Issuu

PRO PR U

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto

2016/17 Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete je bil ustanovljen 1978. leta z namenom, da skrbi za pedagoško izobraževanje in izpopolnjevanje (bodočih) učiteljev, ki ga usklajuje in povezuje s prakso. Osnovno vodilo je bilo ves čas razvijanje in uveljavljanje sodobnih – aktivnih oblik dela, ki izhajajo iz izkušenj in ki naj bi jih udeleženci prenesli v vsakdanjo učno prakso. Center za pedagoško izobraževanje deluje na področjih: - programi za izpopolnjevanje izobrazbe, - programi za profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, - koordinacija projektov (EU), - mednarodno sodelovanje in organizacija konferenc.

Center za pedagoško izobraževanje Ljubljana 2016

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Center za pedagoško izobraževanje (CPI FF UL) p.p. 580, 1001 Ljubljana tel.: (01) 241 1049 (01) 241 1048 (01) 241 1046 faks: (01) 241 1047 e-naslov: cpi@ff.uni-lj.si Predstojnica: dr. Meta Lah Tajnica Filozofske fakultete: dr. Renata Kranjčec Strokovni delavci: Urška Gruden Mihaela Hojker Luka Hrovat

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA ZA STROKOVNE DELAVCE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ZA ŠOLSKO LETO 2016/17

Ljubljana 2016

Naslov: Programi profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2016/17 Uredništvo: Urška Gruden, Mihaela Hojker, Luka Hrovat © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Datum izida: 2016 1. natis Naklada: 1200 izvodov Tisk: Birografika Bori d. o. o., Ljubljana Publikacija je brezplačna.

ISSN 1855-928X

Kazalo SPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV............................ 7 POSODOBITVENI PROGRAMI........................................................................................ 8 ANGLEŠČINA................................................................................................................... 8 Novosti stroke za profesorje angleščine ................................................................. 8 Novosti stroke za profesorje angleščine v srednji šoli.............................................. 9 FILOZOFIJA.................................................................................................................... 10 Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (Kritično mišljenje, etično raziskovanje, jaz in drugi).......................................................................... 10 GEOGRAFIJA.................................................................................................................. 11 Geografske mobilne aplikacije in spletni GIS kot podpora obravnavi izbrane geografske tematike v domačem okolju..................................................... 11 KLASIČNI JEZIKI........................................................................................................... 13 Poučevanje klasičnih jezikov: dileme in izzivi...................................................... 13 JAVNO NASTOPANJE IN USPEŠNA KOMUNIKACIJA................................................... 14 Javno nastopanje in uspešna komunikacija........................................................... 14 MENTORSTVO................................................................................................................ 16 Mentorstvo študentom na praktičnem usposabljanju v knjižnicah......................... 16 Evalvacija praktičnega usposabljanja mentorjev v delovnih organizacijah............ 18 PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE.......................................................................... 20 Dvig odpornosti učencev in učiteljev na stresne (krizne) dogodke........................ 20 Komunikacija s starši........................................................................................... 21 Trema in anksioznost (strah) pri učencih in učiteljih............................................ 22 PLESNE DEJAVNOSTI.................................................................................................... 23 Plesna glasba in ples pri pouku glasbene umetnosti............................................. 23 PREVAJANJE.................................................................................................................. 24 Jezikovno-kulturne posebnosti v pravorečju (jezikovne, stilistične in retorične prvine v ustni komunikaciji).................................................................. 24 Multikulturnost v globaliziranem svetu................................................................. 25 S prevajanjem do temeljnih razlik med nemščino in slovenščino.......................... 27 SLOVENŠČINA............................................................................................................... 28 Matura iz slovenščine – književnost...................................................................... 28 Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi................................ 29 Novejši tokovi v slovenistiki – književnost v teoriji in šolski praksi...................... 30 SLOVENŠČINA KOT TUJI IN DRUGI JEZIK.................................................................. 31 Gradiva za poučevanje slovenščine kot J2............................................................ 31 Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki jim slovenščina ni prvi jezik............................................................................. 32 Poučevanje slovenščine kot J2 za mlajše otroke.................................................... 33 Poučevanje slovenščine kot J2 za učence tretje triade OŠ in srednješolce............. 34 Učenje besedišča in učenje slovnice pri pouku slovenščine kot TJ....................... 35 3

VZGOJA ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE................................................................... 36 Senzorna edukacija kot metoda prehrambne vzgoje.............................................. 36 NESOFINANCIRANI PROGRAMI.................................................................................. 38 ETNOLOGIJA.................................................................................................................. 38 Kulture in načini življenja skozi snovno in nesnovno kulturno dediščino.............. 38 FILOZOFIJA.................................................................................................................... 39 Praktična filozofija/etika....................................................................................... 39 GLASBENO ŠOLSTVO ................................................................................................... 40 Plesne skladbe pri pouku inštrumenta: izvajalska praksa na primeru menueta in valčka................................................................................................ 40 MENTORSTVO................................................................................................................ 41 Usposabljanje mentorjev višješolskim študentom na praktičnem usposabljanju.... 41 PLESNE DEJAVNOSTI.................................................................................................... 43 Plesne dejavnosti – starinski in družabni plesi..................................................... 43 ZGODOVINA................................................................................................................... 44 Izbrane zgodovinske vsebine iz maturitetnih tem.................................................. 44 PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE....................................................... 45 Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah....................................................................................................... 45 Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol.............................................................................................. 48 Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)............................ 50 Osnove visokošolske didaktike............................................................................. 52 Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje študentov............................. 54 IZOBRAŽEVANJA ZA VIŠJEŠOLSKE IN VISOKOŠOLSKE UČITELJE ........................ 56 PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE...................................................................... 57 IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV.............................................................................................. 58 PRIJAVNICA................................................................................................................... 59

Spoštovane udeleženke in udeleženci seminarjev, delavnic in programov izpopolnjevanja Filozofske fakultete! Za šolsko leto 2016/17 smo v skladu s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur.l. RS, št. 64/04) za vas pripravili nove izobraževalne programe. Zanimive seminarje lahko najdete med Posodobitvenimi programi, ki jih je potrdil Programski svet in jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, poleg tega pa ponujamo tudi nesofinacirane programe. V tem študijskem letu ponujamo naslednje programe za izpopolnjevanje: »Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah (PAI)«, »Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol (VIŠ)«, »Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)«, »Osnove visokošolske didaktike (OVD)« ter »Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah«. V kolikor želite opraviti izpit iz tujega jezika in prejeti spričevalo, ki izkazuje vaše znanje, lahko pri nas izbirate med enaindvajsetimi tujimi jeziki. Če bi želeli prejemati obvestila o naših seminarjih, to sporočite na elektronski naslov: cpi@ff.uni-lj.si. Prav tako vas vabimo k ogledu spletne strani Centra za pedagoško izobraževanje na domači strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani http://www.ff.uni-lj.si, kjer boste našli vse programe, ki jih predstavljamo v tej knjižici. Vabljeni, da se na naše seminarje prijavite preko spletne aplikacije Katis: https://lim3. mss.edus.si/Katis/Uvodna.aspx Za vsa dodatna pojasnila nas lahko pokličete na tel.: 01 241 10 48, 01 241 10 49 ali 01 241 10 46. Veselimo se vaše udeležbe na naših programih.

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

SPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV Na seminar se prijavite preko spletne aplikacije ministrstva – Katisa: https://lim3.mss. edus.si/Katis/Uvodna.aspx. Nesofinancirani seminarji: Prijavnice z vašimi podatki (naslov šole, obvezna davčna številka,…) sprejemamo na naslov: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p.p. 580, 1001 Ljubljana. Poskenirano prijavnico nam lahko pošljete tudi na elektronski naslov cpi@ff.uni-lj.si. Rok za prijavo je naveden pri vsakem seminarju posebej. Kotizacija ne zajema stroškov bivanja, prehrane, prevoza in morebitnih drugih stroškov seminarja. Rok za odjavo od posameznega seminarja je naveden za vsak seminar posebej v Katisu. Odjava je možna zgolj preko te spletne aplikacije. To ne velja za nesofinancirane programe, pri katerih odjave sprejemamo 8 dni pred izpeljavo seminarja v pisni obliki. Če se posamezni udeleženec ne odjavi pravočasno, kotizacije ne moremo povrniti oziroma mu bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali. Višina kotizacije je navedena za vsak seminar posebej, prva cena velja za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vpisani v razvid Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in so na izobraževanje napoteni s strani vodstva zavoda (soglasje ravnatelja/ ravnateljice); druga pa za vse ostale. POMEMBNO: Vsi udeleženci morajo po končanem seminarju izpolniti evalvacijski list v sistemu MIZŠ Katis/Poris* (povezava: https://lim3.mss.edus.si/katis/Uvodna. aspx). Če posamezen udeleženec evalvacijskega lista ne izpolni v roku, ki je naveden v Katisu, ni upravičen do potrdila. Opozorilo pri prijavi: Udeleženci, ki niso napoteni na izobraževanje s strani odgovorne osebe vzgojno-izobraževalnega zavoda oz. delodajalca, se obravnavajo kot udeleženci izven VIZ in zato plačajo višjo kotizacijo.

