Issuu

SPAN LET TR

SIMPOZIJ SREDA, 25. NOVEMBRA 2015

ŠPANIJA 1975–2015: ŠTIRIDESET LET TRANZICIJE

FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI

ŠPANIJA 1975–2015: ŠTIRIDESET LET TRANZICIJE SIMPOZIJ

Sreda, 25. novembra 2015

Filozofska fakulteta Oddelek za romanske jezike in književnosti

Simpozij ŠPANIJA 1975–2015: ŠTIRIDESET LET TRANZICIJE Sreda, 25. novembra 2015 Organizator: Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Organizacija dogodka: Urša Geršak, Alejandro Rodríguez Díaz del Real, Andreja Trenc, Manuela Volmajer Urednica: Urša Geršak Oblikovanje in prelom: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za romanske jezike in književnosti Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Ljubljana, 2015 Prva izdaja Naklada: 50 Publikacija je brezplačna.

Kaj pa je to en dan! Včerajšnji bedí nad jutrišnjim, jutrišnji v neskončnost traja; Španci, preminil minuli čas še ni, ni jutri -- ne včeraj -- zapisan do kraja. Antonio Machado: El dios ibero (1912) Prevedel: Ignac Fock

Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči. – Vse je ekstaza, ekstaza smrti. – […] Z zlatimi žarki sijalo bo sonce na nas, evropske mrliče. Srečko Kosovel: Ekstaza smrti (1925)

ŠPANIJA 1975–2015: ŠTIRIDESET LET TRANZICIJE Štirideset let je minilo, odkar se je v Španiji po več kot tridesetih letih diktature začela tranzicija v novo, demokratično družbeno ureditev. Španija je v tem času dobila demokratično izvoljeno vlado, novo ustavo, ki je temeljila na konsenzu skoraj vseh političnih strank, decentralizirano državo, vstopila je v Evropsko unijo in NATO, prevzela je evro, dobila nekaj najnaprednejših socialnih zakonov. Postala je ena vodilnih zahodnih držav na različnih področjih. Dobra novica je torej, kot pravi kolumnist Isaak Rosa, da je frankizma konec. Postal je zgodovina. Slaba pa, da so nekatere značilnosti preživele in postale značilnosti demokracije. Za večanje socialnih neenakosti, korupcijo, napetosti med posameznimi avtonomnimi skupnostmi, pomanjkanje demokratične kulture, bogatenje političnih elit, diktat kapitala, hudo gospodarsko krizo, zmanjševanje socialnih pravic ipd. težko krivimo frankistično dediščino. So »polom« demokracije. Ne samo španske, evropske. Vendar je Španija tudi država, kjer se civilna družba angažira: gibanje ogorčenih leta 2011, nove politične stranke, ki so, vsaj zaenkrat, ogrozile štiridesetletno izmenjavanje oblasti med Ljudsko stranko in Špansko socialistično delavsko stranko, civilna gibanja, kot je platforma proti deložacijam ljudi iz stanovanj pod hipoteko … Danes Španija deli usodo in diagnozo stanja z drugimi evropskimi državami. Zato je prišel čas za korenite spremembe in alternative. Na katedrah za španski jezik in književnosti smo organizirali simpozij, ki je posvečen Španiji. Njenim štiridesetim letom demokracije. Namenjen je slovenski javnosti, ker se o Španiji, njeni zgodovini in dogajanju na političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju danes ne ve veliko, kljub temu da je eno najzanimivejših v Evropi. Prispevki bodo obravnavali špansko družbo, politiko, kulturo in vzpostavili dialog s preteklostjo, predvsem frankistično, ter umestili Španijo v mednarodni kontekst. Razpravljati o dogajanju o Španiji pomeni tudi kritično razpravljati o dogajanju v Evropi danes. Akademski prostor želimo odpreti kritičnemu razmišljanju, se odzvati na aktualne dogodke, pozvati k razpravi in izmenjavi mnenj ter opozoriti na nujnost drugačnih odgovorov in rešitev za pereče probleme, ki jih živimo. Da ne bi živeli v slepoti, kot to v eni od svojih kolumn za dnevnik El País zapiše naš današnji gost, španski pisatelj in esejist Javier Cercas: Pravim, ko nam preteklost ni všeč, jo prikrijemo, ignoriramo ali olepšamo. Pravim, da nam resnica ni všeč. Všeč so nam laži. Radi mislimo, da je bil Hitler nečloveška pošast, skoraj diabolična, ki ni imel nič skupnega z nami ali našimi voditelji in, če bi ga poznali, bi se nam gnusil. Neradi mislimo na to, da je bil kot mi, da je očaral ljudi kot

