Prostor in čas v frazeologiji by Znanstvena zalozba FF

Avtorji

Iz recenzij:

Saša Babič (Slovenija) Branka Barčot (Hrvaška) Agnieszka Będkowska-Kopczyk (Avstrija) Elizabeta Bernjak (Slovenija) Mária Dobríková (Slovaška) Wolfgang Eismann (Avstrija) Melanija Larisa Fabčič (Slovenija) Željka Fink (Hrvaška) Anita Hrnjak (Hrvaška) Nataša Jakop (Slovenija) Mateja Jemec Tomazin (Slovenija) Barbara Kovačević (Hrvaška) Svetlana Kmecová (Slovaška) Erika Kržišnik (Slovenija) Mário Kyseľ (Slovaška) Alisa Mahmutović (Bosna in Hercegovina) Karin Marc Bratina (Slovenija) Matej Meterc (Slovenija) Jozef Mlacek (Slovaška) Irena Orel (Slovenija) Neda Pintarić (Hrvaška) Heinrich Pfandl (Avstrija) Ermina Ramadanović (Hrvaška) Slavomira Ribarova (Hrvaška) Vera Smole (Slovenija) Marko Snoj (Slovenija) Irena Stramljič Breznik (Slovenija) Matej Šekli (Slovenija) Urška Valenčič Arh (Slovenija) Ana Vasung (Hrvaška) Ivana Vidović Bolt (Hrvaška) Andreja Žele (Slovenija)

Книгу, изданною под редакцией профессоров Эрики Кржишник, Наташи Якоп и Матейи Емец Томазин, с полным правом можно назвать коллективной монографией. Монографией и потому, что тематическая концентрация в ней выдержана последовательно и чётко, и потому, что разделам, под которыми помещены доклады участников конференции, можно придать статус отдельных глав книги. […] Заслуживает добрых слов и графическое оформление книги. Главное же, конечно, – ее научное содержание, благодаря которому слависты Европы получили ещё более широкое и объемное представление о пространственно-временном континууме современной Славии.

Prostor_in_cas_naslovka_FIANL.indd 1

ISBN 978-961-237-813-4

9 789612 378134

Uredile: Erika Kržišnik, Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin

PROSTOR IN ČAS V FRAZEOLOGIJI

Катерина Велјановска (Makedonija) Наталія Венжинович (Ukrajina) Мария Вознесенская (Rusija) Людмила И. Даниленко (Ukrajina) Павел С. Дронов (Rusija) Людмила П. Дядечко (Ukrajina) Ирина Зыкова (Rusija) Мария Ковшова (Rusija) Ігор Кульчицький (Ukrajina) Олена Левченко (Ukrajina) Ігор Ліхнякевич (Ukrajina) Оксана Орленко (Ukrajina) Стефана Пауновић Родић (Srbija) Катажина Попова (Bolgarija) Эва Стрась (Poljska) Олег Федосов (Madžarska)

48 avtorjev iz 12 držav razkriva različne segmente frazeološkega izražanja prostorskosti in časovnosti. Avtorji se teme lotevajo z zelo različnih zornih kotov in z različnimi jezikoslovnimi pristopi, predvsem pa s frazeološkim gradivom vseh slovanskih jezikov – beloruščine, bolgarščine, bosanščine, češčine, hrvaščine, makedonščine, poljščine, ruščine, slovaščine, slovenščine, srbščine, ukrajinščine, posamično tudi primerjalno z angleščino in nemščino ter celo baltskimi jeziki. Monograﬁja tako prinaša ne le vso raznolikost frazeološko izražene jezikovne slike sveta, temveč tudi raznolikost »jezikoslovne slike« tega sveta v začetku 21. stol. Najti pa je mogoče v njej tudi podatke in gradivo povsem praktične vrednosti – tako je npr. za študente rusistike v enem od poglavij predstavljen celoten nabor ruskih frazeoloških enot za koncept otroštva kot odlomka časa.

PROSTOR IN ČAS V FRAZEOLOGIJI

Валерий М. Мокиенко, Санкт-Петербургский университет Knjiga Prostor in čas v frazeologiji ni večplastna le na ravni teoretičnih oz. jezikoslovnih pristopov, pač pa tudi na ravni analiziranega frazeološkega gradiva, saj so vanj vključeni vsi slovanski jeziki (od beloruščine, ukrajinščine, bolgarščine pa vse do slovenščine, bosanščine itd.). S teoretično, metodološko raznolikostjo in prikazom vseh slovanskih ter nekaterih drugih evropskih jezikov je knjiga tudi enkraten prikaz možnega in nujnega pristopa h katerikoli jezikoslovni problematiki (ne le frazeološki), saj je le na ta način lahko izčrpno podana in opisana jezikovna realnost in s tem tudi sama raznolikost dojemanja in razumevanja jezikovnega ustroja. Mojca Smolej, Univerza v Ljubljani

22.3.2016 8:10:50

PROSTOR IN ČAS V FRAZEOLOGIJI

Uredile: Erika Kržišnik, Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin

Prostor_in_cas_FINAL.indd 1

18.3.2016 11:47:33

Prostor in čas v frazeologiji Uredile: Erika Kržišnik, Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin Recenzenta: Valerij M. Mokienko, Mojca Smolej Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Ilustracija na naslovnici: Andrej Berlot © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016 Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete UL in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2016 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 200 izvodov Cena: 24,00 EUR

Besedilo monografije je bilo delno pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na ZRC SAZU v Ljubljani razvil Peter Weiss.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81’373.7(082) PROSTOR in čas v frazeologiji / uredile Erika Kržišnik, Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-813-4 1. Kržišnik, Erika 283959296

Prostor_in_cas_FINAL.indd 2

18.3.2016 11:47:33

Kazalo Predgovor

PROSTOR IN ČAS – KONCEPTUALNO Branka Barčot Orijentacijska metafora u Hrvatskome frazeološkom rječniku

Agnieszka Będkowska-Kopczyk Prostorsko dojemanje mentalnih dogodkov v luči slovenskih glagolsko-samostalniških konstrukcij

Melanija Larisa Fabčič, Elizabeta Bernjak Konceptualizacija pojma »čas« v slovenski, nemški in madžarski frazeologiji

Barbara Kovačević, Ermina Ramadanović Lijevo – desno, ispred – iza i gore – dolje u hrvatskoj frazeologiji

Erika Kržišnik Neprostorski prostori v slovenski frazeologiji

Мария Вознесенская Метафора детства в русской фразеологии

Павел С. Дронов Кайрос и другие: время и удача в фразеологии (изменение образной составляющей, варьирование формы)

103

Олена Левченко, Ігор Ліхнякевич Прототипи довгого у слов’янських фразеологічних системах

113

Оксана Орленко Прийменникові конструкції на позначення простору та часу у фразеології

123

PROSTOR IN ČAS – SEMANTIČNO Željka Fink Iza ugla – od mjesnoga značenja prema vremenskom

Prostor_in_cas_FINAL.indd 3

139

18.3.2016 11:47:33

Nataša Jakop Sestavine kozmosa v slovenski frazeologiji

149

Mateja Jemec Tomazin Terminologizacija frazemov s prostorskim in časovnim prislovom v zgradbi

157

Mário Kyseľ Wyrażanie stosunków czasowych w słowackich i polskich związkach frazeologicznych z komponentem rok

171

Matej Meterc Izrazi za stavčne frazeme v slovenskem govornem in raziskovalnem prostoru skozi čas

181

Jozef Mlacek Špecifiká uplatňovania gramatickej kategórie času v slovenskej frazeológii

191

Irena Orel Čas v slovenskih pregovorih skozi čas

199

Heinrich Pfandl »Slovenizmi« pri Karlu Pečniku: prvi pogled

213

Neda Pintarić Samo malo u hrvatskom i poljskom prostoru i vremenu

223

Slavomira Ribarova Relativita v českých frazémech a idiomech (srovnávací pohled)

235

Vera Smole Frazemi s pomensko sestavino hitenje v slovenskem vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru

245

Irena Stramljič Breznik Blizu in daleč v slovenskih frazemih

265

Matej Šekli Frazni glagoli s prislovnima določiloma prostora/kraja in časa v narečni slovenščini na slovensko-romanskem jezikovnem stiku

273

Urška Valenčič Arh Frazeološke sestavine iz davnine

281

Prostor_in_cas_FINAL.indd 4

18.3.2016 11:47:33

Ana Vasung Višeznačni bugarski i hrvatski priložni frazemi s prostornim i vremenskim značenjem

293

Andreja Žele Časovno-vidska razmerja, ujeta v pomen glagolskega frazema

299

Катерина Велјановска Минато, сегашност и иднина во македонската фразеологија

307

Людмила П. Дядечко Фразеологические библеизмы с общим значением ‘время’ в русском и украинском языках (лексикографический аспект)

311

Ігор Кульчицький Одиниці на позначення часу і простору у збірці М. Номиса Українські приказки, прислів’я і таке інше

321

Олег Федосов Глагол вступить во фразеологическом времени и пространстве

329

PROSTOR IN ČAS – KULTUROLOŠKO Saša Babič Prostor in čas v slovenskih kmetijskih napotilih

345

Mária Dobríková, Svetlana Kmecová Fenomen časa v življenju ženske skozi prizmo slovaških in slovenskih frazemov

357

Wolfgang Eismann Yesterday, today and tomorrow in phraseology and paremiology

367

Anita Hrnjak Starost u rodno obilježenoj frazeologiji hrvatskoga i ruskog jezika

377

Alisa Mahmutović Lijevo i desno u frazeologiji: strukturna i semantička obilježja

387

Karin Marc Bratina Prostor in čas v narečni frazeologiji

395

Marko Snoj Iz druge zgodbe

407

Prostor_in_cas_FINAL.indd 5

18.3.2016 11:47:33

Ivana Vidović Bolt Hrvatski i poljski povijesno i prostorno obilježeni frazemi kojima se izriče vrijeme

413

Наталія Венжинович Простір і час в українській фразеології: лінгвокультурологічний аспект

423

Людмила И. Даниленко Метафоры, которыми живет время в чешском лингвокультурном пространстве

429

Ирина Зыкова Семиотика пространства в формировании значений фразеологизмов: лингвокультурологический подход

439

Мария Ковшова Образы пространства и времени в русской фразеологии и коды культуры: нигде и никогда

449

Стефана Пауновић Родић Простор и време жене у словачкој и српској фразеологији и паремиологији

459

Катажина Попова Концепты границы дома как фрагмент балто-славянской языковой картины мира

467

Эва Стрась Представление пространственной удаленности в русской и польской фразеологии

479

Izvlečki/Abstracts Imensko kazalo

491 533

Prostor_in_cas_FINAL.indd 6

18.3.2016 11:47:33

Predgovor

Predgovor Ko je 3. številka slovenske jezikoslovne revije Slavistična revija leta 2014 prinesla vrsto odličnih prispevkov na temo prostora v jeziku, se je pokazalo, da so frazeološke jezikovne enote (FE) v okviru pojmovnega in pomenskega polja prostor tako rekoč nerazdružljivo povezane z FE s časovnim pomenom. Od tod ideja, da na to temo pripravimo frazeološko konferenco, na kateri bi domači in tuji strokovnjaki razpravljali tako o mejah kot tudi o različnih vidikih te povezanosti v frazeologijah različnih jezikov in različnih jezikovnih skupnosti. Konferenca, ki sta jo organizirala Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je potekala v Ljubljani 27. in 28. marca 2015. Ker tovrstna tema v frazeologiji doslej še ni bila zaokroženo obravnavana in ker so konferenčne teme spodbudile poglobljen razmislek in razpravo o frazeološkem izražanju prostorskih in časovnih dimenzij na sploh in željo po nadaljnjem raziskovanju, smo udeležence povabili k pripravi avtorskih prispevkov za monografijo Prostor in čas v frazeologiji. V njej nam 48 avtorjev iz 12 držav (Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Poljska, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Ukrajina) razkriva različne segmente frazeološkega izražanja prostorskosti in časovnosti. Avtorji se teme lotevajo z zelo različnih zornih kotov in tudi z različnimi jezikoslovnimi pristopi, predvsem pa s frazeološkim gradivom vseh slovanskih jezikov (beloruščina, bolgarščina, bosanščina, češčina, hrvaščina, makedonščina, poljščina, ruščina, slovaščina, slovenščina, srbščina, ukrajinščina), posamično tudi primerjalno z angleščino in nemščino ter celo baltskimi jeziki. Monografija tako prinaša ne le vso raznolikost frazeološko izražene jezikovne slike sveta, temveč tudi raznolikost »jezikoslovne slike« tega sveta v začetku 21. stoletja. Ne glede na nekoliko različno razumevanje in definiranje FE v različnih jezikoslovjih in jezikoslovnih pristopih, je vendarle mogoče reči, da jedro predstavljajo idiomatične FE, se pravi vsaj deloma pomensko nemotivirane večbesedne stalne zveze, kar pomeni, da ima v njih razmerje med »vstopnim« in »izstopnim« pomenom dodatno vlogo pri nastajanju pomena, opisovanju pomena v slovarjih oz. pri razumevanju in učinkovanju pomena FE v komunikaciji. Večina FE ima zato poleg denotativnega tudi konotativne pomene

Prostor_in_cas_FINAL.indd 7

18.3.2016 11:47:33

Prostor in čas v frazeologiji

(emocionalni, evalvativni, simbolni), pogosto pa je treba za njihovo polno funkcioniranje upoštevati tudi kulturološki del pomena. Te lastnosti FE smo izrabili, ko smo s prispevki oblikovali vsebino tematsko sicer enovite monografije v tri razdelke poglavij. Prvi razdelek Prostor in čas – konceptualno vsebuje 9 prispevkov. Nekateri izhajajo dosledno iz kognitivnega razumevanja metafore in konceptualno domeno prostora analizirajo kot tipično izhodiščno domeno za metaforične preslikave na druge konceptualne domene, najpogosteje na domeno časa in različnih mentalnih dogodkov, FE pa kot izrazilo le-teh na jezikovni ravni. V člankih Branke Barčot in Barbare Kovačević, Ermine Ramadanovič je obravnavana orientacijska metafora, ki je za prostorsko domeno tipična konceptualna metafora; Olena Levčenko/Олена Левченко, Igor Lihnjakevič/ Ігор Ліхнякевич govorita o izražanju ene prostorske dimenzije (dolžine) v več slovanskih frazeoloških sistemih. Agnieszka Będkowska-Kopczyk na gradivu izbranih stalnih gramatičnih konstrukcij analizira prostorsko dojemanje mentalnih dogodkov. Kako shematizacija prostora in časa – preko shem podob, ki jih oblikujejo predložne zveze v FE – motivira pomen ukrajinskih, srbskih in angleških FE, razpravlja Oksana Orlenko/Оксана Орленко. Erika Kržišnik ugotavlja, da slovenska frazeologija kaže, da se prostor kot izhodišče preslikava na več »neprostorskih prostorov«, in sicer na čas, jezikovno sporazumevanje, mišljenje in čustvovanje, jezikoslovno pa preverja, koliko kognitivistična teorija metafore in starejši pristop s t. i. teorijo modelnosti v frazeologiji dajeta jezikovnogradivno prekrivni rezultat. Prispevka Melanije Larise Fabčič, Elizabete Bernjak in Pavla S. Dronova/Павлa С. Дронова obravnavata pojmovno polje časa – oba v več jezikih, prvi v slovenščini, nemščini in madžarščini, drugi v ruščini, angleščini in nemščini. Maria Voznesenskaja/Мария Вознесенская koncept otroštva kot odlomka časa v ruskem jeziku predstavi s polnim naborom FE, kar ima med drugim tudi praktično vrednost, npr. za študente rusistike. Drugi razdelek Prostor in čas – semantično je najobsežnejši in združuje več vidikov pomenskih razmerij med prostorom in časom ali v okviru časa oz. prostora. Kot že rečeno, je zaradi praviloma dvojne narave besedne zveze, ki tvori FE (v teoriji se pogosto govori o »dvojem branju« ali pa se o pomenu proste besedne zveze govori kot o »notranji formi« frazema), je najopaznejše razmerje med prostorskimi in časovnimi pomeni v okviru istega frazema, in to v vseh slovanskih jezikih. V okviru hrvaškega jezika to ugotavljata Željka Fink ob analizi novejšega, v časovnem pomenu celo novonastajajočega frazema iza ugla in na gradivu pragmatičnih FE (samo malo) Neda Pintarić,

Prostor_in_cas_FINAL.indd 8

18.3.2016 11:47:33

Predgovor

kontrastivno hrvaško-bolgarsko na gradivu prislovnih FE Ana Vasung, za ukrajinščino Igor Kul‘čickij/Ігор Кульчицький (FE s pomenom prostora in časa v zbirki ukrajinskih pregovorov in rekov), za slovenščino Irena Stramljič Breznik, ki obravnava FE s sestavinama blizu in daleč, Matej Šekli z analizo fraznih glagolov s prislovnim določilom prostora in časa v rezijanščini, enem od najzahodnejših slovenskih dialektov, in Mateja Jemec Tomazin, ki je opazovala in analizirala proces terminologizacije frazemov s prostorskim in časovnim prislovom ter druge frazeme s sestavino korak. Pričakovano, a kljub temu zanimivo potrjujoče se je na ravni pomenov posameznih sestavin, torej »vstopnih« pomenov, zastopana tako obravnava sestavin s prostorskim kot časovnim pomenom – o sestavini rok ‘leto’ (‘časovnost’) v slovaščini in poljščini razpravlja Mario Kyseľ, o frazemotvornosti kozmičnih sestavin (‘prostorskost’) v slovenščini pa Nataša Jakop. Na ravni »izstopnih« pomenov je vsa pozornosti namenjena FE s časovnim pomenom, in sicer Slavomira Ribarova razpravlja o relativnosti, ki se izraža s češkimi FE, Katerina Veljanovska/Катерина Велјановска o frazeološkem izražanju preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v makedonski frazeologiji, o FE izbibličnega izvora s pomenom ‘čas’ v ruskem in ukrajinskem jeziku piše Ljudmila P. Djadečko/Людмила П. Дядечко. Časovnost je izražena tudi s premikanjem in frazeme s pomensko sestavino hitenje v enem od vzhodnodolenjskih slovenskih govorov predstavlja Vera Smole (s slovarsko urejenimi geselskimi članki), Oleg Fedoszov/Олег Федосов pa kolokacije z ruskim glagolom vstupit’ ‘vstopiti’, katerega izhodiščno prostorski pomen rezultira v časovnem pomenu kolokacije. Naslednjo časovno dimenzijo, to je je starost FE kot celote ali starost njene sestavine, aktualizirata dva prispevka – Heinrich Pfandl obravnava frazeološko gradivo v doslej še ne obravnavanem učbeniku za slovenščino koroškega Slovenca Karla Pečnika s preloma 19. v 20. stol., Irena Orel daje časovni pregled slovenskih pregovorov s časovnim pomenom; v prispevku Urške Valenčič Arh pa so prvič izčrpno in sistematično predstavljene unikalne sestavine v slovenskih FE, se pravi sestavine, ki niso (več) leksemi slovenskega jezika in so omejeni izključno na rabo v FE. Kakor druge slovnične kategorije je v frazeologiji pogosto anomalna tudi kategorija časa in o tem, v kolikšni meri, razpravljata Jozef Mlacek za slovaško frazeologijo in Andreja Žele za glagolske frazeme v slovenščini. – Čisto posebne vrste časovnost je z analizo poimenovanj za stavčne frazeme v slovenskem prostoru v časovnem prerezu prikazana v prispevku Mateja Meterca. Tretji razdelek Prostor in čas – kulturološko razkriva širši sociokulturni pogled na ti dve temeljni določilnici človekove zavesti, kakor se izražata s

Prostor_in_cas_FINAL.indd 9

18.3.2016 11:47:33

Prostor in čas v frazeologiji

frazeološkimi jezikovnimi sredstvi. V jezikoslovju je znano, da imajo FE t. i. kulturno referenco, kar pomeni, da so sposobne v obliki jezikovnega znaka odslikavati poteze kulture, značilne za dano jezikovno skupnost ali skupne več jezikovnim skupnostim oz. celo univerzalne. V tem delu so zastopani vsi trije kulturološki pristopi, etnolingvistični, lingvokulturološki in kontrastivni. Kot za večjezikovno monografijo z mednarodno avtorsko ekipo lahko predvidevamo, je med 15 prispevki največ, tj. šest, kontrastivnih, štiri so etnolingvistične, pet lingvokulturoloških. Etnolingvistiko zanima kulturno ozadje kot izhodišče za slikovito (figurativno) podlago neke FE, zato imajo prvo mesto v tem okviru etimološke raziskave frazemov. V prispevku Marka Snoja se ugotavlja, kako, kje in kdaj se je frazeologizirala zveza iz [iste, druge] zgodbe, v kateri ima zgodba očitne prostorske dimenzije. O zgodovinsko pogojenem nastanku frazemov s prostorskim in časovnim pomenom razpravljata še: Alisa Mahmutovič o levem in desnem v frazeologiji in Ivana Vidovič Bolt o zgodovinski in prostorski zaznamovanosti hrvaških in poljskih FE. Saša Babič opisuje prostor in čas v slovenskih kmetijskih napotilih in ugotavlja, da na vsebino teh stalnih oblik nikakor niso vplivale samo objektivne vremenske in druge zemljepisne danosti, temveč tudi kultura. Pri kontrastivnih raziskavah je kar polovica obravnav posvečenih spolsko (angl. gender) zaznamovanim FE. Prostor in čas ženske, zagledan skozi prizmo slovaško-slovenske frazeologije, je obravnavan v prispevku Marie Dobríkové, Svetlane Kmecové, v slovaško-srbski frazeologiji pa ga proučuje Stefana Paunović Rodić/Стефана Пауновић Родић; o času starosti v spolsko zaznamovani frazeologiji v hrvaškem in ruskem jeziku govori Anita Hrnjak. Doživljanje časovnih in prostorskih razsežnosti, kot se kaže v FE, najdemo v razpravi Wolfganga Eismanna o prislovih včeraj, danes, jutri v angleščini, nemščini, ruščini ter Ewe Straś/Эвe Стрась o prostorskih razsežnostih v ruski in poljski frazeologiji. Kako meje hiše, npr. prag, okna itd., v vlogi sestavin FE nastopajo kot poseben fragment v balto-slovanski jezikovni sliki sveta, izvemo v prispevku Katažine Popove/Катажинe Поповe. Pet prispevkov je lingvokulturoloških, frazeološko gradivo, na katerem so opravljene raziskave pa je v vsakem različno – na ukrajinskem gradivu jo je opravila Natalija Venžinovič/Наталія Венжинович; na čeških FE, ki so rezultat metaforičnih preslikav časa, Ljudmila I. Danilenko/Людмила И. Даниленко; kako so ruske FE strukturirane v okviru koncepta nikjer in nikoli, ugotavlja Marija Kovšova/Мария Ковшова; rezultati kontrastivne rusko-angleško primerjave v prispevku Irine Zykove/Иринe Зыковe razkrivajo posebno vlogo, ki jo ima semiotika prostora v procesu frazeologizacije; lingvokulturološka analiza prostora in časa Karin Marc Bratine je opravljena na frazeologiji

Prostor_in_cas_FINAL.indd 10

18.3.2016 11:47:33

Predgovor

slovenskega narečja. Čeprav na gradivu različnih jezikov, vsi lingvokulturološki prispevki obravnavajo semiotiko prostora in/ali časa in znake kulture, vpisane v obliko ali pomen FE, ter ugotavljajo njihovo omejenost oz. univerzalnost. Kot je videti zlasti iz zadnjih prispevkov, bi lahko velik del lingvokulturoloških prispevkov uvrstili tudi v prvi razdelek, saj je konceptualnometaforična pogosto obravnava del njihove analize. Ker pa smo hoteli ohraniti razdelke čim bolj zaokrožene in vsebinsko polne, smo jih uvrstili v tretjega. Sploh bi lahko bilo oblikovanje razdelkov tudi drugačno, predvsem bolj razčlenjeno. Naše prizadevanje je bilo usmerjeno v to, da bi bili razdelki čim bolj izpolnjeni z različnimi vidiki in seveda tudi različnim jezikovnim gradivom, kar je prav gotovo prednost te monografije. Na koncu bi se rade zahvalile tistim, ki so poleg avtorjev in urednic prav tako zaslužni za korektno vsebinsko in jezikovno podobo monografije. To so na prvem mestu recenzenti. Vsi prispevki so šli skozi recenzentski postopek, poleg urednic so jih pregledali še prof. dr. Lidija Arizankovska, prof. dr. Aleksandra Derganc, prof. dr. Ljudmila Djadečko, prof. dr. Wolfgang Eismann, dr. Tatjana Filimonova, prof. dr. Željka Fink, dr. Jürgen Petermann, izr. prof. dr. Petra Stankovska, prof. dr. Ivana Vidović Bolt. Monografijo kot celoto sta ocenila prof. dr. Valerij M. Mokienko in izr. prof. dr. Mojca Smolej. Za jezikovni pregled se zahvaljujemo tudi izr. prof. dr. Alenki Vrbinc, izr. prof. dr. Marjeti Vrbinc in dr. Tatjani Filimonovi. Za veliko pomoč v več smislih pa še prof. dr. Željki Fink. Urednice

Prostor_in_cas_FINAL.indd 11

18.3.2016 11:47:33

Prostor_in_cas_FINAL.indd 12

18.3.2016 11:47:33

Prostor in čas – konceptualno

Prostor_in_cas_FINAL.indd 13

18.3.2016 11:47:33

Branka Barčot: Orijentacijska metafora u Hrvatskome frazeološkom rječniku

Branka Barčot

Orijentacijska metafora u Hrvatskome frazeološkom rječniku Teorijske napomene Teorija konceptualne metafore (TKM) posljednjih je nekoliko desetljeća lingvistički vrlo plodna. George Lakoff i Mark Johnson su 1980. g. u djelu Metaphors We Live By iznijeli temeljne postavke teorije konceptualne metafore i metonimije. Ona se u prvom redu odnosi na lingvistiku, ali ne isključivo. U međuvremenu su se tako pojavila istraživanja iz literarne domene1 ili pak iz područja muzikologije2 i sl. Iz perspektive kognitivne lingvistike metafora je osnovna mentalna operacija, način spoznavanja, strukturiranja i objašnjavanja svijeta. Čovjek ne samo da izražava svoje misli metaforama, on misli u metaforama. Upotrebljavajući metafore čovjek formira svijet u kojem živi. Konceptualna je metafora jedan od kognitivnih procesa konstruiranja značenja na temelju kojeg povezujemo dvije konceptualne domene: izvornu domenu (eng. source domain) i ciljnu domenu (eng. target domain). Veze između domena se nazivaju preslikavanjem (eng. mapping). Uopćeni je naziv konceptualne metafore ciljna domena je izvorna domena pri čemu se izvorna domena koristi kako bi se njome objasnila neka značajka ciljne domene. Dolazi do jednosmjernog preslikavanja pri čemu se razumijevanje jedne vrste stvari ili pojave temelji na razumijevanju druge stvari ili pojave (obično one jednostavnije, bliže našem tjelesnom iskustvu i predodžbenim shemama). Temeljni je postulat TKM-a da se jezične strukture temelje na kognitivnim strukturama. Figurativni izrazi u jeziku smatraju se jezičnim manifestacijama konceptualnih veza u umu, a konceptualne se veze aktiviraju nesvjesno i temelj su za proizvodnju i razumijevanje figurativnog jezika. George Lakoff i Mark Johnson u svome radu razlikuju tri vrste metafora: strukturne, ontološke i orijentacijske. Orijentacijske metafore vezane su uz temeljne ljudske prostorne odnose poput gore – dolje, unutra – vani, sprijeda – straga, centralno – periferno, duboko – plitko i sl. Sve su orijentacijske metafore nastale temeljem iskustva čovjekova tijela koje u fizičkom okruženju funkcionira na određen 1

Usp. Biti i Marot Kiš (2014).

Usp. Antović (2014).

Prostor_in_cas_FINAL.indd 15

18.3.2016 11:47:33

Prostor in čas v frazeologiji

način. One, dakle, nisu proizvoljne, već imaju uporište u fizičkom ali i kulturološkom iskustvu.3 U ovom ću se radu4 baviti isključivo orijentacijskom metaforom gore – dolje. Oslanjajući se na tezu da je odnos prema prostoru sadržan već u sferi predjezične svijesti čovjeka, u radu se propituje spomenuta orijentacijska metafora, tj. način njezina manifestiranja u frazeološkom fondu suvremenoga hrvatskog jezika. Cilj je ovog rada detektirati, ekscerpirati i raspodjeliti frazeološku građu iz Hrvatskoga frazeološkog rječnika (HFR) autorskog trojca A. Menac, Ž. Fink Arsovski i R. Venturin iz 2014. g., i to u deset metaforičkih prostornih podskupina (v. niže) kako bi se, s jedne strane, potaknulo razvijanje svijesti o metafori, a s druge strane, kako bi se ponudio način sustavnog i lakšeg (supostavnog) učenja i pamćenja frazema.

Što je frazeološki gore, a što dolje u suvremenome hrvatskom jeziku? Podjela i analiza prikupljene frazeološke građe Iz perspektive kognitivne lingvistike niti jedan frazem nije proizvoljnog, nemotiviranog značenja, ma koliko se on netransparetnim naizgled činio (Omazić 2014: 35–36). Razumijevanje frazema tako počiva na brojnim elementima poput konceptualnih metafora i metonimija, mentalnih slika i simbola, znanja o kulturi i svijetu, a važna su i pojedinačna značenja i suodnosi sastavnica frazema, kontekst i poznavanje etimologije. Unatoč činjenici da je ukupnost frazema jednog jezika raznorodan skup ustaljenih jezičnih jedinica, Marija Omazić smatra kako one ipak pokazuju određenu unutarnju logiku prema kojoj ih je moguće objediniti. Da se konceptualna metafora još uvijek nije lingvistički iscrpila dokazuje činjenica da je ona temelj za razumijevanje dviju najrecentnijih teorija figurativnog jezika: teorija dinamičkog sustava (eng. dynamic systems theory) Gibbsa i Colstona (2012) i teorija konvencionalnog figurativnog jezika (eng. conventional figurative language theory) Dobrovol’skog i Piirainen (2005) (Omazić 2014: 39). Ovdje ću se, međutim, vratiti 40-ak godina unatrag i nasloniti se na podjelu Williama Nagyja iz 1974. g. koju donose još i Lakoff i Johnson u svom kapitalnom djelu. Riječ je o prostornoj konceptualnoj metafori gore – dolje i sljedećim njezinim podskupinama: 1. sreća je gore; tuga je dolje; 2. svjesnost je gore; nesvjesnost je dolje; 3. zdravlje i život su gore; bolest i smrt su dolje; 4. iskazivanje kontrole 3

Tako je, primjerice, u pojedinim kulturama budućnost iza nas što je nadalje vezano uz konceptualnu metaforu znati je vidjeti jer ono što vidimo, to i znamo, a budućnost ne vidimo.

Rad je napisan u okviru projekta Application of phraseological theory in phraseography (šifra 4054) Hrvatske zaklade za znanost.

Prostor_in_cas_FINAL.indd 16

18.3.2016 11:47:34

Avtorji

Iz recenzij:

Prostor_in_cas_naslovka_FIANL.indd 1

ISBN 978-961-237-813-4

9 789612 378134

Uredile: Erika Kržišnik, Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin

PROSTOR IN ČAS V FRAZEOLOGIJI

22.3.2016 8:10:50