POSODOBITVENI PROGRAMI ANGLEŠČINA Novosti stroke za profesorje angleščine Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: Profesorji angleščine Cilji: Posodabljanje znanja, pridobljenega na dodiplomskem študiju, še zlasti s področja specialne didaktike in metodike pouka angleščine kot drugega/tujega jezika; Seznanjanje z različnimi možnostmi in strategijami kolegialnega opazovanja; Prepoznavanje specifičnih učnih težavah pri učenju angleščine kot tujega jezika (ATJ) v luči opismenjevanja in usvajanja ATJ v osnovni šoli nasploh ter naših metodoloških pristopov; Uporaba sklopov kinestetičnih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu učenju; Kritični pretres teorije igrifikacije in uporabe v šoli; Ohranjanje stika z matičnim oddelkom, sodelovanje in izmenjava znanj ter izkušenj med raziskovalci in praktiki iz vse Slovenije. Predavatelji in teme: • • • •

Jump and thump and stomp and romp – Mojca Belak Peer Observation – Simon Borg 'Oh, no, not English again': Specific learning difficulties in primary school EFL in Slovenia – Urška Sešek Gamification in the Classroom. Seriously?! – Alen Lovrič

Obveznosti udeležencev: Rok prijave

Čas izpeljave

Kraj izpeljave

4. 10. 2016

15. 10. 2016

Ljubljana

Kotizacija: 7,62 € (z DDV) za udeležence iz VIZ 30,48 € (z DDV) za druge udeležence izven VIZ

Novosti stroke za profesorje angleščine v srednji šoli Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: Profesorji angleščine v srednji šoli. Cilji: Poglabljanje znanja in razumevanja besedila, ki je predpisano za splošno maturo iz angleščine od šol. leta 2016/17 dalje (G. Orwell, Živalska kmetija); Posodabljanje znanja, pridobljenega na dodiplomskem študiju, in sicer s področja literarne teorije in pouka književnosti; Seznanjanje z različnimi možnostmi branja oz. interpretacije literarnega besedila in z aktivnimi oblikami pouka književnosti (literarna didaktika); Prepoznavanje filozofsko in družbeno relevantnih vprašanj in razprava o navezujočih se temah; Ohranjanje stika z matičnim oddelkom, sodelovanje in izmenjava znanj ter izkušenj med raziskovalci in praktiki iz vse Slovenije. Predavatelji in teme: • Taming the Text: Animal Farm – Peter Cigrovski • Živalska farma ali Evropa leta 2016 – Smiljana Gartner • Equal – more equal – the most equal? – Veronika Rot Gabrovec • Živalska kmetija na Slovenskem – v besedi in sliki – Andrej Rozman Roza, Damijan Stepančič • Dystopia – an imaginary place? – Anamarija Šporčič Obveznosti udeležencev: Od udeležencev pričakujemo aktivno sodelovanje pri delavnicah in ob dialoških predavanjih. Pred seminarjem morajo prebrati besedilo, predpisano za splošno maturo (George Orwell, Animal Farm), in slovensko priredbo v stripu (Andrej Rozman – Roza, Damijan Stepančič, Živalska kmetija). Rok prijave

Čas izpeljave

Kraj izpeljave

30. 9. 2016

8. 10. 2016

Ljubljana

Kotizacija: 5,67 € (z DDV) za udeležence iz VIZ 22,68 € (z DDV) za druge udeležence izven VIZ

FILOZOFIJA Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (Kritično mišljenje, etično raziskovanje, jaz in drugi) Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 14 Ciljna skupina: učitelji izbirnega predmeta filozofija za otroke (kritično mišljenje, etična raziskovanja, jaz in drugi), osnovnošolski učitelji, učitelji filozofije v gimnaziji Cilji: Poglobitev poznavanja etičnih vsebin pri filozofiji za otroke, nove metode dela pri filozofiji za otroke, medpredmetnost. Predavatelji in teme: • Kritično mišljenje kot šolski predmet in kot način dela v šoli – Marjan Šimenc • Etično raziskovanje kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan Šimenc • Raziskovanje družbe kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan Šimenc • Skupinsko in individualno mišljenje v skupnosti raziskovanja – Marjan Šimenc Pri izvajanju vseh tem bo sodelovala tudi Alenka Hladnik, soavtorica učnih načrtov za filozofijo za otroke. Pogoji udeležbe: osnovnošolski učitelji, gimnazijski učitelji filozofije Obveznosti udeležencev: priprava učne ure in poročilo o izvedbi učni uri Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

8. 3. 2017

18. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 47,42 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 94,84 € za druge udeležence izven VIZ

GEOGRAFIJA Geografske mobilne aplikacije in spletni GIS kot podpora obravnavi izbrane geografske tematike v domačem okolju Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji geografije, družboslovja, naravoslovja Cilji: seznanjanje z izbranimi dobrimi praksami, novostmi, možnostmi in ovirami na področju uporabe mobilnih aplikacij in spletnih geoinformacijskih orodij pri pouku geografije in sorodnih vsebin; praktično spoznavanje uporabe mobilnih aplikacij pri obravnavi izbrane geografske tematike v domačem okolju ter spletnih geoinformacijskih orodij za izdelavo tematskih kart in geografskih predstavitev; preizkus uporabe izbrane mobilne aplikacije v domačem šolskem okolju, s svojimi učenci (udeleženec si izbere eno izmed v ta namen pripravljenih mobilnih aplikacij; najprej to aplikacijo preizkusi za terenski zajem podatkov v sklopu prvega dela delavnice (v Ljubljani), nato zasnuje uporabo izbrane mobilne aplikacije za izvedbo raziskave s svojimi učenci, ki jo (v drugem delu seminarja, v domačem kraju) dejansko izvede); skupinsko in kolektivno zajemanje podatkov v skupen spletni zemljevid • izdelava geografske predstavitve (prezentacije) s pomočjo spletnih geoinformacijskih orodij • uporaba samostojno zajetih terenskih podatkov pri izdelavi zemljevida, geografske prezentacije in pouku geografije; pisno in (spletno-)kartografsko poročanje o opravljenem »raziskovanju« s pomočjo izbrane mobilne aplikacije s svojimi učenci;razprava o izkušnjah, rezultatih in predlogih za nadaljnji razvoj geografskih mobilnih aplikacij za potrebe izobraževanja v obliki video-konference. Predavatelji in teme: • Seznanjanje z izbranimi dobrimi praksami, novostmi, možnostmi in ovirami na področju uporabe mobilnih aplikacij in spletnih geoinformacijskih orodij pri pouku geografije – Blaž Repe, Marko Krevs • Izdelava geografske predstavitve (prezentacije) s pomočjo spletnih geoinformacijskih orodij – Blaž Repe • Praktično spoznavanje uporabe izbranih mobilnih aplikacij pri obravnavi izbrane geografske tematike – Marko Krevs • Zajem podatkov na terenu –Blaž Repe, Marko Krevs • Ogled zbranih podatkov, izdelava zemljevidov in geografskih prezentacij – Blaž Repe • Priprava na samostojno delo s svojimi učenci v domačem okolju – Blaž Repe, Marko Krevs 11

• •

Priprava in izvedba raziskave z uporabo izbrane mobilne aplikacije z učenci v svoji šoli, izdelava spletne karte rezultatov terenske raziskave – Blaž Repe, Marko Krevs Poročilo o izvedbi, refleksija in razprava v obliki videokonference – Blaž Repe, Marko Krevs, udeleženci

Pogoji udeležbe: pameten mobilni telefon ali tablični računalnik (z GPS-om in SIM kartico) Obveznosti udeležencev: zajem podatkov na terenu, izdelava lastnega zemljevida in prezentacije, izvedba »raziskave« s svojimi učenci v domačem okolju, predstavitev, udeležba na videokonferenci. Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

1. 3. 2017

24. in 25. 03. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 43,30 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 173,20 € za druge udeležence izven VIZ

KLASIČNI JEZIKI Poučevanje klasičnih jezikov: dileme in izzivi Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 10 Ciljna skupina: srednješolski in osnovnošolski učitelji latinščine in stare grščine. Cilji: seznanitev z najnovejšimi spoznanji na področju latinskega in starogrškega jezikoslovja, kritični premislek o možnih vplivih novih teoretičnih spoznanj na pedagoško prakso, delitev izkušenj in kritični premislek o položaju latinščine v slovenskih šolah in seznanitev z novimi slovenskimi prevodi in interpretacijami latinskih in starogrških besedil. Predavatelji in teme: • AcI v moderni jezikoslovni teoriji in v pedagoški praksi – Jerneja Kavčič • Kvintilijan: med antično in sodobno šolo – David Movrin • Novi prevod Homerjeve Iliade – Jelena Isak Kres • Tria corda in se habet... Učitelj latinščine na treh koncih (latinščina kot obvezni izbirni predmet na OŠ, latinščina kot izbirni predmet v srednji šoli, latinščina na klasični gimnaziji) – Katjuša Kolar Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

1. 3. 2017

11. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 19,97 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 79,88 € za druge udeležence izven VIZ

JAVNO NASTOPANJE IN USPEŠNA KOMUNIKACIJA Javno nastopanje in uspešna komunikacija Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski profesorji vseh predmetov Cilji: Izboljšanje komunikacije med profesorji in dijaki ter bolj učinkovita priprava govornih nastopov. Praktični prikaz metod za boljše javno nastopanje, zavedanje o prostoru okrog nas, prostorsko razporejanje kot postopek razumevanja, jasnejše komuniciranje, premagovanje stresa, strukturirano pripravo govornih nastopov ter uporabo sodobnih tehnologij pri javnem nastopanju in za lažjo komunikacijo z mladimi. Na Oddelku za prevajalstvo v sklopu magistrskega študija tolmačenja učimo študente, kako analizirati slišane informacije, kako si jih zapomniti, kako pripraviti dobro strukturiran govor, se spopadati s strahom pred nastopanjem v javnosti. Vse te veščine bi predavateljice, ki so vse tudi aktivne konferenčne tolmačke, želele predati profesorjem najrazličnejših predmetov na osnovnošolski in srednješolski ravni, da bodo s svojimi nastopi v razredu pritegnili dijake, jih navdušili za svojo snov, po drugi strani pa bodo z boljšo komunikacijo lahko dijakom tudi bolj jasno predstavili svoje zahteve, jim pomagali pri pripravi govornih nastopov, se jim približali s sodobnimi načini komunikacije in morda na nekoliko manj konvencionalen način dosegli tudi vse tiste, ki morda trpijo za Aspergerjevim sindromom. Predavatelji in teme: • Uvod – predstavitev predavateljic, Oddelka za prevajalstvo, študija tolmačenja in udeležencev – Amalija Maček, Helena Biffio Zorko, Jana Zidar Forte • Delavnica javnega nastopanja in premagovanja stresa – Helena Biffio Zorko • Pomnjenje in analiza govorov, komunikacija z dijaki z Aspergerjevim sindromom – Amalija Maček • Priprava strukturiranih govorov in uporaba sodobnih tehnologij pri uspešni komunikaciji z mladimi – Jana Zidar Forte • Zaključek – pogovor z udeleženci – Amalija Maček, Helena Biffio Zorko, Jana Zidar Forte Pogoji udeležbe: osnovna računalniška pismenost. Obveznosti udeležencev: Aktivno sodelovanje pri praktičnem delu na delavnicah in v razpravah.

Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

20. 2. 2017

3. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 16,50 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 33,00 € za druge udeležence izven VIZ

MENTORSTVO Mentorstvo študentom na praktičnem usposabljanju v knjižnicah Št. točk: 1,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: zaposleni v knjižnicah Cilji: Seznaniti in usposobiti mentorje v knjižnicah s sodobnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji o mentorstvu v praktičnem usposabljanju študentom ter jih spodbuditi k iskanju lastnega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program usposablja za kakovostno mentorstvo študentom v knjižnicah. Posamezni cilji: udeleženci razumejo pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja ter pridobijo znanja o kompetencah mentorja v praktičnem usposabljanju v knjižnicah ter o značilnostih učinkovitega in neučinkovitega mentorja, razumejo pomen mentorstva, njegove oblike in funkcije ter spoznajo razvojne stopnje mentorskega odnosa ter značilnosti uspešnega in neuspešnega mentorstva v praktičnem usposabljanju v knjižnicah, razumejo pomen komunikacije, njene oblike in vrste mentorjev glede na način komuniciranja v praktičnem usposabljanju. Spoznajo pomen povratnega informiranja ter medsebojnega poslušanja v praktičnem usposabljanju, udeleženci se usposobijo za načrtovanje priprave na mentorstvo študentu v knjižnici, seznanijo se s formalnimi osnovami mentorstva ter pridobijo konkretna znanja o izpeljavi mentorstva. Razumejo vloge in naloge mentorja ter pomen kompetenc študentov, pomen evalvacije, njenih vrst in načinov v praktičnem usposabljanju v knjižnicah. Seznanijo se z možnimi načini samoevalvacije in z ugotovitvami primerjalne raziskave o mentorstvu v Avstraliji in Sloveniji. Končna evalvacija pridobljenih znanj udeležencev na osnovi skupinskih in individualnih pisnih izdelkov. Predavatelji in teme: Monika Govekar Okoliš, Renata Kranjčec in Primož Južnič • Pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja v praktičnem usposabljanju • Kompetence mentorja v praktičnem usposabljanju ter značilnosti učinkovitega in neučinkovitega mentorja • Opredelitev mentorstva, oblike in funkcije mentorstva v praktičnem usposabljanju • Razvojne stopnje v mentorskem odnosu ter značilnosti uspešnega in neuspešnega mentorstva v praktičnem usposabljanju • Komunikacija, oblike komunikacije in vrste mentorjev glede na način komuniciranja v praktičnem usposabljanju • Povratno informiranje v praktičnem usposabljanju ter medsebojno poslušanje • Načrtovanje priprave ter formalne osnove za mentorstvo študentu v knjižnici • Praktična izpeljava mentorstva, vloge in naloge mentorja ter kompetence študentov praktikantov v knjižnicah 16

• •

Evalvacija praktičnega usposabljanja, vrste in načini evalvacije ter samoevalvacija mentorja v knjižnicah Predstavitev primerjalne raziskave o mentorstvu Avstralija – Slovenija – Primož Južnič

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje na usposabljanju Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

14. 9. 2016

23., 24. in 30. 9. 2016

Ljubljana

Kotizacija: 121,72 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 243,44 € za druge udeležence izven VIZ

Evalvacija praktičnega usposabljanja mentorjev v delovnih organizacijah Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: mentorji na praktičnem usposabljanju študentov v delovnih organizacijah Glavni cilj: seznaniti in usposobiti mentorje v delovnih organizacijah s sodobnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji o evalvaciji v praktičnem usposabljanju študentom ter jih spodbuditi k iskanju lastnega evalvacijskega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program usposablja za kakovostno evalvacijo mentorstva študentom v delovnih organizacijah. Posamezni cilji: udeleženci razumejo pomen evalvacije mentorstva v delovni organizaciji, utrdijo znanja o subjektih evalvacije, vrstah ter načinih evalviranja v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah, znajo analizirati in evalvirati uporabljene oblike, metode in tehnike izobraževanja ter usposabljanja praktikantov, znajo evalvirati praktikanta po dogovorjeni ocenjevalni lestvici oz. opisno po doseženih kompetencah, znajo evalvirati celoten mentorski proces ter pogoje izvedbe praktičnega usposabljanja praktikanta v delovni organizaciji, razumejo pomen samoevalvacije in jo znajo izpeljati, poznajo učinke mentorstva v praktičnem usposabljanju ter se seznanijo z možnimi načini dobre evalvacije iz primerov dobrih praks, končna evalvacija pridobljenih znanj udeležencev na osnovi skupinskih in individualnih pisnih izdelkov. Predavateljice in teme: Monika Govekar Okoliš, Renata Kranjčec in Urša Gruden • Opredelitev evalvacije v mentorstvu na praktičnem usposabljanju praktikantov in dosedanje izkušnje mentorjev z evalvacijo • Opredelitev subjektov evalvacije, vrst in načinov evalviranja v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah • Evalvacija uporabljenih oblik in metod ter tehnik izobraževanja ter usposabljanja praktikantov • Načini evalvacije praktikantov in upoštevanje doseženih kompetenc na praktičnem usposabljanju • Evalvacija celotnega mentorskega procesa ter pogojev izvedbe praktičnega usposabljanja v delovni organizaciji • Pomen in izvedba samoevalvacije mentorstva na praktičnem usposabljanju v delovni organizaciji • Učinki mentorstva v praktičnem usposabljanju za praktikanta, mentorja, delovno organizacijo, izobraževalno institucijo ter družbo • Predstavitev evalvacij mentorstva in primerov dobrih praks v delovnih organizacijah

Pogoji udeležbe: opravljeno vsaj eno mentorstvo študentu na praktičnem usposabljanju Obveznosti: aktivno sodelovanje na usposabljanju (individualno delo, skupinsko delo…) Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

11. 1. 2017

27. in 28. 1. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 77,23 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 154,46 € za druge udeležence izven VIZ

PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE Dvig odpornosti učencev in učiteljev na stresne (krizne) dogodke Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji osnovnih šol, šolski svetovalni delavci Cilji: • spoznati pojem odpornosti oz. prožnosti (ang. resilience) na stresne (krizne) dogodke • spoznati vpliv osebnosti, okolja in genetike na odpornost • spoznati zakaj se prožni učitelji in učenci lažje soočajo s težavami • spoznati strategije dvigovanja odpornosti pri učiteljih in učencih • spoznati vaje/ delavnice, ki povečujejo odpornost na krizne dogodke pri učencih in nekatere izkusiti na delavnici • spoznati možnosti ukrepanja po kriznem dogodku Predavateljica in teme: Andreja Lavrič • Odpornost oz. prožnost na stresne (krizne) dogodke – zakaj se prožni učitelji in učenci lažje soočajo s težavami? • Strategije dvigovanja odpornosti pri učiteljih in učencih • Vaje/ delavnice za povečevanje odpornosti učencev na krizne dogodke • Ukrepanja po kriznem dogodku Obveznosti udeležencev: aktivna udeležba Rok prijave 1.izvedba programa 23. 3. 2017 2.izvedba programa 30. 3. 2017

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

1. 4. 2017 8. 4. 2017

Ljubljana Ljubljana

Kotizacija: 13,18 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 26,36 € za druge udeležence izven VIZ

Komunikacija s starši Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: učitelji osnovnih in srednjih šol, šolski svetovalni delavci Cilji: • Spoznati možnosti dobrega sodelovanja starši in razloge za to • Preučiti vrste učinkovitih sporoči staršem in jih pravilno uporabiti • Spoznati prvine neverbalne komunikacije staršev in učiteljevo odzivanje nanje • Analizirati pomen asertivnega učitelja v odnosu do staršev • Primerjati »moč » učitelja in »partnerstvo« s starši • Spoznati možnosti preprečevanja konfliktov • Spoznati metode reševanja konfliktov • Soočiti se s svojimi čustvi in čustvi staršev Predavateljica in teme: Andreja Lavrič • Sodelovanje s starši • Učinkovita sporočila staršem • Neverbalna komunikacija staršev • Reševanje konfliktov s starši Rok prijave 1. izvedba programa 3. 5. 2017 2. izvedba programa 17. 5. 2017

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

13. 5. 2017 27. 5. 2017

Ljubljana Ljubljana

Kotizacija: 19,77 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 39,54 € za druge udeležence izven VIZ

Trema in anksioznost (strah) pri učencih in učiteljih Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: učitelji osnovnih in srednjih šol, šolski svetovalni delavci Cilji: • spoznati pojme trema, anksioznost, strah in vzroke zanje • spoznati stimulativno in zaviralno tremo in njene znake • spoznati ukrepe za zmanjševanje treme pri učiteljih in učencih • spoznati konkretne strategije soočanja pred in med poukom ter jih doživeti na delavnici • spoznati tehnike sproščanja in nekatere izkusiti na delavnici • soočiti se s seboj in prejeti povratno informacijo o svoji tremi in strahu Predavateljica in teme: Andreja Lavrič • Trema in anksioznost • Ukrepi za zmanjševanje treme pri učiteljih in učencih • Strategije soočanja pred in med poukom • Tehnike sproščanja (dihalne tehnike, mišična progresivna relaksacija, vizualizacija idr.) Obveznosti udeležencev: aktivna udeležba Rok prijave 1. izvedba programa 23. 12. 2016 2. izvedba programa 26.1. 2017

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

7. 1. 2017 4. 2. 2017

Ljubljana Ljubljana

Kotizacija: 19,77 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 39,54 € za druge udeležence izven VIZ

PLESNE DEJAVNOSTI Plesna glasba in ples pri pouku glasbene umetnosti Št. točk:1 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 16 Ciljna skupina: profesorji, učitelji glasbene umetnosti v OŠ in srednjih šolah ter gimnazijah Cilji: • ozavestili védenje o nujnosti poznavanja praktičnih plesnih znanj za ustrezno izvajanje in poslušanje plesne glasbe 15.-19. stoletja pri pouku glasbene umetnosti; • ustvarjalno povezovali funkcionalno plesno glasbo z zahtevnejšo, poslušanju namenjeno stilizirano plesno glasbo preteklih stoletij pri pouku glasbene umetnosti; • spoznali prednosti pri uvajanje analitičnega poslušanja glasba s pomočjo vizualizacije korakov in neverbalne komunikacije pri izvajanju skupinskih družabnih plesov; • osvojili osnovne plesne korake starinskih plesov ter se naučili lažjo izvirno koreografijo družabnega plesa; • usposobljeni za samostojno prenašanje plesne izkušnje pri izvajanju starinskih plesov v lastno pedagoško prakso. Predavatelji in teme: • Pregled plesne glasbe in plesov v učnih načrtih in učbenikih za glasbeno umetnost v OŠ ter srednjih šolah in gimnazijah: izzivi / možnosti za formativno spremljanje učencev – Monika Donko • Novi predlogi in dopolnitve za povezovanje plesne glasbe s plesnimi koraki in petjem pri pouku glasbene umetnosti – Lidija Podlesnik Tomášiková • Pregled najpomembnejših plesnih korakov in družabnih plesov od 15. do 19. stoletja – Lidija Podlesnik Tomášiková Opomba: obvezna ustrezna oprema – oblačila za neovirano gibanje in obutev z mehkim podplatom (ne športne copate) Obveznosti udeležencev: refleksija 600 besed Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

9. 1. 2017

21. 1. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 21,23 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 42,46 € za druge udeležence izven VIZ

PREVAJANJE Jezikovno-kulturne posebnosti v pravorečju (jezikovne, stilistične in retorične prvine v ustni komunikaciji) Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in gimnazijski profesorji angleščine in nemščine Cilji: • uvajanje novosti v didaktičnih pristopih • uvajanje strokovnih novosti Seminar je namenjen ozaveščanju slušateljev o pomenu uspešnega medjezikovno-medkulturnega komuniciranja, ki ni vezan le na pisno sporazumevanje, temveč se izraža tudi v govorjenih diskurzih. Zato je temeljito poznavanje posebnosti pravorečja tujega jezika in zavedanje poglavitnih razlik med maternim in tujim jezikom v navezi z obvladovanjem osnov besedilne stilistike in pragmatike izhodiščnega in ciljnega jezika velikega pomena za uspešno medkulturno komunikacijo. Predavatelji in teme: • Teoretične smernice za pristop k medjezikovnim razlikam in posebnostim v pravorečju nemškega jezikovno-kulturnega prostora – Helena Kuster • Praktični del: prikaz načinov usvajanja pravorečnih elementov nemškega jezika v delu z besedili – Helena Kuster • Teoretične smernice za pristop k medjezikovnim razlikam in posebnostim v pravorečju angleškega jezikovno-kulturnega prostora – Nataša Hirci • Praktični del: prikaz načinov usvajanja pravorečnih elementov angleškega jezika v delu z besedili – Nataša Hirci Pogoji udeležbe: znanje angleškega in nemškega jezika Obveznosti udeležencev: Aktivno sodelovanje pri teoretično-praktičnem delu v okviru seminarja in vaj in poročilo o izvedbi načrtovanih dejavnosti pri pouku. Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

15. 2. 2017

25. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 13,05 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 26,10 € za druge udeležence izven VIZ

Multikulturnost v globaliziranem svetu Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: • osnovnošolski in gimnazijski profesorji slovenščine • osnovnošolski in gimnazijski profesorji nemščine in angleščine Cilji: • uvajanje novosti v didaktičnih pristopih • uvajanje strokovnih novosti V predlaganem programu želimo predstaviti in senzibilizirati sodelujoče glede vloge medkulturnosti v vsakdanjem življenju ter vloge književnosti in njenih prevodov pri pouku književnosti v ciljni, slovenski kulturi, ter pri poučevanju tujih jezikov. Potreba po medkulturni zavesti je družbeno pogojena in glede na spremembe v naših družbah nujno potrebna. Osnovne in srednje šole bi morale redno usposabljati tako učitelje kot tudi dijake na področju medkulturnosti. Skušali bomo razviti način posredovanja, ki je primeren za dijake vseh starosti. V delavnicah bomo pokazali, kako lahko delamo s pomočjo različnih medijev (literatura, film, slike, internet), s pogovorom, z igrami, z igro vlog itd. Poleg tega pa namenjamo pozornost tudi prevodom, predvsem prevajanju kulturno zaznamovanih prvin v izhodiščnem besedilu. Poudarek je vsekakor na praktičnem delu in na različnih načinih ozaveščanja. Predavatelji in teme: • Teoretični uvod: Temeljni pojmi medkulturnosti – Andrea Leskovec • Delavnica: kako ozaveščati dijake o različnosti in medkulturnosti? – Andrea Leskovec • Delavnica: Posredovanje medkulturne zavesti s pomočjo literarnih besedil – Andrea Leskovec • Delavnica: Poglobljena razmišljanja o lastni kulturi v povezavi s drugimi – Andrea Leskovec • Delavnica: Kako ravnamo s drugimi? – Andrea Leskovec • Prevajanje kulturno zaznamovanih prvin iz izhodiščnega v ciljni jezik (slovenščino) in vloga prevajanja pri poučevanju tujih jezikov – Tanja Žigon, Marija Zlatnar Moe • Delavnica: Prevajanje kulturno zaznamovanih prvin in didaktične možnosti uporabe prevodov pri pouku jezikov in književnosti – Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon

Pogoji udeležbe: Osnovna računalniška pismenost, znanje enega od naslednjih jezikov: angleščina, nemščina Obveznosti udeležencev: Aktivno sodelovanje pri praktičnem delu na delavnicah in poročilo o izvedbi načrtovanih dejavnosti pri pouku Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

1. 3. 2017

11. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 9,55 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 38,20 € za druge udeležence izven VIZ

S prevajanjem do temeljnih razlik med nemščino in slovenščino Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski profesorji nemškega jezika Cilji: • seznanjanje z najnovejšimi pogledi na slovensko-nemško kontrastivno analizo • uvajanje prevajalskih vsebin, aktivnosti in metod v klasični pouk nemškega jezika Na Oddelku za prevajalstvo največ pozornosti posvečamo poučevanju prevajanja in kontrastivni analizi izbranega jezikovnega para. Menimo, da bi bilo prevajanje s kontrastivnim pogledom na učenje slovnice dobrodošla dopolnitev običajnega pedagoškega dela. Udeleženci bodo dobili vpogled v aktualna spoznanja nemško-slovenske kontrastivne slovnice, na dveh delavnicah pa se bodo seznanili s strategijami za uspešen prenos različnih besedilnih vrst iz nemščine v slovenščino in obratno. Predstavili bomo nove oblike dela in tipe vaj, ki izhajajo iz prevajalske didaktike. Ukvarjali se bomo s problematiko prevajanja naslovov in lažnih prijateljev ter analizirali najpogostejše napake pri prevajanju v slovenščino in nemščino. Predavatelji in teme: • Nemško-slovenska kontrastivna slovnica (razlike in podobnosti slovničnih struktur v nemščini in slovenščini ter njihov pomen pri prevajanu) – Ada Gruntar Jermol • Prevajalska delavnica v nemščino (prevajanje, prevajanje lažnih prijateljev v nemščino, nove metode in tipi vaj, ki izhajajo iz prevajalske didaktike) – Mladen Rieger • Prevajalska delavnica v slovenščino (prevajanje, prevajanje naslovov, analiza najpogostejših napak, uporaba kulturnospecifičnih znanj pri prevajanju) – Amalija Maček Pogoji udeležbe: Osnovna računalniška pismenost, znanje nemškega in slovenskega jezika. Obveznosti udeležencev: Aktivno sodelovanje pri praktičnem delu na delavnicah, priprava prevoda v nemščino doma (besedilo bo poslano po elektronski pošti), sodelovanje v razpravi, s katero se bo končal vsak sklop. Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

9. 1. 2017

20. 1. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 6,79 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 27,16 € za druge udeležence izven VIZ

SLOVENŠČINA Matura iz slovenščine – književnost Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi teoretičnimi spoznanji, povezanimi s temo mature iz književnosti v šolskem letu 2016/17; • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pripravah na maturo iz književnosti; • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih, teoretičnih spoznanj s področja književnosti z didaktičnimi pristopi izobraževalnega procesa. Predavatelji in teme: • Bartolov Alamut v primerjalnem literarnozgodovinskem in teoretskem kontekstu – Vanesa Matajc • Huxleyev Krasni novi svet v primerjalnem kontekstu negativne utopije – Vanesa Matajc • Recepcija Alamuta pri Francozih – Florence Gacoin Marks • Kosovelova avantgardnost: novi pogledi na Kosovela in konstruktivizem – Janez Vrečko Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

8. 11. 2016

18. 11. 2016

Ljubljana

Kotizacija: 7,52 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 30,08 € za druge udeležence izven VIZ

Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretičnimi spoznanji; • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku; • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih, teoretičnih spoznanj s področja jezikoslovja z didaktičnimi pristopi izobraževalnega procesa. Predavatelji in teme: • Kako čimbolj osmisliti učenje slovenščine: primeri iz morfologije in skladnje – Andreja Žele • Poglavja iz skladnje pri pouku slovenščine – Simona Kranjc • En jezik, en slovar, ena slovnica? – Marko Stabej • Vezaj v slovenskem knjižnem jeziku – Saška Štumberger Obveznosti udeležencev: interaktivno sodelovanje udeležencev Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

27. 3. 2017

7. 4. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 8,36 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 33,44 € za druge udeležence izven VIZ

Novejši tokovi v slovenistiki – književnost v teoriji in šolski praksi Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretičnimi spoznanji; • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku; • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih, teoretičnih spoznanj s področja jezikoslovja z didaktičnimi pristopi izobraževalnega procesa. Predavatelji in teme: • Brez stroškov za učbenik ali kje vse leži prostodostopno znanje – Miran Hladnik • Pripovedno besedilo – Alojzija Zupan Sosič • Vodena interpretacija Prešerna – Aleš Bjelčevič Obveznosti udeležencev: interaktivno sodelovanje udeležencev Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

28 2. 2017

10. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 8,13 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 32,52 € za druge udeležence izven VIZ

SLOVENŠČINA KOT TUJI IN DRUGI JEZIK Gradiva za poučevanje slovenščine kot J2 Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji slovenščine v OŠ in SŠ Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika z gradivi, ki so na voljo za poučevanje slovenščine kot J2, • seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri uporabi gradiva za pouk slovenščine kot J2 in • opremiti učitelje s potrebnimi didaktičnimi znanji za uporabo didaktičnega pripomočka Slika jezika (slikovno gradivo za poučevanje slovenščine). Predavatelji in teme: • Gradiva za poučevanje slovenščine – Nataša Pirih Svetina • Delo s slikovnim gradivom Slika jezika – Mihaela Knez Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci sami pripravijo na delavnici v okviru seminarja. Rok prijave 1. izvedba programa 10. 10. 2016 2.izvedba programa 17. 1. 2017

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

22. 10. 2016 28. 1. 2017

Ljubljana Ljubljana

Kotizacija: 11,73 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 23,46 € za druge udeležence izven VIZ

Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki jim slovenščina ni prvi jezik Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji slovenščine v OŠ in SŠ Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri pouku slovenščine kot J2, • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami prilagoditve pouka slovenščine kot J1 govorcem slovenščine kot J2 in • seznaniti učitelje slovenščine z novostmi na področju preverjanja znanja slovenščine. Predavatelji in teme: • Poučevanje slovenščine kot J2 v OŠ in SŠ – Mihaela Knez • Preverjanje znanja slovenščine kot J2 – Ina Ferbežar Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo v delavnici na seminarju. Rok prijave 1. izvedba programa 4. 10. 2016 2. izvedba programa 10. 1. 2017

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

15. 10. 2016 21. 1. 2017

Ljubljana Ljubljana

Kotizacija: 11,73 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 23,46 € za druge udeležence izven VIZ

Poučevanje slovenščine kot J2 za mlajše otroke Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: vzgojitelji, razredni učitelji v prvi triadi OŠ, šolski svetovalni delavci in učitelji slovenščine v OŠ Cilji: • Seznaniti učitelje z značilnostmi mlajših otrok in učencev v procesu integracije. • Seznaniti učitelje z značilnostmi procesa usvajanja slovenščine kot J2 pri mlajših učencih. • Seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami pouka slovenščine kot J2. • Usposobiti učitelje za delo z gradivi za poučevanje slovenščine kot J2, primernimi razvojni stopnji mlajših otrok. Predavatelji in teme: • Uporaba slikovnega gradiva Slika jezika – Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alič • Delo z novimi gradivi za pouk slovenščine kot J2 – Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alič, Matej Klemen Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo v delavnici na seminarju. Rok prijave 1. izvedba programa 1. 9. 2016 2.izvedba programa 5. 9. 2016

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

3. 9. 2016 17. 9. 2016

Ljubljana Ljubljana

Kotizacija: 33,38 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 66,76 € za druge udeležence izven VIZ

Poučevanje slovenščine kot J2 za učence tretje triade OŠ in srednješolce Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: predmetni učitelji slovenščine v OŠ in profesorji slovenščine na SŠ Cilji: • Seznaniti učitelje z značilnostmi najstnikov v procesu integracije. • Seznaniti učitelje z značilnostmi procesa usvajanja slovenščine kot J2 pri starejših učencih v OŠ in srednješolcih. • Seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami pouka slovenščine kot J2. Predavatelji in teme: • Učenje slovnice in jezikovna pravilnost – Mihaela Knez • Učenje besedišča – Nataša Pirih Svetina, Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alič • Uporaba slikovnega gradiva Slika jezika – Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alič • Delo z novimi gradivi za pouk slovenščine kot J2 – Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alič, Matej Klemen Pogoji udeležbe: Učitelji, ki poučujejo v tretji triadi OŠ ali v SŠ. Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo v delavnici na seminarju. Rok prijave 1. izvedba programa 1. 9. 2016 2. izvedba programa 12. 9. 2016

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

8. in 9. 9. 2016 23. in 24. 9. 2016

Ljubljana Ljubljana

Kotizacija: 59,50 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 119,00 € za druge udeležence izven VIZ

Učenje besedišča in učenje slovnice pri pouku slovenščine kot TJ Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji slovenščine v OŠ in SŠ Cilji: Seznaniti učitelje s teorijo in prakso poučevanja in usvajanja novega besedišča pri pouku slovenščine kot tujega jezika; seznaniti učitelje s teorijo in prakso poučevanja in usvajanja slovničnih vsebin pri pouku slovenščine kot tujega jezika. Predavatelji in teme: • Poučevanje in usvajanje besedišča pri pouku slovenščine kot TJ – Nataša Pirih Svetina • Poučevanje in usvajanje slovničnih vsebin pri pouku slovenščine kot TJ – Nataša Pirih Svetina Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

7. 3. 2017

18. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 13,05 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 26,10 € za druge udeležence izven VIZ

VZGOJA ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE Senzorna edukacija kot metoda prehrambne vzgoje Št. točk: 1,5 Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 21 Ciljna skupina: učitelji razrednega pouka, podaljšanega bivanja, gospodinjstva, biologije, organizatorji prehrane, svetovalni delavci Cilji: Cilj seminarja je seznaniti učitelje s senzorno edukacijo kot metodo prehrambne vzgoje in jih usposobiti za njeno uporabo v razredu. Po zaključenem seminarju bodo učitelji razumeli, zakaj lahko prihaja do zavračanja določene vrste hrane pri otrocih in mladostnikih. Poznali bodo dejavnike prehrambne neofobije in izbirčnosti. Poznali bodo različne načine motiviranja otrok in mladostnikov za zdravo prehranjevanje ter razumeli, zakaj nekateri načini v nekaterih primerih niso učinkoviti. Poznali bodo različne metode prehrambne vzgoje. Razumeli bodo načela in prednosti senzorne edukacije. Poznali in znali bodo uporabljati ključne postopke senzorne edukacije: (i) z uporabo različnih vaj bodo znali ozaveščati občutke pri uživanju hrane ter pri učencih spodbujati senzorno pismenost; (ii) znali bodo izpeljati vodeno degustacijo hrane in primerjalno okušanje živil; (iii) na ustrezen način bodo znali izpeljati predstavitev prehranske verige živila. Razumeli bodo pomen aktivne vključenosti otrok v prehrambno vzgojo ter različnih spremljajočih aktivnosti senzorne edukacije, npr. priprave plakatov, predstavitve zgodovinskih in kulturnih vidikov jedi, strokovnih ekskurzij, kuhanja in priprave hrane, pridelave hrane na šolskem ekovrtu, sodelovanja s starši. V prehrambno vzgojo bodo znali umestiti primerne nove oblike in metode dela. Znali bodo ovrednotiti učinkovitost senzorne edukacije. Predavatelji in teme: • Razvoj predsodkov o hrani – Tina Pirc, Anja Podlesek • Težave pri prehranjevanju otrok – Tina Pirc • Motiviranje otrok za zdravo prehranjevanje – Melita Puklek Levpušček • Različne metode prehrambne vzgoje – Anja Podlesek • Senzorna edukacija – Anja Podlesek • Sodelovanje čutov pri prehranjevanju in senzorno opismenjevanje – Luka Komidar • Vaje za spoznavanje različnih čutov (tipa, sluha, vonja, okusa, vida; kombinacije čutil) – Tamara Urbančič, Luka Komidar, Melita Puklek Levpušček • Vodena degustacija in opisovanje živil – Tamara Urbančič, Anja Podlesek • Primerjalno okušanje – Tamara Urbančič, Anja Podlesek • Spoznavanje prehranskih verig – Tamara Urbančič • Spremljajoče aktivnosti v senzorni edukaciji – Tamara Urbančič

• •

Ovrednotenje senzorne edukacije – Anja Podlesek Ideje za prehrambno vzgojo (izvedba kratkega nastopa) – Tamara Urbančič, Anja Podlesek, Tina Pirc, Melita Puklek Levpušček

Opombe: Usposabljanje poteka v dveh ločenih delih, med katerima je en mesec premora. V prvem delu usposabljanja udeleženci spoznajo senzorno edukacijo. S sodelovanjem v izkustvenih vajah pridobivajo izkušnje z izpeljavo posameznih učnih ur prehrambne vzgoje. Vaje so sestavljene iz aktivnosti, ki se osredotočajo na delovanje posameznih čutov, degustacij različnih živil in izpolnjevanja delovnih listov za učence. Med prvim in drugim delom usposabljanja udeleženci na svoji šoli izvedejo eno ali več delavnic senzorne edukacije, ki so jih spoznali na usposabljanjih, in pripravijo načrt nove učne ure prehrambne vzgoje (npr. razvijejo nov delovni list, novo izkustveno vajo, pripravijo predstavitev prehranske verige izbranega živila). V drugem delu usposabljanja izvedejo refleksijo učnih ur senzorne edukacije, ki so jih izvedli na šoli, in nastopijo pred drugimi udeleženci. V kratkem nastopu prikažejo izvedbo dela pripravljene učne ure prehrambne vzgoje. Obveznosti udeležencev: Za doseganje ciljev programa morajo biti udeleženci prisotni ves čas programa usposabljanja in se udeležiti vseh izkustvenih delavnic (vaj). Med prvim in drugim delom usposabljanja na svoji šoli izvedejo vsaj eno od delavnic senzorne edukacije, ki so jih spoznali na usposabljanjih, zberejo evalvacije učencev in napišejo refleksijo njenega poteka. Pripravijo tudi načrt nove učne ure prehrambne vzgoje. V drugem delu usposabljanja oddajo refleksijo izvedene delavnice senzorne edukacije in pripravo učne ure prehrambne vzgoje ter izvedejo kratek nastop, v katerem te ure drugim udeležencem posodobitvenega programa. Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

23. 1. 2017

3. in 4. 2. ter 17. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 94,41 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 188,82 € za druge udeležence izven VIZ

NESOFINANCIRANI PROGRAMI ETNOLOGIJA Kulture in načini življenja skozi snovno in nesnovno kulturno dediščino Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: • osnovnošolski učitelji predmetov Družba 4 in Družba 5, • osnovnošolski učitelji izbirnih predmetov Etnologija – srečevanja s kulturami in načini življenja ter Etnologija – sodobnosti z razsežnostmi dediščine, • učitelji drugih osnovnošolskih predmetov Cilji: seznanjanje z novostmi na področju pravnega varstva, raziskovanja in ohranjanja snovne in nesnovne kulturne dediščine ter prenos teh znanj v vzgojno-izobraževalni proces Predavatelji in teme: • Varstvo, raziskovanje in ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine na Slovenskem – Janez Bogataj • Folkloristične raziskave in pripovedna dediščina – Mirjam Mencej • Spomini v zvezi z domačim krajem kot nesnovna kulturna dediščina – Vito Hazler • Nesnovna kulturna dediščina skozi spominske predmete – Mateja Habinc • Nesnovna kulturna dediščina skozi oblačilno kulturo – Bojan Knific • Dediščina iger v vzgojno-izobraževalnem procesu – Lea Kužnik • Dediščina ljudskega gledališkega ustvarjanja na Slovenskem – Ana Beno Obveznosti udeležencev: kritična refleksija izvedenih predavanj Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

28. 4. 2017

12. 5. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 45,00 €

FILOZOFIJA Praktična filozofija/etika Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 14 Ciljna skupina: gimnazijski učitelji filozofije, učitelji državljanske in domovinske kulture ter etike Cilji: Pridobivanje novih spoznanj na področju etike in praktične filozofije, z refleksijo možnosti in dometa uporabe kompetenčnega pristopa pri didaktični transpoziciji v šolsko prakso. Predavatelji in teme: • Etika onkraj tiranije vrednot – Cvetka Toth • Etika in fenomenologija – Janko Lozar • Vrline v grški filozofiji – Franci Zore • Praktična filozofija – Marjan Šimenc Pri prvih treh temah bo v zadnjem delu bolj poudarjen didaktični vidik, pri katerem bo sodeloval tudi dr. Marjan Šimenc. Obveznosti udeležencev:: aktivno sodelovanje na delavnici in vajah, priprava osnutka učne ure, poročilo o njeni izvedbi. Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

1. 3. 2017

11. 3. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 60,00 €

GLASBENO ŠOLSTVO Plesne skladbe pri pouku inštrumenta: izvajalska praksa na primeru menueta in valčka Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 16 Ciljna skupina: profesorji/učitelji inštrumentov na GŠ in SGŠ oz. konservatoriju Cilji: Ozavestiti vedenje o nujnosti poznavanja praktičnih plesnih znanj za ustrezno izvajanje in interpretiranje plesne glasbe pri pouku inštrumenta na primeru dveh najbolj razširjenih glasbeno-plesnih oblik (menuet in valček). Usposobiti učitelje za prenašanje te izkušnje v lastno glasbeno prakso. Predavatelji in teme: • Nerazdružljiva povezanost glasbe in plesa na primeru menueta in valčka – Lidija Podlesnik Tomášiková • Praktično izvajanje obeh plesov na nivoju družabnega plesa – Lidija Podlesnik Tomášiková • Igranje menuetov in valčkov pri pouku inštrumenta: pomen praktične izkušnje in poznavanje plesa za ustrezno izvedbo plesne skladbe – Špela Kermelj Kuzman • Demonstracija obeh glasbenih oblik na primeru poučevanja inštrumenta violončelo – Špela Kermelj Kuzman z učenci GŠ Ljubljana Vič-Rudnik Opomba: Ustrezna oprema – oblačila za neovirano gibanje in mehka obutev (ne športni copati). Obveznosti udeleženecev: refleksija 600 besed Rok prijave 1. izvedba programa 12. 11. 2016 2.izvedba programa 14. 1. 2017

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

26. 11. 2016 28. 1. 2017

Ljubljana Maribor

Kotizacija: 40,00 €

MENTORSTVO Usposabljanje mentorjev višješolskim študentom na praktičnem usposabljanju Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: zaposleni v delovnih organizacijah, ki sprejemajo višješolske študente na praktično usposabljanje Cilji: seznaniti in usposobiti mentorje s sodobnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji o mentorstvu v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom ter jih spodbuditi k iskanju lastnega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program usposablja za kakovostno mentorstvo višješolskim študentom v različnih delovnih organizacijah Posamezni cilji: udeleženci spoznajo in razumejo pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja ter pridobijo znanja o kompetencah mentorja v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom ter o značilnostih učinkovitega in neučinkovitega mentorja, razumejo pomen mentorstva, njegove oblike in funkcije ter spoznajo razvojne stopnje mentorskega odnosa in značilnosti uspešnega in neuspešnega mentorstva v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom, razumejo pomen komunikacije, njene oblike in vrste mentorjev glede na način komuniciranja v praktičnem usposabljanju, spoznajo pomen povratnega informiranja ter medsebojnega poslušanja v praktičnem usposabljanju, udeleženci se usposobijo za načrtovanje priprave na mentorstvo višješolskim študentom v delovni organizaciji, s formalnimi osnovami mentorstva ter pridobijo konkretna znanja o tem, kako izpeljati mentorstvo, razumejo vloge in naloge mentorja ter pomen kompetenc višješolskim študentom, pomen evalvacije, njenih vrst in načinov v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom v delovnih organizacijah, seznanijo se z možnimi načini samoevalvacije, spoznajo primere dobrih praks in končno evalvacijo pridobljenih znanj udeležencev. Predavatelji in teme: Monika Govekar Okoliš, Renata Kranjčec in Urška Gruden • Pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja v praktičnem usposabljanju • Kompetence mentorja v praktičnem usposabljanju ter značilnosti učinkovitega in neučinkovitega mentorja • Opredelitev mentorstva, oblike in funkcije mentorstva v praktičnem usposabljanju • Razvojne stopnje v mentorskem odnosu ter značilnosti uspešnega in neuspešnega mentorstva v praktičnem usposabljanju • Komunikacija, oblike komunikacije in vrste mentorjev glede na način komuniciranja • Povratno informiranje v praktičnem usposabljanju ter medsebojno poslušanje 41

• Načrtovanje priprave ter formalne osnove za mentorstvo višješolskim študentom • Praktična izpeljava mentorstva, vloge in naloge mentorja ter kompetence višješolskim študentom praktikantom v delovnih organizacijah • Evalvacija praktičnega usposabljanja, vrste in načini evalvacije ter samoevalvacija mentorja višješolskim študentom • Predstavitev mentorstva in primerov dobrih praks Pogoji udeležbe: zaposleni v delovnih organizacijah, ki sprejemajo na praktično usposabljanje višješolske študente Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje na usposabljanju Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

9. 11. 2016

18., 19. in 26. 11. 2016

Ljubljana

Kotizacija: 270,00 €

PLESNE DEJAVNOSTI Plesne dejavnosti – starinski in družabni plesi Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 16 Ciljna skupina: pedagogi športne vzgoje, glasbeni in plesni pedagogi, vzgojitelji in drugi pedagogi (medpredmetne povezave) Cilji: • seznanjenje z metodami vadbe različnih zvrsti plesa, od starinskih plesov do standardnih družabnih plesov, • utrjevanje neverbalne telesne komunikacije in spoznavanje novih družabnih plesnih iger, • spoznavanje in praktično utrjevanje operativnih ciljev izbirnega predmeta starinski in družabni plesi (vsebina učnega načrta) in • odpiranje možnosti za nove medpredmetne povezave. Predavatelji in teme: • Vadba različnih zvrsti družabnih plesov in priprava šolskega nastopa – Meta Zagorc • Ustvarjanje z gibom in družabno plesne igre – Meta Zagorc • Učenje starinskih plesov in pomnjenje lažjih koreografij – Lidija Podlesnik Tomášiková • Urjenje zbranega, poslušanje in analize plesne glasbe ter ozaveščanje osnov neverbalne komunikacije skozi ples – Lidija Podlesnik Tomášiková Obveznosti udeležencev: opravljena refleksija (600 besed) Opomba: potrebna je ustrezna oprema – oblačila za neovirano gibanje in mehka obutev (ne športni copati) Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

1. izvedba programa 21. 10. 2016 2. izvedba programa 24. 12. 2016

4. in 5. 11. 2016 6. in 7. 1. 2017

Ljubljana Ljubljana

Kotizacija: 70,00 €

ZGODOVINA Izbrane zgodovinske vsebine iz maturitetnih tem Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: gimnazijski in osnovnošolski učitelji zgodovine Cilji: • posodobitev strokovno-maturitetnega znanja in sicer seznanitev z novostmi na področju obče in narodne zgodovine za profesorje/profesorice zgodovine v gimnazijah in drugih srednjih šolah; • poglobitev izbranih zgodovinskih vsebin iz različnih maturitetnih tem za splošno maturo iz zgodovine; • poglobitev izbranih zgodovinskih vsebin za osnovnošolske učitelje; • izboljšanje samoevalvacije in evalvacije priprave dijakov na maturo iz zgodovine, s poudarkom na vsebinski pripravi. Predavatelji in teme: • Ruski imperij v 19. stoletju – Ana Cergol Paradiž • Kako so nastali narodi: prelom ali evolucija? – Rok Stergar • Kako je nastal slovenski narod – Jernej Kosi • EGS in začetki evropskega povezovanja – Kornelija Ajlec Rok prijave

Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

10. 1. 2017

20. 1. 2017

Ljubljana

Kotizacija: 30,00 €

PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah 1. Cilji programa Glavni cilj programa je omogočiti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, da pridobijo pedagoško-andragoško usposobljenost, ki jim bo omogočala kakovostno vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih in srednjih šolah. 2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 60 kreditnih točk (KT) oziroma 600-660 kontaktnih ur in traja eno študijsko leto s pričetkom 23. septembra 2016. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in v soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete. 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor ima univerzitetno, visoko strokovno ali višješolsko izobrazbo oziroma zaključen prvo ali drugostopenjski bolonjski študij. Predvideno število vpisnih mest je do 90. Glede na število prijav se lahko oblikujejo dodatne skupine. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Opozorilo: Pred vpisom v program svetujemo, da se o ustreznosti izobrazbe za zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja posvetujete na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v Službi za razvoj kadrov v šolstvu (tel.: 01 400 57 19 ali kadrisolstvo.mizs@gov.si). 4. Stroški Šolnina za š.l. 2016/17 znaša 1.780,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo pogojno sofinanciralo program za udeležence, ki so zaposleni v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov MIZŠ, in za opravljanje dela po ZOFVI potrebujejo pedagoško andragoško izobrazbo ter so na izobraževanje napoteni s strani delodajalca. Šolnina za te udeležence bo znašala 925,00 €, če bo zadostno število udeležencev iz šolstva in bo za ta namen na razpolago še dovolj finančnih sredstev na proračunski postavki. Sredstva za sofinanciranje programa bodo odobrena po pričetku izvedbe. Za uveljavitev sofinanciranja MIZŠ morajo biti zaposleni iz šolstva obvezno prijavljeni na program tudi preko sistema KATIS s soglasjem ravnatelja/ravnateljice. 5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 15. september 2016. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/ razpis_vnos_0_PAI.asp#. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis PAI«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF 45

UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici. Za zaposlene iz vzgoje in izobraževanja je obvezna tudi prijava na program preko sistema KATIS s soglasjem ravnatelja/ ravnateljice. 6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. Informativni dan bo potekal v četrtek, 8.9.2016, ob 17. uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (predavalnica 2). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 ali pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si . 7. Predmetnik programa za izpopolnjevanje glede na izobrazbo udeležencev oz. delovno področje SKUPNI PEDAGOŠKO PSIHOLOŠKI PREDMETI Psihologija za učitelje (7 KT)