smo mi, zato bi tudi nas lahko očaral. Zaradi te slepote, zavračanja, da bi se soočili s stvarnostjo, smo nemočni, na nas lahko vplivajo s svojo epsko fascinacijo in sentimentalnim idealizmom lažnivi mediji in neumorni prodajalci paradiža, ki – kot v kateremkoli drugem času – živijo v našem. Tu so in navdušeni smo nad njimi. (Hitler, Isabel II y la nueva política, El País Semanal, 30. 8. 2015)

Program simpozija URA

TEMA

9.15–11.00

SEKCIJA A, predavalnica 13 (pritličje FF, levo) Moderira: Urša Geršak

9.00–9.15

Pozdravni nagovor Prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani

dr. Gašper Kralj: Premišljevanje o Španiji po Francu in njenih junakih v literaturi Javierja Cercasa / Meditación sobre la España posfranquista y sus héroes en la literatura de Javier Cercas doc. dr. Damjan Mandelc: Družbeno-politični procesi in stanje demokracije v Španiji, sociološko-politološke perspektive / Procesos políticosociales y estado de la democracia en España, perspektivas sociopolíticas doc. dr. Gorazd Kovačič: Španija in Slovenija v financializaciji in finančni krizi / España y Eslovenia en la financialización y en la crisis financiera 11.00–11.20

Odmor

11.20–13.30

SEKCIJA B, predavalnica 13 (pritličje FF, levo) Moderira: doc. dr. Barbara Pihler Ciglič Luka Lisjak Gabrijelčič: Katalonski independentizem: simptom španske politične krize? / El independentismo catalán: ¿síntoma de la crisis política española? doc. dr. Nikolai Jeffs: Ponovno branje Poklona Kataloniji Georgea Orwella / Relectura de Homenaje a Cataluña de George Orwell Urša Geršak: Otroci, ki jih je ukradel general Franco, imajo svoje ime / Los niños que robó el general Franco tienen nombre

13.30–15.00

Kosilo

URA

15.00–17.00

TEMA

SEKCIJA C, predavalnica 31 (pritličje FF, desno) Zagotovljeno je tolmačenje v slovenščino. Moderira: asist. Ignac Fock Franco Juri: Las dos Españas – utrujenost tranzicije med dvema Španijama? / Las dos Españas, ¿cansancio de la transición entre las dos Españas? Ricard Conesa Sanchez: Žalovanje in spomin v Barceloni v času frankizma in v času demokracije / Duelo y memoria en la Barcelona franquista y democrática (videoposnetek) David Heredero Zorzo Ostanki frankizma v današnji Španiji / Pervivencias del franquismo en el actual estado español Benjamin Olmedo Cañas: Euskadi Ta Askatasuna (ETA) / País Vasco y libertad (ETA)

17.00–17.20

Odmor

17.20–19.00

SEKCIJA D, predavalnica 31 (pritličje FF, desno) Zagotovljeno je tolmačenje v slovenščino. Moderira: izr. prof. dr. Maja Šabec red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak: Španski roman v času frankizma in po njem / La novela española durante y tras el franquismo doc. dr. Barbara Pregelj: O ježu, ki se je prebudil iz sna: infrastruktura sodobne baskovske književnosti / Sobre el erizo que despertó del sueño: infraestructura de la literatura vasca actual Alejandro Rodriguez Díaz del Real: Univerza in mišljenje v postfrankistični Španiji / Universidad y pensamiento en la España posfranquista

19.00–19.15

Odmor

URA

19.15-20.30

TEMA

Pogovor s španskim pisateljem in kolumnistom Javierjem Cercasom/ Diálogo con Javier Cercas Moderira: dr. Gašper Kralj Zagotovljeno je tolmačenje v slovenščino.

Po vsakem predavanju bomo namenili nekaj časa za vprašanja ali izmenjavo mnenj.

GOVORCI

POGOVOR S PISATELJEM Javier Cercas Javier Cercas je eden najvidnejših španskih romanopiscev. Njegova dela, za katera je prejel številne nagrade, so družbeno angažirana. Obravnavajo na primer različne vidike španske državljanske vojne, zapuščino frankističnega režima, razdvojenost in povezanost »obeh Španij«. Za Cercasova dela je značilno mojstrsko prepletanje in brisanje meja med fikcijo in zgodovinskostjo. Nekateri od njegovih romanov so: roman Vojaki Salamine (Soldados de Salamina, 2001, prevod v slovenščino 2013), ki se umešča v čas španske državljanska vojne. S tem romanom je postal poznan tudi izven Španije, saj je preveden v več kot dvajset jezikov. Delo Anatomía de un instante (2009) na zelo podroben način pripoveduje o poskusu državnega udara leta 1981. Roman El impostor (2014) pa je navdihnilo življenje resnične osebe, Enrica Marca, ki si je svojo preteklost izmislil. Izdajal se je za osebo (zato naslov romana Slepar), ki je preživela grozote nacističnega koncentracijskega taborišča. Resničnega Marca so leta 2005 razkrinkali. K poznanosti Javierja Cercasa v Španiji prispevajo kolumne, ki jih piše za španski dnevnik El País. Zaposlen je na Univerzi v Gironi, kjer predava o španski literaturi.

ŽALOVANJE IN SPOMIN V BARCELONI V ČASU FRANKIZMA IN V ČASU DEMOKRACIJE Ricard Conesa Sánchez (videoposnetek)

Žalovanje in spomin v Barceloni v času frankizma in v času demokracije Kult smrti in nenehno spominjanje na Padle za Boga in Španijo, ki ju je diktatura gojila do konca, sta se kazala na različne načine: v spomenikih, ritualih, praznikih …, kar je vse legitimiralo frankistični režim. S prihodom demokracije se je moralo mesto Barcelona soočiti s frankističnim diskurzom, ki se je ohranil v javnem prostoru, sočasno pa so združenja sorodnikov žrtev republikancev zahtevale dostojno počastitev spomina na svoje mrtve. V predstavitvi bo avtor osvetlil različne diskurze, ki so se oblikovali v javnosti v spreminjajočem se družbenem in političnem okviru od frankizma do demokracije. Ricard Conesa Sánchez je diplomirani zgodovinar, magister zgodovine kulture in komunikacij. Trenutno piše doktorsko disertacijo o politikah spomina v Barceloni. Sodeloval je v projektih Memorial Democra`tic katalonske vlade, danes pa je zaposlen kot raziskovalec pri Evropskem observatoriju spomina na Univerzi v Barceloni (The European Observatory on Memories).

OTROCI, KI JIH JE UKRADEL GENERAL FRANCO, IMAJO SVOJE IME Urša Geršak Namerno zamolčani deli španske državljanske vojne (1936–1939) in diktature generala Franca se še po 40 letih od smrti diktatorja neustavljivo odstirajo. O nekaterih se je začelo odprto govoriti šele zadnja leta. Praksa ugrabljanja otrok, nezakonitih posvojitev, okoriščanja predvsem revnejših podeželskih mater, se je uradno (dokumentirano) začela po španski državljanski vojni in je trajala vse do sprejema Zakona o posvojitvah leta 1987. Urša Geršak je profesorica španskega jezika in književnosti in literarna komparativistka. Dolga leta je delala kot esejistka, novinarka, prevajalka in učiteljica. Danes je lektorica za španski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s sodobno latinskoameriško književnostjo in družbo, še posebej v obdobju diktatur in postdiktatur.

OSTANKI FRANKIZMA V DANAŠNJI ŠPANIJI David Heredero Zorzo Je 40 let dovolj ali premalo, da se zacelijo vse rane, ki jih je povzročil nek politični sistem? Kateri ostanki starega režima so še opazni v današnji španski državi? V prispevku bo avtor osvetlil nekatere teh starih pogledov – tako tiste, ki so splošno znani, kot tudi manj prisotne – in tako odprl razpravo in prostor za razmišljanje. David Heredero Zorzo je končal študij zgodovine. Trenutno v Sloveniji dela kot učitelj španščine. Poučuje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je ocenjevalec na mednarodnih izpitih iz znanja španščine pri kulturnem centru Aula Cervantes. Končuje tudi magistrski študij z delom o uporabi aplikativne lingvistike pri poučevanju španščine. Zgodovina ostaja njegova velika strast.

PONOVNO BRANJE POKLONA KATALONIJI GEORGEA ORWELLA doc. dr. Nikolai Jeffs George Orwell je bil zagovornik horizontalnih oblik demokratičnega Socializma (zanj vedno z malim d in velikim S), onkraj tako reformizma kakor tudi makiavelistične politike ozkih, posvečenih in državotvornih avantgardnih partij, ki so bile po njegovem mnenju odgovorne za zmago frankističnih fašističnih sil med špansko državljansko vojno (1936–1939). Zaradi njenega protoanarhizma in antistalinizma je Orwellovo pričevanje Poklon Kataloniji (1938) še dandanes relevantno delo za pomemben del nove levice in alterglobalističnega gibanja. Nikolai Jeffs predava na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Je avtor mnogih kritičnih spisov na temo literature, popularne kulture in politike. Skupaj z Andrejem Pavlišičem je soavtor dokumentarnega filma Borili se bomo proti njim: Kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope (2004). Je urednik Zbornika postkolonialnih študij (2007) in Časopisa za kritiko znanosti.

LAS DOS ESPAÑAS – UTRUJENOST TRANZICIJE MED DVEMA ŠPANIJAMA? Franco Juri Nepredvidljiva kriza odnosov med Madridom in Barcelono ter spopad med strankami »sistema« in gibanji »antisistema« sta le dva od številnih obrazov sodobne španske družbene dialektike. A še bolj kot simptoma utrujenosti španske tranzicije sta opozorili o potrebi po nadgradnji dosežkov demokratične tranzicije in njene ustave iz leta 1978. Franco Juri je diplomiral iz geografije in italijanskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato se je zaposlil kot učitelj italijanskega jezika. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor RS. V obdobju 1993–1997 je bil prvi veleposlanik RS v Španiji in akreditirani veleposlanik na Kubi. Delal je tudi kot samostojni novinar, karikaturist, voditelj in pisatelj. Danes je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor knjige Vrnitev v Las Hurdes (2009) in petih knjig satiričnih karikatur.

ŠPANSKI ROMAN V ČASU FRANKIZMA IN PO NJEM red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak Avtorica bo v prispevku predstavila glavne poudarke v razvoju španskega romana v času frankizma (tudi v kontekstu cenzure), razcvet španskega romana v času po koncu frankizma do danes ter izpostavila nekatere povezave in razlike med španskim in hispanoameriškim romanom v obravnavanem obdobju. Branka Kalenić Ramšak je redna profesorica za špansko in hispanoameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila je vabljena predavateljica na številnih tujih univerzah v Evropi in Latinski Ameriki. Objavlja znanstvene prispevke o sodobni španski in hispanoameriški književnosti ter španski književnosti zlatega veka. Je sourednica revij Verba Hispanica in Ars & Humanitas. Od leta 2013 je dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

ŠPANIJA IN SLOVENIJA V FINANCIALIZACIJI IN FINANČNI KRIZI doc. dr. Gorazd Kovačič Vzroki za finančno krizo in način njenega »reševanja« so v Španiji in Sloveniji podobni. V obeh državah se je zasebni sektor močno zadolžil pri finančnem kapitalu iz evropskega središča, predvsem za gradbene in nepremičninske špekulacije. Financializacijo so omogočili trgovinska neravnovesja in zgrešena monetarna politika evrskega območja. Ko je nepremičninski balon počil, je bila država prisiljena prevzeti izgube domačih bank. Dolžniška kriza je postala javna. Finančni kapital središča si je tako dolgotrajno podredil javne finance in suverenost držav obrobja. Gorazd Kovačič je sociolog. Preučuje sociološke in politične teorije, ideologije in družbeno neenakost. Je docent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

PREMIŠLJEVANJE O ŠPANIJI PO FRANCU IN NJENIH JUNAKIH V LITERATURI JAVIERJA CERCASA dr. Gašper Kralj Polemična razprava o španski tranziciji (tj. procesu demokratizacije v Španiji po Francu) in temah, povezanih z njo (mit o »dveh Španijah«, pakt pozabe, nekaznovanje, depolitizacija ulice …), si je šele nedavno utrla pot med španske intelektualce. Sprožila jo je generacija t. i. vnukov državljanske vojne, ki ji pripada Javier Cercas. Nadaljuje jo generacija ogorčenih, ki je leta 2011 prelomila dolgoletni »konsenz«, da politika ne sodi na ulice, temveč v parlament. Kaj se skriva za dimno zaveso tranzicije? Kdo so njeni junaki? Gašper Kralj je pisec in prevajalec, doktor socialne antropologije. V Španiji se ukvarja z raziskovanjem literarne fikcije, vprašanji intimne in kolektivne rabe spomina ter recepcije zgodovine. S spremnimi besedami in prevodi si prizadeva za predstavitev nekaterih najbolj prodornih špansko pišočih avtorjev v Sloveniji.

KATALONSKI INDEPENDENTIZEM: SIMPTOM ŠPANSKE POLITIČNE KRIZE? Luka Lisjak Gabrijelčič Porast katalonskega odcepitvenega gibanja je eden od pomembnejših pojavov v Španiji v zadnjih petih letih. Osamosvojitveno prizadevanje katalonskih regionalnih oblasti je zadnje mesece vse bolj pospešeno To je pripeljalo do trka političnih legitimnosti in bo najverjetneje povzročilo najhujšo ustavno krizo v kateri od zahodnoevropskih držav v zadnjih štiridesetih letih. Avtor bo v svoji predstavitvi onkraj klišejev orisal zgodovinsko dinamiko političnega procesa, ki je pripeljal do trenutnega stanja. Luka Lisjak Gabrijelčič je diplomirani zgodovinar in italijanist ter publicist in prevajalec. Je strokovnjak za zgodovino nacionalizmov in intelektualnih gibanj 20. stoletja v srednji in vzhodni Evropi. Zanima ga zgodovina perifernih evropskih držav. Izdaja slovensko kulturno revijo Razpotja in piše kolumne za različne slovenske medije. Trenutno dela in živi na Madžarskem, v Budimpešti, kjer na Central European University dokončuje doktorsko disertacijo o zgodovini političnega mišljenja.

DRUŽBENO-POLITIČNI PROCESI IN STANJE DEMOKRACIJE V ŠPANIJI, SOCIOLOŠKO-POLITOLOŠKE PERSPEKTIVE doc. dr. Damjan Mandelc Prispevek obravnava politične in družbeno-ekonomske procese v Španiji v zadnjih letih, napredek in uspehe independentističnih gibanj, odnos španske družbe do monarhije, do migracij, do zadnje ekonomske krize ter do nekaterih drugih aktualnih družbenih pojavov. V prispevku bo med drugim diskutiral o vzponu novih političnih strank in gibanj ter vlogi Španije v širši evropski in svetovni skupnosti. Doc. dr. Damjan Mandelc je sociolog kulture in filozof. Na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predava o sociologiji naroda in nacionalizma, sociologiji globalizacije in sociologiji evropskih institucij. Raziskovalno se posveča študijam naroda in nacionalizma, nacionalnih držav in nacionalnih identitet, sociologiji globalizacije, študijam evropskih integracijskih procesov, manjšin, novih družbenih gibanj itd. Je član programske skupine Problemi avtonomije in identitet v času globalizacije.

EUSKADI TA ASKATASUNA (ETA) Benjamín Olmedo Cañas V prispevku avtor podaja zgodovino teroristične skupine ETA, njene namene in metode, pri tem pa poda oceno njenega vpliva na uveljavitev demokracije v Španiji kot tudi vpliva na celotno družbo. Benjamín Olmedo Can as je diplomirani zgodovinar in profesor zgodovine, umetnostne zgodovine in geografije. Njegov raziskovalni interes je usmerjen v napoleonske vojne ter oblikovanje Španije kot države. Trenutno živi v Sloveniji, kjer opravlja prakso na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani.

O JEŽU, KI SE JE PREBUDIL IZ SNA: INFRASTRUKTURA SODOBNE BASKOVSKE KNJIŽEVNOSTI doc. dr. Barbara Pregelj V svojem prispevku bo avtorica predstavila ponovni vzpon baskovske književnosti po Francovi smrti. Izhajala bo iz teorije polisistemov, pri tem pa posebno pozornost namenila akterjem, ki najbolj določajo baskovsko literarno polje: literarnim proizvajalcem, literarnim sprejemnikom, literarnim institucijam, literarnemu repertoarju, literarnim produktom in trgu. Barbara Pregelj raziskuje mladinsko književnost, izzive prevajanja ter literarne stike med slovensko in špansko ter hispanoameriško književnostjo. Ob znanstvenem delu že poldrugo desetletje deluje kot posrednica med slovenskim, španskim in hispanoameriškim kulturnim prostorom. Je docentka za književnost na Univerzi na Primorskem in Univerzi v Novi Gorici.

UNIVERZA IN MIŠLJENJE V POSTFRANKISTIČNI ŠPANIJI Alejandro Rodríguez Díaz del Real Ponovna demokratizacija Španije, ki se je začela že pred smrtjo generala Franca, je nedvomno pozitivno vplivala na akademsko okolje. Istočasno je vedno večja vloga enoumnega, merkantilističnega mišljenja, ki je postalo nova, nevojaška diktatura, imela za univerzo negativen vpliv. V prispevku avtor analizira nekatere najpomembnejše vidike te spremembe od leta 1970 dalje. Alejandro Rodríguez del Real je po izobrazbi germanist in romanist. Od leta 2005 je zaposlen kot lektor za španski jezik na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je avtor številnih člankov in sourednik monografij, kot sta El Quijote hoy. La riqueza de su recepción (Frankfurt am Main, 2007) in El verbo en espan ol. Ejercicios prácticos (Ljubljana, 2008). Zaključuje doktorsko disertacijo na temo metafore pri španskem filozofu Ortegi y Gassetu in pisateljici Marii Zambrano.

Simpozija ne bi bilo brez vseh tistih, ki ste vedno pripravljeni sodelovati in nuditi podporo, za kar se vam iskreno zahvaljujemo: vsem govorcem na simpoziju, kolegicam in kolegom hispanistom, Oddelku za prevajalstvo, našim študentom, Manueli Volmajer, Ini Ferbežar in številnim drugim.