Monografija predstavlja zgodovino muzikologije na Slovenskem: od posameznih pojavov glasbenoteoretskih del pa vse do konstituiranja muzikološke znanosti v okviru Oddelka za Muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. [...] Bralcu ponudi številne do zdaj nepoznane podatke, predvsem pa jih postavi v širok okvir razumevanja, ki pa ne obsega le področja izoblikovanja muzikološke znanosti, temveč razumevanje širših zgodovinskih okoliščin. Metodološko avtor sledi historiografiji historiografije glasbe na Slovenskem in njenih nosilcev, obe ravni pa kritično opredeljuje v odnosu do sočasnih dogajanj doma in v referenčnem mednarodnem okolju. Dr. Urša Šivic Avtorjeva nova razprava je uspešen poskus sintetične in izčrpne analize izvora in razvoja slovenske muzikologije od začetka glasbenoteoretskega mišljenja prek nacionalne ozaveščenosti, ki poudarja pomen lastne kulture, vse do sodobnih oblik muzikološkega preučevanja. [...] Knjiga predstavlja poglobljen vpogled v specifično glasbeno kulturo, zato ima nepogrešljiv pomen tudi v srednjeevropskem kontekstu. Dr. Lubomír Spurný
Historia Facultatis
Historia Facultatis je knjižna zbirka, s katero Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obeležuje 100. obletnico svojega delovanja. Predstavlja razvoj oddelkov in delo vidnejših posameznikov, ki so pustili globoko sled v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru, ter s tem osvetljuje osrednji del slovenske intelektualne in akademske zgodovine. Pogled v preteklost odpira tudi nove perspektive za prihodnost, zato je zbirka Historia Facultatis projekt, s katerim Filozofska fakulteta zaznamuje častitljivi jubilej in hkrati ustvarja nova izhodišča za kritično in ustvarjalno delo.
MATJAŽ BARBO
SLOVENSKA MUZIKOLOGIJA KRATEK PRELET PO ZGODOVINI
1 0 0
Historia Facultatis
MATJAŽ BARBO SLOVENSKA MUZIKOLOGIJA
100 let
ISBN 978-961-06-0152-4
ISBN 978-961-06-0152-4
9 789610 601524
Slovenska_muzikologija_naslovka_FINAL.indd 1
11.2.2019 11:39:04
Matjaž Barbo
SLOVENSKA MUZIKOLOGIJA Kratek prelet po zgodovini
Ljubljana 2019
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 1
12.2.2019 15:15:16
Slovenska muzikologija – kratek prelet po zgodovini Zbirka: Historia facultatis Uredniški odbor zbirke: Tine Germ, Janica Kalin, Ljubica Marjanovič Umek, Gregor Pompe, Jure Preglau, Matevž Rudolf, Tone Smolej Odgovorni urednik: Tine Germ Glavni urednik: Tone Smolej Avtor: Matjaž Barbo Recenzenta: Urša Šivic, Lubomír Spurný Lektor: Matej Horzelenberg, Lectour Prevod povzetka: Jason Blake Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: Compendium cantus choralis Izdala in založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori d. o. o. Ljubljana, 2019 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 14,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.43129789610601500
Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=298324736 ISBN 978-961-06-0152-4 E-knjiga COBISS.SI-ID=298313728 ISBN 978-961-06-0150-0 (pdf )
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 2
12.2.2019 15:15:16
Kazalo
Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Najstarejši sledovi glasbenoteoretskega mišljenja na Slovenskem . . . . . . . 7 Razvoj teoretskih ved znotraj javnega glasbenega šolstva in narodna prebuja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Zgodovina glasbe na Kranjskem v očeh nemških raziskovalcev . . . . . . . . 23 Glasbena matica in prvi razcvet slovenske glasbene kulture . . . . . . . . . . 29 Zgodnji pregledni prispevki in začetek znanstvenega dela . . . . . . . . . . . 33 Josip Čerin in njegov študij muzikologije na Dunaju . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Anton Dolinar kot Adlerjev doktorski študent . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Uveljavitev slovenskega glasbenega narodopisja . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Zgodnje poučevanje glasbene zgodovine na Slovenskem . . . . . . . . . . . . 75 Začetek univerzitetnega študija muzikologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Dragotin Cvetko in razvoj slovenskega glasbenega zgodovinopisja . . . . . 99 Cvetkovi študenti in nasledniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .109 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .115 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117 Seznam navedenih virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .129
3
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 3
12.2.2019 15:15:16
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 4
12.2.2019 15:15:16
Predgovor
O
srednji cilj pričujoče monografije je predstavitev glavnih mejnikov v zgodovinskem razvoju slovenske muzikologije kot znanstvene discipline, ki se je razvila v samostojno univerzitetno vedo pred dobrimi petdesetimi leti. Težišče knjige je zato postavljeno v trenutek, ko je muzikologija postala samostojna študijska smer na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Razprava obravnava najprej pobude za študij muzikologije ob sami ustanovitvi univerze ter se posveti začetkom visokošolskega glasbenozgodovinopisnega študija v okviru glasbene akademije. Posebno pozornost namenja nato posameznim korakom k prenosu muzikološkega študija pod okrilje Filozofske fakultete, korakom, ki jih je usmerjal in vodil proti jasnemu cilju Dragotin Cvetko. Prav Cvetkovemu prispevku k razvoju muzikologije na Slovenskem ter njegovemu zgodovinopisnemu konceptu daje razprava poseben poudarek. Hkrati v nadaljevanju poseže tudi k Cvetkovim študentom, ki so razvili temeljna muzikološka izhodišča ter svoje strokovne raziskave vsebinsko poglobili in tematsko razširili na najrazličnejša področja. Monografija tako seže s svojim razgledom do najvidnejših muzikoloških dosežkov vse do današnjega trenutka. Vendarle knjiga kronoloških meja svojega razpravljanja ne postavlja šele v trenutek oblikovanja muzikologije na univerzi, ampak seže daleč nazaj v iskanje njenih izvirov v sledovih porajanja glasbenoteoretskega mišljenja na slovenskih tleh. V tem namreč lahko upravičeno uzremo zgodnje začetke slovenskega
5
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 5
12.2.2019 15:15:16
muzikološkega mišljenja, četudi zunaj poznejšega epistemološkega okvira in seveda onstran slutnje poznejšega poimenovanja. Prvi znanilci tovrstnega teoretskega mišljenja se v besedilu odkrivajo v prepisih najslovitejših glasbenih traktatov na Slovenskem. Prav tako lahko srečamo številne priče zgodnjega razvoja glasbenoteoretskega in s tem muzikološkega mišljenja v primerih prvega poučevanja glasbe pri nas. Vse to bralca postopoma pripelje do glasbenozgodovinskih zapisov, porojenih v kontekstu oživljene nacionalne zavesti, ki si je tudi v glasbeni zgodovini iskala dokazov prepričljive lastne kulturne identitete. Monografija torej sledi razvoju posameznih podpodročij mišljenja o glasbi, vse od estetsko-kritičnega pisanja do celovitejših zgodovinskih pregledov, teoretskih razprav, pa tudi zgodnejših etnomuzikoloških zapisov. Razprava je nastala kot rezultat dolgoletnega raziskovanja razvoja glasbenoteoretskega in glasbenozgodovinskega premisleka pri nas. V precejšnji meri se opira na spoznanja slovenskih raziskovalcev, ki so se s podobno tematiko ukvarjali že prej, pri čemer velja izpostaviti zlasti delo Jožeta Sivca (1981, 1994). Poleg tega pa deloma reproducira in popravlja spoznanja, ki jih je avtor v drugi obliki in ob drugačnih priložnostih predstavil že prej v najrazličnejših znanstvenih publikacijah (Barbo 2010, 2012, 2016, 2017, 2018a). V pričujoči razpravi jih povezuje v zaokroženo sliko razvoja muzikologije na Slovenskem. Delo dopolnjujejo navedki številnih glasbenoteoretskih in glasbenozgodovinskih spisov in bogatijo mnoge ilustracije, ki so namenjene slikoviti ponazoritvi glasbenih piscev in njihovih dosežkov širše razumljene slovenske muzikološke misli v preteklosti. Monografija je zasnovana kot poseben prispevek k obeležitvi stoletnice obstoja Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani. Avtor se zahvaljuje uredništvu zbirke Historia facultatis Filozofske fakultete, da je delo uvrstilo v svoj program, posebna zahvala pa gre tudi obema recenzentoma, dr. Urši Šivic in dr. Lubomírju Spurnýju, za njune dragocene nasvete.
6
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 6
12.2.2019 15:15:16
Najstarejši sledovi glasbenoteoretskega mišljenja na Slovenskem
Č
eprav se muzikologija tradicionalno pogosto identificira predvsem z zgodovinskim pogledom na glasbo, zgodnji razvoj muzikološke misli na Slovenskem – podobno kot drugod – praviloma ni povezan z zgodovinskimi pripovedmi, saj so se te zares uveljavile šele z racionalizmom 18. stoletja, ki je v ospredje postavljal pomen razvoja človeškega duha in njegovega razumevanja, ter pozneje z romantiko in njenim zaziranjem v izvirne ostaline človekove kulture. Prav tako izvora muzikološke misli pri nas ne gre povezovati z izvirnimi glasbenoteoretskimi zapisi, saj so se ta oblikovala praviloma kot stalno obnavljajoča se zaloga spoznanj, ki so krožila od enega teoretika do drugega in se v smislu dopolnjevanja védenja ne ozirajoč se na nek »izviren« zapis stalno spreminjala, širila, bogatila in poglabljala glede na rast človekovega védenja in glede na konkretne potrebe. Tako tudi pri nas zasledimo sprva predvsem takšno ali drugačno reproduciranje obstoječih in tudi sicer razširjenih tekstov. Najbolj samoumeven okvir za nastanek tovrstnih prepisov, obdelav in interpretacij bolj ali manj starih tekstov je bil povezan s praktičnim namenom izobraževanja glasbenikov, zlasti seveda pevcev znotraj samostanskih in stolnih šol. Znotraj tega se je v srednjem veku oblikoval študij sedmerih svobodnih umetnosti (septem artes liberales), z njim pa je v ospredje stopilo tudi preučevanje glasbe. Osrednje mesto med traktati je tako tudi pri nas zavzemala Boetijeva razprava De institutione musica (v slovenskem prevodu: Boetij 2013),
7
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 7
12.2.2019 15:15:16
ki se je seveda razširjala skupaj z razvijajočim se šolskim sistemom, v katerem je samoumevno nastopal tudi študij glasbe. Ker na našem ozemlju vse do 15. stoletja ni bilo škofij (ljubljanska škofija je bila ustanovljena leta 1461), so bile tako šole sprva vezane na monastične ustanove. Prva tovrstna znana institucija je ženski samostan v Kopru iz leta 908, nato pa se številnejše začenjajo ustanavljati od 12. stoletja naprej. Odtlej obstaja tudi nekaj posrednih pričevanj o šolah, ki so oz. bi lahko delovale znotraj samostanskih zidov. Poleg tega od 13. stoletja naprej narašča tudi število učiteljev pri večjih župnijskih središčih. In če je bil študij glasbe kot ene od kvadrivialnih znanosti o številih znotraj sistema sedmerih svobodnih umetnosti samoumeven, vemo, da je pozneje učitelj pogosto poučeval tudi petje. Pomen glasbenega izobraževanja znotraj takih šol sicer ni povsem jasen, vendarle pa tovrstno delovanje osvetljujejo zapisi o
Slika 1: Glasba zavzema posebno mesto znotraj srednjeveškega študija sedmerih svobodnih znanosti (septem artes liberales), kot ga predstavi Izidor iz Seville v svoji razpravi Etymologiarum sive originum libri XX (Dvajset knjig etimologij ali izvorov). Prepis traktata hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
8
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 8
12.2.2019 15:15:16
beneficijih, ki so skupaj z opravljanjem takšnih in drugačnih molitev nalagali tudi petje različnih spevov (Grabnar 2012). Med rokopisi stiške cistercijanske opatije v tem kontekstu izstopa prepis Izidorjevega slovitega spisa Etymologiarum sive originum libri XX (Dvajset knjig etimologij ali izvorov). Ta priča o razširjenosti študija srednjeveškega sistema svobodnih znanosti tudi pri nas – torej čistega teoretskega vedenja, v katerega je vključena tudi razprava o glasbi (Snoj 1997). Eden posebej dragocenih virov o glasbenoteoretskem zanimanju na naših tleh je fragment z odlomkoma dveh latinskih slovitih teoretskih spisov: gre za pretežni del 17. poglavja znamenitega traktata Micrologus Gvida iz Arezza ter približno dve tretjini njegovega uvoda v antifonal, Prologus in antiphonarium (Snoj 1992). Obe besedili veljata za najbolj znani, najpogosteje prepisovani glasbenoteoretski deli prvih stoletij drugega tisočletja. Žal je fragment iz 12. stoletja, danes hranjen v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici, le ostanek širše rokopisne enote, katere vsebine ne poznamo.
Slika 2: Odlomek prepisa Micrologusa Gvida iz Arezza, v katerem avtor smeši nerazgledane muzike, ki niso zmožni zapeti niti ene vrstice antifone brez učitelja, pa če bi tudi vadili petje vsak dan sto let (»Miserabiles autem cantores cantorumque discipuli etiamsi per centum annos cantent cottidie numquam per se sine magistro unam vel saltem parvulam cantabunt antiphonam ...«). Fragment iz 12. stoletja hrani ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica.
9
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 9
12.2.2019 15:15:16
Slika 3: Fragment iz Gvidovega Micrologusa iz ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice z zapisom zlogov besedila v prostore, ki označujejo tonsko višino pétega speva.
Praktična narava Gvidovega spisa govori o teoretskem zanimanju za vprašanja, povezana s praktičnimi glasbenimi vidiki. Podobno velja tudi za traktat o recitacijskih formulah iz kartuzijanskega samostana Bistra iz 14. stoletja. Gre za razvijanje gramatikalnih vprašanj, deloma tudi v povezavi z glasbeno izvedbo, pri čemer kaže na tesno povezanost liturgične glasbe z retorično-sintaktično podobo besedil (Snoj 1997). V 16. stoletju imamo več podatkov o reševanju konkretnih praktičnoglasbenih vprašanj, zlasti v povezavi s protestantskimi šolami, v Ljubljani z mest no (nemško) nižjo šolo in stanovsko (latinsko) srednjo šolo. Obe sta v svoj program vključevali tudi petje tako enoglasnih kot večglasnih pesmi. Pri tem so razumljivo učenci spoznavali tudi osnove glasbene teorije. Za ta namen sta bila na stanovski šoli predpisana takrat razširjena priročnika Heinricha Fabra, Compendium musicae (Brunswick, 1548) in Ad musicam practicam introductio (Nürnberg, 1550), ki pa sta bila v prvi vrsti namenjena učiteljem (Kokole 2009). Po zatonu reformacije se je okrepil pomen katoliških šolskih ustanov, pri čemer sta imela osrednjo veljavo stolna šola pri sv. Nikolaju v Ljubljani in jezuitski kolegij. Ohranjene kronike pričajo o tem, kako je vse večji pomen znotraj kolegija dobila glasba. Višek umetniškega udejstvovanja gojencev 10
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 10
12.2.2019 15:15:17
Slika 4: Rokopis traktata o recitacijskih formulah iz kartuzijanskega samostana v Bistri iz 14. stoletja. V njem pisec problem gramatikalnih vprašanj razvija deloma v povezavi z glasbeno izvedbo (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana).
jezuitskega zavoda so predstavljale šolske igre. Glavni namen ukvarjanja z glasbo je bil torej oblikovanje repertoarja za različne verske obrede, tako s petjem kot tudi z igranjem na instrumente. Čeprav ni zanesljivih virov o zahtevnejšem teoretičnem pouku glasbe, ga je tovrstna bogata glasbena praksa brez dvoma terjala. Poleg tega so za poznavanje glasbene preteklosti na naših tleh pomembni različni dnevniški in protokolarni zapisi, ki pričajo o stanju na področju glasbe na Slovenskem in jih imamo lahko za prve kroniške tekste, ki se pomembno dotikajo tudi glasbe, v določeni meri pa celo za besedilo z elementi glasbenega zgodovinopisja. Med njimi po svojem pomenu izstopajo zapisi laiškega kanclerja oglejske kurije v Vidmu Paola Santonina (vizitatorja oglejskega patriarha Marka Barba). Gre za poročila s treh potovanj v letih 1485, 1486 in 1487, ko je Santonino spremljal oglejskega vizitatorja škofa Pietra Carlia po takrat avstrijskem delu oglejskega patriarhata, torej po ozemlju današnje Vzhodne Tirolske, Koroške, Kranjske in Štajerske južno od Drave – izvzeto je bilo ozemlje malo pred tem ustanovljene ljubljanske škofije in tisto, ki je sodilo v salzburško nadškofijo (Santonino 1991).
11
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 11
12.2.2019 15:15:17
V ta okvir sodijo tudi poznejši zapisi Tomaža Hrena, ki je bil ljubljanski škof kar dobrih trideset let (1597–1630) v burnih časih poreformacijske obnove. Med njimi izstopajo dnevniški zapisi (v nemščini) in različni pontifikalni zapisi (v latinščini). Tovrstna poročila s pontifikalnih vizitacij, npr. zapisi generalnega vikarja ljubljanske škofije Filipa Terpina iz 17. stoletja ali goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa v 18. stoletju (Höfler in Klemenčič 2006), ponujajo vpogled v aktualno stanje pri nas ter so skupaj z različnimi župnijskimi in samostanskimi kronikami dragocen vir za poznavanje glasbene preteklosti na Slovenskem. Pomembnejši kroniško-zgodovinski vir, ki že prinaša tudi pravo zgodovinopisno refleksijo, predstavlja delo Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681), slovitega pridigarja svojega časa, stolnega dekana ter arhidiakona in župnika v Ribnici. Schönleben se je v našo kulturno zavest zapisal prav s svojim zgodovinopisnim delom. Njegov spis Carniola antiqua et nova sive Annales sacroprophani (Ljubljana, 1681) predstavlja prvovrsten vir za poznavanje slovenske – deloma tudi glasbene – preteklosti. Čeprav je izšel le prvi del njegovega spisa, ki zajema čas do pokristjanjevanja Slovencev okoli leta 1000, je njegov tekst pomenil ključen vir podatkov tudi poznejšim zgodovinopiscem. Med drugimi se je na Schönlebnovo pisanje opiral Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), ki upravičeno velja za osrednjo kulturno osebnost Kranjske v drugi polovici 17. stoletja. Kot velik domoljub in polihistor v najbolj žlahtnem pomenu besede je oblikoval obsežen pregled dežele Kranjske s pomembnimi zgodovinopisnimi podatki, pri čemer izstopa njegovo najbolj znamenito delo, Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre des Herzogthums Crain, 1689). Schönlebnova sestra Marija Ana je bila mati dveh osrednjih osebnosti iz obdobja na prelomu v 18. stoletje (Barbo 2015), Janeza Antona Dolničarja (1662–1714) in Janeza Gregorja Dolničarja (1655–1719). Starejši Janez Gregor je bil pravnik, zgodovinar ter natančen in podroben popisovalec vsega pomembnejšega dogajanja na Kranjskem. Med njegovimi deli izstopata tudi za preučevanje glasbe tistega časa nadvse dragocena zgodovina ljubljanske stolnice (Cathedralis Basilicae Labacensis Historia, od 1701 dalje; prim. Dolničar 2003; Škulj 2008) ter kronika razvoja mesta Ljubljane (Annales Urbis Labacensis, v dveh delih, 1701–1708, 1660–1718). Janez Gregor je bil pobudnik vseh pomembnejših umetnostnih načrtov v Ljubljani, zato ga upravičeno označujejo za »pravega barokizatorja Ljubljane«
12
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 12
12.2.2019 15:15:17
(Valenčič 2008). Duhovna prenova, za katero si je prizadeval, je narekovala med drugim ustanovitev in izgradnjo semenišča (1708–1717), katerega namen je bil navsezadnje tudi glasben: »da bodo kleriki na voljo za službo pri obredih, ker v stolnici primanjkuje strežnikov, pa tudi sodelavci med godbeniki« (Valenčič 2008, 107). Semenišče je postavil mlajši brat Janez Anton, ki je bil kot generalni vikar ljubljanske škofije tudi glavni pobudnik in vodja zidave nove stolnice. Slovesnosti ob posvetitvi in blagoslovitvi stolnice so vodili člani nekaj pred tem ustanovljene ustanove z imenom Academia philharmonicorum (1701). Ta je bila skupaj z nekaterimi drugimi sorodnimi združenji najvidnejša nosilka glasbenega življenja baročne Ljubljane. Poleg nje sta pomembni Societas Unitorum (člani sami so se poimenovali tudi Die Gesellschaft der Vereinigten, v literaturi pa se je udomačilo ime Dizmova bratovščina, 1689) ter zlasti Academia operosorum Labacensium (1693). Medtem ko je bila prva namenjena predvsem poglabljanju verskega življenja, čeprav so se njeni člani ukvarjali tudi s širšimi kulturnimi vprašanji (Gantar 2004), je bila Academia operosorum znanstveno in kulturno usmerjena. Dizmova bratovščina je bila torej z izpostavljenim duhovnim ciljem usmerjena v iskanje dobrega, sledila ji je nato v raziskovanje resničnega osredotočena Academia operosorum kot znanstveno združenje ter Academia philharmonicorum, ustanovljena za gojenje lepega (v glasbi). Da ne gre za nepovezan sistem bratovščin, ampak poglobljen koncept preučevanja Božjih tributov, nam navsezadnje potrjuje dejstvo, da so bili mnogi člani skupni vsem bratovščinam. Delovanje Academiae philharmonicorum je bilo na eni strani zaznamovano z religiozno komponento – še v času postopnega zamiranja njenega delovanja so ohranjali opravljanje maš zadušnic za umrlimi člani in slovesno praznovali praznik zavetnice sv. Cecilije. Na drugi strani pa so člani akademije oblikovali tudi glasbo za različna posvetna slavja, zabavali so visoke goste na serenadah, organizirali vsakoletne regate z glasbo na Ljubljanici in prirejali t. i. »akademije«, ki so predstavljale nekakšen zametek poznejših javnih koncertov. Ustvarjalni polet 17. in zgodnjega 18. stoletja na Kranjskem je označevala tudi duhovno bogata ter intelektualno poglobljena dejavnost jezuitske gimnazije, v kateri je imela poleg vaj v govorništvu in olikanem vedenju posebno mesto glasba. Jezuitski kolegij si je intenzivno prizadeval za podroben pouk v koralnem in figuralnem petju, ki so ga gojenci prakticirali vsakodnevno, tako pri običajnih vsakodnevnih liturgičnih slavjih kot pri slavnostnih
13
Slovenska_muzikologija_FINAL.indd 13
12.2.2019 15:15:17
Monografija predstavlja zgodovino muzikologije na Slovenskem: od posameznih pojavov glasbenoteoretskih del pa vse do konstituiranja muzikološke znanosti v okviru Oddelka za Muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. [...] Bralcu ponudi številne do zdaj nepoznane podatke, predvsem pa jih postavi v širok okvir razumevanja, ki pa ne obsega le področja izoblikovanja muzikološke znanosti, temveč razumevanje širših zgodovinskih okoliščin. Metodološko avtor sledi historiografiji historiografije glasbe na Slovenskem in njenih nosilcev, obe ravni pa kritično opredeljuje v odnosu do sočasnih dogajanj doma in v referenčnem mednarodnem okolju. Dr. Urša Šivic Avtorjeva nova razprava je uspešen poskus sintetične in izčrpne analize izvora in razvoja slovenske muzikologije od začetka glasbenoteoretskega mišljenja prek nacionalne ozaveščenosti, ki poudarja pomen lastne kulture, vse do sodobnih oblik muzikološkega preučevanja. [...] Knjiga predstavlja poglobljen vpogled v specifično glasbeno kulturo, zato ima nepogrešljiv pomen tudi v srednjeevropskem kontekstu. Dr. Lubomír Spurný
Historia Facultatis
Historia Facultatis je knjižna zbirka, s katero Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obeležuje 100. obletnico svojega delovanja. Predstavlja razvoj oddelkov in delo vidnejših posameznikov, ki so pustili globoko sled v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru, ter s tem osvetljuje osrednji del slovenske intelektualne in akademske zgodovine. Pogled v preteklost odpira tudi nove perspektive za prihodnost, zato je zbirka Historia Facultatis projekt, s katerim Filozofska fakulteta zaznamuje častitljivi jubilej in hkrati ustvarja nova izhodišča za kritično in ustvarjalno delo.
MATJAŽ BARBO
SLOVENSKA MUZIKOLOGIJA KRATEK PRELET PO ZGODOVINI
1 0 0
Historia Facultatis
MATJAŽ BARBO SLOVENSKA MUZIKOLOGIJA
100 let
ISBN 978-961-06-0152-4
ISBN 978-961-06-0152-4
9 789610 601524
Slovenska_muzikologija_naslovka_FINAL.indd 1
11.2.2019 11:39:04