Pedagoška praksa 1 (6 KT) Pedagoška praksa (6 KT) Pedagoška praksa 2 (6 KT) Andragoška praksa (6 KT)

3. sklop

Pedagoška praksa (10 KT)

IZBIRNI PREDMETI (6–19 KT): Angleščina za učitelje (3 KT) Raziskovanje učnega procesa (4 KT) Slovenščina za učitelje (4 KT) Učenci z učnimi težavami (3KT) Uravnavanje motečega vedenja (3 KT) Andragoška didaktika* (5 KT)

4. sklop

2. sklop

1. sklop

Didaktika (5 KT) Pedagogika – teorija vzgoje in andragogika (6 KT) Opazovalna praksa (pri enem od skupnih / / predmetov) (2 KT) ENOPREDMETNA DVOPREDMETNA IZOBRAŽEVALCI IZOBRAZBA IZOBRAZBA ODRASLIH Specialna didaktika Specialna didaktika 1 Specialna didaktika (5–12 KT) (5–10 KT) (5–10 KT) Specialna didaktika 2 Andragoška didaktika (5–10 KT) (5 ECTS)

ZAKLJUČNA APLIKATIVNA NALOGA (skupaj 6 KT): izdelava naloge (25.000-30.000 znakov – 3 KT) praktični del (3 KT) SKUPAJ 60 ECTS

*Andragoško didaktiko lahko izberejo samo udeleženci, ki je niso izbrali že znotraj specialne didaktike (t.i. izobraževalci odraslih)

OPOMBA: Udeleženci programa opravljajo specialno didaktiko glede na strokovno področje predhodno pridobljene izobrazbe. Udeleženci z izobrazbo iz strokovnih področjih, kjer ne obstaja specialna didaktika, obiskujejo specialno didaktiko glede na širše strokovno področje, torej specialno didaktiko družboslovja (npr. ekonomisti, pravniki…) ali specialno didaktiko naravoslovja (npr. agronomi, farmacevti, zdravniki, inženirji…). Udeleženci z zaključenimi enopredmetnimi študijskimi programi opravljajo specialno didaktiko svojega strokovnega področja, prakso pri tej specialni didaktiki v obsegu 10 KT (5 tednov) in 1 teden opazovalne prakse pri kateremkoli skupnem predmetu (2 KT). V primeru, da se želijo ukvarjati z izobraževanjem odraslih, pa lahko opravljajo specialno didaktiko in prakso svojega strokovnega področja za dvopredmetne (3 tedne oz. 6 KT) ter Andragoško didaktiko in Andragoško prakso (3 tedne oz. 6 KT). Udeleženci z zaključenimi dvopredmetnimi študijskimi programi, ki želijo pridobiti pedagoško usposobljenost pri obeh predmetih, izberejo specialni didaktiki obeh strokovnih področij (v kolikor je to mogoče – gl. spodaj) ter prakso pri obeh predmetih (v obsegu 2 krat 3 tedne oz. 2 krat 6 KT). Specialne didaktike glede na strokovna področja: •

andragogike,

•

glasbene vzgoje,

•

nemščine,

•

angleščine,

•

italijanščine,

•

psihologije,

•

biologije,

•

kemije,

•

slovenščine,

•

družboslovja,

•

grščine,

•

sociologije,

•

filozofije,

•

latinščine,

•

španščine,

•

fizike,

•

likovne didaktike,

•

teologije,

•

francoščine,

•

matematike,

•

umetnostne zgodovine

•

geografije,

•

naravoslovja,

•

in zgodovine.

Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol 1. Cilji programa Glavni cilj programa je usposobiti predavatelje višjih strokovnih šol za kakovostno izobraževalno delo, ob upoštevanju sodobnih dognanj pedagoške psihologije, visokošolske didaktike, andragogike, poklicne pedagogike in specifičnosti danega poklicnega področja. Pridobljena pedagoško-andragoška izobrazba po tem programu ne ustreza za delo v osnovni in srednji šoli. Program upošteva specifičnost izobraževalnega dela na višješolski stopnji, pa tudi specifičnost položaja predavateljev višjih strokovnih šol, ki imajo običajno že dolgoletne strokovne izkušnje s svojega poklicnega področja in mnogi tudi delujejo kot predavatelji le manjši del svojega delovnega časa. 2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 30 kreditnih točk (KT) oziroma 185 kontaktnih ur in traja razširjen semester. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete v Ljubljani. 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal: • katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi • katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini. Predvideno število vpisnih mest na izvedbo je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kar je napotitev s strani zavoda, vpisanega v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov. Kot datum prijave se bo upošteval datum prispetja veljavne prijave, t.j. natisnjene in podpisane prijavnice z vsemi prilogami. 4. Stroški Šolnina za š.l. 2016/17 znaša 1.080,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo predvidoma sofinanciralo eno izvedbo programa za udeležence, ki bod napoteni v program s strani višjih strokovnih šol, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov MIZŠ. Šolnina za te udeležence bo znašala 598,40 €, če bo zadostno število udeležencev iz šolstva in bo za ta namen na razpolago še dovolj finančnih sredstev na proračunski postavki. Sredstva za sofinanciranje programa bodo odobrena po pričetku izvedbe.

5. Prijave Razpis za vpis v program bo objavljen naknadno predvidoma za letni semester 2017 na spletni strani: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izobrazevanje/Programi-za-izpopolnjevanje/Pedagosko-andragoska-izobrazba-za-predavatelje-vis. aspx 6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 48 ali pišete na ursa. gruden@ff.uni-lj.si . 7.

Predmetnik programa za izpopolnjevanje

zap.št. predmet

Kreditne točke

Poučevanje za aktivno učenje

Izobraževanje odraslih, ključni pristopi in metode

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Povezava teorije in prakse v načrtovanju in izvajanju izobraževanja

Teorija in metode poklicnega in strokovnega izobraževanja

Raziskovalno-aplikativna naloga

SKUPAJ

7 30

Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK) 1. Cilji programa Cilj programa je, da udeležence seznani z delom v šolski knjižnici in jih usposobi za delovna opravila v šolskih knjižnicah, to je knjižnicah osnovnih, srednjih in strokovnih šol, glasbenih šol, zavodov za usposabljanje mladine in dijaških domov. Program ne usposobi za izvajanje predmeta Informacijsko opismenjevanje, za katerega je po veljavnih predpisih potrebna univerzitetna izobrazba bibliotekarske smeri. 2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 43 kreditnih točk (KT) oziroma 268 kontaktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od novembra 2016 do junija 2017. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana). 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu druge stopnje oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o stopnji in smeri izobrazbe za učitelja oz. svetovalnega delavca v vzgoji in izobraževanju. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini. Predvideno število vpisnih mest je 30. Prednost pri vpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom s področja vzgoje in izobraževanja. Če je teh kandidatov več kot je razpisanih mest, se upošteva kriterij daljše dobe zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja (v šolski knjižnici). 4. Stroški Šolnina za š.l. 2016/17 znaša 800,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo predvidoma sofinanciralo program za udeležence, ki so zaposleni v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov MIZŠ, in imajo soglasje delodajalca. Šolnina za te udeležence bo v primeru sofinanciranja MIZŠ znašala 400,00 €, če bo zadostno število udeležencev iz šolstva in bo za ta namen na razpolago še dovolj finančnih sredstev na proračunski postavki. Sredstva za sofinanciranje programa bodo odobrena po pričetku izvedbe. Za uveljavitev sofinanciranja MIZŠ morajo biti zaposleni iz šolstva obvezno prijavljeni na program tudi preko sistema KATIS s soglasjem ravnatelja/ravnateljice. 5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 6. oktober 2016. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis. ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK.asp#. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 50

2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis ŠPIK«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, obrazec za študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva – obrazec je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izobrazevanje/Programi-za-izpopolnjevanje/Studijski-program-za-izpopolnjevanje-iz-biblioteka.aspx in fotokopija potrdila o opravljenem strokovnem izpitu s področja vzgoje in izobraževanja. Za zaposlene iz vzgoje in izobraževanja je obvezna tudi prijava na program preko sistema KATIS s soglasjem ravnatelja/ ravnateljice. 6. Priznavanje Udeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s programom. Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa ali kot opravljena študijska obveznost. Udeleženec, ki prosi za oprostitev obveznosti, mora predložiti originale dokazil o opravljenem izobraževanju, pridobljenem znanju in praksi. 7. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 ali pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si . 8. Predmetnik programa za izpopolnjevanje Zap. št. Učna enota

Kontaktne ure skupaj

Osnovni predmeti: 1

Avtomatizacija knjižnic

Informacijski viri in storitve

Izgradnja knjižničnih zbirk

Književnost za bibliotekarje in založnike

Obdelava knjižničnega gradiva

Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic

Specialni predmeti: 7

Izobraževanje uporabnikov v šolski knjižnici

Uporabniki informacijskih virov in storitev

Upravljanje knjižnic

SKUPAJ

268

Osnove visokošolske didaktike 1. Cilji programa Cilj programa je omogočiti visokošolskim asistentom in učiteljem pridobitev in izpopolnitev znanja za uspešno visokošolsko poučevanje, ki podpira kakovostno učenje študentov. Udeleženci pridobijo zmožnosti, ki so potrebne za uspešno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje visokošolskega izobraževalnega procesa na svojem strokovnem področju. 2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 10 kreditnih točk (KT) in se praviloma izvaja v enem semestru (v strnjenih časovnih blokih). Program temelji na aktivnih metodah v povezavi s praktičnimi izkušnjami. Izvajanje se delno prilagaja strokovnem področju udeleženca. Program je namenjen že zaposlenim (neodvisno od oblike zaposlitve) visokošolskim sodelavcem in učiteljem. Vseskozi se izvaja kot prepletanje pedagoške, andragoške, psihološke in didaktične teorije ter njihove učne oziroma poklicne prakse. Pri vseh predmetih je zlasti v vaje vključeno izkušenjsko in kolegialno učenje na praktičnih primerih. Tako je praktični del izobraževanja vključen pri vseh predmetih v obliki mini nastopov z video povratno informacijo, kolegialnih hospitacij, analize primerov iz lastne pedagoške prakse in pri izvedbi empiričnega dela seminarske naloge. 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal: • katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi • katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih študijskih programov in ima status (stalnega ali pogodbenega) asistenta ali učitelja na kateri od slovenskih univerz ali visokih šol. Predvideno število vpisnih mest za eno izvedbo programa za izpopolnjevanje je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani financerja. 4. Priznavanje Udeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s programom za izpopolnjevanje. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. 5. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 46 ali pišete na luka.hrovat@ff.uni-lj.si.

6. Predmetnik programa za izpopolnjevanje PREDMETI

Poučevanje za aktiven študij

Samostojen študij in e-učenje

Ocenjevanje znanja in evalvacija

SKUPAJ

Preglednica: Predmetnik študijskega programa – preglednica učnih enot po predavanjih (P), seminarjih (S), vajah (V), druge oblike (DO) in kreditnih točkah (KT)

Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje študentov 1. Cilji programa Program za izpopolnjevanje Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah obsega 10 ECTS in je namenjen izpopolnjevanju ali na novo izobraževanju že zaposlenih oseb, ki v gospodarskih in negospodarskih organizacijah opravljajo ali bodo opravljali mentorstvo na praktičnem usposabljanju. Program omogoča usposobiti mentorje za praktično usposabljanje, ne glede na njihovo strokovno področje. Gre za program, ki usposablja mentorje na področju nepedagoške prakse. Omogoča pridobiti temeljna znanja za izvajanje mentorstva. Ustrezno usposobljeni mentorji lahko učinkoviteje opravijo mentorstvo, posledično pa je bolje usposobljen tudi praktikant in ima zato večje zaposlitvene možnosti. 2. Način izvajanja programa Program se praviloma izvaja v enem letu. Zasnovan je tako, da se teoretični del v celoti izvaja v interaktivnih oblikah kot predstavitve z razpravo v kombinaciji z individualnim in skupinskim delom (hkratno oz. sočasno izvajanje obeh izvajalk/cev– teamteaching). Praktični del temelji na aktivnih metodah dela v obliki mentorstva v organizaciji, kjer je udeleženec programa zaposlen. Zadnji teoretični del programa se izvaja v interaktivnih oblikah kot nastopne evalvacijske predstavitve udeležencev o mentorstvu z razpravo v kombinaciji z individualnim in skupinskim delom ter zaključno razpravo. 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah se lahko vpiše, kdor je končal: • katerega koli od študijskih programov najmanj prve stopnje po bolonjski prenovi oz. • katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov sprejetih pred 11.6.2004, • je zaposlen na ustreznem delovnem mestu, kjer izvaja praktično usposabljanje. Predvideno število vpisnih mest za eno izvedbo programa za izpopolnjevanje je do 36. Če je udeležencev manj kot 18 se program ne izvaja. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je delovna doba prijavljenih kandidatov oziroma morebitni posebni kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ali drugega financerja. 4. Priznavanje Udeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno specifičnim kompetencam, določenim s programom za izpopolnjevanje. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. 5. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 46 ali pišete na luka.hrovat@ff.uni-lj.si. 54

6. Predmetnik študijskega programa za izpopolnjevanje Predmetnik programa za izpopolnjevanje je sestavljen iz 4 učnih enot, 2 enoti sta obvezni v obsegu po 3 ECTS, dve enoti sta izbirni v obsegu po 4 ECTS. Za udeleženca so pogoj opravljene obveznosti pri prvem predmetu Mentorstvo v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah predpogoj za opravljanje izbirnega predmeta Vzporedna oz. zaporedna izpeljava mentorstva v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah. Ko imajo udeleženci opravljene obveznosti tega predmeta, obvezno opravljajo zadnji predmet Evalvacija praktičnega usposabljanja znotraj katerega vrednotijo opravljeno mentorstvo v delovni organizaciji. Preglednica: Predmetnik študijskega programa za izpopolnjevanje – preglednica učnih enot po predavanjih (P), seminarjih (S), vajah (V), drugih oblikah (DO) in kreditnih točkah (ECTS) PREDMETI (učne enote)

ECTS

Mentorstvo v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah

Zaporedna izpeljava mentorstva*

Vzporedna izpeljava mentorstva*

Evalvacija praktičnega usposabljanja

SKUPAJ

*Izbirni predmet

IZOBRAŽEVANJA ZA VIŠJEŠOLSKE IN VISOKOŠOLSKE UČITELJE Višješolskim in visokošolskim učiteljem/učiteljicam ponujamo različne vsebine s katerimi lahko izpopolnijo ali osvežijo svoje znanje. Pri pripravi vsebin smo izhajali predvsem iz dolgoletnih izkušenj pri izvedbi izobraževanj in projektov ter potreb po pedagoški odličnosti v visokem šolstvu, pri čemer smo poleg sodobnih spoznanj upoštevali tudi predloge in želje dosedanjih udeležencev. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14.

Obrnjeno učenje – v študenta usmerjeno poučevanje Preverjanje in ocenjevanje znanja Trema in anksioznost študentov in predavateljev Motivacija študentov, uspešno učenje in aktivne metode poučevanja Skupinsko delo za aktivnejši študij Motivacija za kakovosten študij Ocenjevanje za kakovosten študij Uspešno javno nastopanje v angleščini E-učenje Retorika za visokošolske učitelje/delavce Mentorstvo v praktičnem usposabljanju študentov v delovnih organizacijah Strokovno in znanstveno besedilo Pravopis in urejanje besedil Uporaba spletnih slovarskih in besedilnih virov

Za dodatne informacije nas lahko pokličete po telefonu 01 241 10 46 ali pišete na luka. hrovat@ff.uni-lj.si .

PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani lahko pripravi in izvede po vaših potrebah individualno prilagojene programe. Za dodatne informacije se obrnite na elektronski naslov cpi@ff.uni-lj.si ali pa nas pokličite po telefonu 01 241 10 49.

IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV Izpiti iz tujih jezikov so namenjeni kandidatom in kandidatkam z vsaj osnovnim znanjem tujega jezika, ki potrebujejo potrdilo o znanju tujega jezika za zasebne ali uradne namene (npr. za vpis na podiplomski študij, za razpis na delovno mesto, za pridobitev štipendije, za študij v tujini, za izpolnjevanje meril za napredovanje ipd.). Kandidati in kandidatke na Filozofski fakulteti opravljajo le izpit, medtem ko se jezikovno izobražujejo lahko kjerkoli. SEZNAM JEZIKOV Kandidati in kandidatke lahko pri nas opravljajo izpite iz 21 tujih jezikov: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, portugalščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina, madžarščina, ruščina, japonščina, kitajščina, češčina, slovaščina, poljščina, švedščina, grščina, stara grščina, latinščina in esperanto. KAKO SE PRIPRAVITI NA IZPIT? Kandidati in kandidatke lahko pristopijo k izpitu brez posebne priprave (ni jim npr. treba opraviti posebnega pripravljalnega tečaja). Na izpit se kandidati in kandidatke lahko pripravijo tudi tako, da berejo tekste v ciljnem jeziku, ponovijo slovnico, napišejo sestavek, poslušajo avtentična besedila v ciljnem jeziku ipd. Podrobnejše napotke o vsebini izpita in o pripravi nanj dobijo kandidati in kandidatke pri posameznem izpraševalcu oz. izpraševalki v času govorilnih ur, lahko pa mu/ji vprašanja posredujete tudi po elektronski pošti. KAKO PRISTOPITI K IZPITU? Kandidati in kandidatke naj se pred opravljanjem izpita v času uradnih ur (11.00 – 13.00, sreda tudi 11.00 – 15.00) zglasijo na CPI-ju (soba 508, nadstr. 5), kjer dobijo navodila za plačevanje obveznosti. Kontaktna oseba za izpite iz tujih jezikov je Luka Hrovat (luka.hrovat@ff.uni-lj.si, tel.: 01/241 1046). PLAČEVANJE OBVEZNOSTI Cena opravljanja izpita iz znanja tujega jezika je 123,02 EUR. Na podlagi potrdila o plačilu, kandidat/ka na CPI-ju prejme dva izvoda obrazca (»Spričevalo o znanju tujega jezika«) za opravljanje izpita iz tujega jezika. V kolikor vam izpit plača delodajalec oz. druga pravna oseba, nam morate predhodno dostaviti originalno naročilnico. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo. KDAJ LAHKO OPRAVLJATE IZPIT? Predpisanih rokov za opravljanje izpita iz znanja tujih jezikov ni. Kandidat ali kandidatka v času govorilnih ur kontaktira izbranega izpraševalca za posamezni tuj jezik in se z njim dogovori za izpitni rok. SEZNAM IZPRAŠEVALCEV: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/CPI/IzpitiIzTuihJezikov/IzpitiIzTujihJezikov.html

Center za pedagoško izobraževanje p.p. 580, 1001 Ljubljana

PRIJAVNICA Naslov programa:__________________________________________________________ Čas in kraj izpeljave programa________________________________________________ Ime in priimek udeleženca/ke:________________________________________________ Rojstni datum: ____________________________________________________________ Davčna številka udeleženca (obvezno!): _________________________________________ Elektronski naslov:_________________________________________________________ Naziv in naslov delodajalca (ulica in pošta) ter telefonska številka v službi: ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ Izobrazba:____________________

Delovno mesto:____________________

Kotizacijo za udeležence, zaposlene v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnoveljavne programe, in imajo soglasje odgovorne osebe zavoda, delno sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Potrditev, da je udeleženec/udeleženka zaposlen/a na vzgojno izobraževalnem zavodu, vpisanem v razvid MIZŠ, in napoten/a na izobraževanje s strani zavoda: podpis odgovorne osebe: _______________________

žig

Kotizacijo za seminar (ustrezno obkrožite): • bom plačal/a sam/a; če ste davčni zavezanec, navedite davčno številko:_______ • bo plačal delodajalec; če je delodajalec davčni zavezanec, navedite davčno številko:_______ podpis odgovorne osebe: _______________________

žig

Ob prijavi pošljite tudi naročilnico vašega zavoda oz. podjetja, ki je podlaga za izstavitev računa.

Pomembno: Pisne odjave sprejemamo najkasneje 8 dni pred izpeljavo programa na naslov Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje, p.p. 580, 1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov cpi@ ff.uni-lj.si. V nasprotnem primeru že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali. 59

PRO PR U

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto

Center za pedagoško izobraževanje Ljubljana 2016