI IN JEZIKOVNI VIDIKI

Tanja Žigon, Karin Almasy, Andrej Lovšin

VLOGA IN POMEN PREVAJANJA ˇ UCBENIKOV V 19. STOLETJU: KULTURNOZGODOVINSKI IN JEZIKOVNI VIDIKI

ISBN 978-961-237-890-5

9 789612 378905

15,00 €

9 789612 378905 Vloga_in_pomen_prevajanja_naslovka_FINAL.indd 1

18.1.2017 9:59:14

Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju: kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki