Predmet in zgodovina razvojne psihologije Maja Zupančič
Predmet razvojne psihologije Razvojna psihologija je znanstvena disciplina, ki preučuje spremembe in doslednosti psihičnega delovanja pri posameznikih v času, ukvarja se s tem, kako in v čem se ljudje spreminjajo ali ostajajo enaki v daljšem časovnem obdobju. Sodobna razvojna psihologija je usmerjena v preučevanje psihičnih sprememb in doslednosti, ki se pojavljajo od človekovega spočetja do njegove smrti (Baltes, 1987). Količinska sprememba je sprememba v pogostnosti, intenzivnosti vedenja. Kakovostna sprememba je sprememba v vrsti, načinu, strukturi, organizaciji vedenja. Progresivna sprememba je sprememba v smeri večje celovitosti/ učinkovitosti vedenja. Regresivna sprememba je sprememba v smeri manjše celovitosti/ učinkovitosti vedenja.
Čeprav so spremembe najbolj očitne v otroštvu, znotraj otroštva pa v najzgodnejšem podobdobju, se ljudje spreminjajo vse življenje. Do sprememb lahko prihaja na količinski in kakovostni ravni. Količinska sprememba v vedenju je sprememba, ki se kaže v povečanju ali upadanju količine (pogostnosti) ali intenzivnosti vedenja med časom 1 in časom 2. Tako npr. povečanje besednjaka pri malčku predstavlja količinsko spremembo: če v starosti petnajstih mesecev govori deset besed, pri dveh letih pa petdeset, je prišlo do količinske spremembe v obsegu besednjaka. Sprememba na področju razvoja govora, kot je npr. uporaba eno- ali dvobesednega stavka, pa predstavlja kakovostno spremembo, saj uporaba besede in kombinacija različnih besed predstavljata spremembo v kakovosti govora (pregled v: Marjanovič Umek in Fekonja, 2019). Spremembe so po drugi strani lahko progresivne ali regresivne. Progresivna sprememba odraža premik od enostavnejšega in/ali manj učinkovitega k celovitejšemu/bolj učinkovitemu vedenju. Tako sta bili prej navedeni spremembi v govoru progresivni (otrok uporablja vse več besed in se učinkoviteje sporazumeva s poslušalcem; z dvobesednim stavkom sporoča bolj učinkovito in jasno kot z enobesednim). Regresivna sprememba pa odraža premik v vedenju v nasprotni smeri, od bolj celovitega/učinkovitega do enostavnejšega in/ali manj učinkovitega. Tako npr. v srednji in pozni odraslosti upade hitrost procesiranja informacij, kar predstavlja regresivno količinsko spremembo. Kljub navedenim primerom ne smemo posploševati, da so vse spremembe v otroštvu progresivne in da je večina tistih v srednji in pozni odraslosti regresivnih. V celotnem življenjskem obdobju prihaja tako do pridobitev (povečanja) posameznih značilnosti kot do izgub (upadov). Razvoj lahko pojmujemo kot večsmerni. Tako npr. pri dojenčkih prihaja do postopnega upada določenih refleksov in v zgodnjem otroštvu do glasovne kontrakcije. V primerjavi z odraslostjo in tudi mladostništvom so spremembe v otroštvu bistveno hitrejše in se večkrat pojavljajo v progresivni smeri. Zaradi tega so bile neznanstvene razlage in kasneje znanstvene študije razvoja dolgo časa, kot bomo videli v nadaljevanju, usmerjene le v preučevanje otroštva in še kasneje mladostništva. Rezultati sodobnih razvojnopsiholoških študij kažejo, da se tudi spremembe v odraslosti pojavljajo v več smereh: v nekaterih
8
Razvojna psihologija I - FINAL.indd 8
Razvojna psihologija, I. zvezek
15.1.2020 7:52:27
