Issuu

PRO PR U

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto

2019/20 Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete je bil ustanovljen 1978. leta z namenom, da skrbi za pedagoško izobraževanje in izpopolnjevanje (bodočih) učiteljev, ki ga usklajuje in povezuje s prakso. Osnovno vodilo je bilo ves čas razvijanje in uveljavljanje sodobnih – aktivnih oblik dela, ki izhajajo iz izkušenj in ki naj bi jih udeleženci prenesli v vsakdanjo učno prakso. Center za pedagoško izobraževanje deluje na področjih: - programi za izpopolnjevanje izobrazbe, - programi za profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, - koordinacija projektov (EU), - mednarodno sodelovanje in organizacija konferenc.

Center za pedagoško izobraževanje Ljubljana 2019

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Center za pedagoško izobraževanje (CPI FF UL) p.p. 580, 1001 Ljubljana tel.: (01) 241 1049 (01) 241 1048 (01) 241 1046 (01) 241 1486 (01) 241 1047 e-naslov: cpi@ff.uni-lj.si Predstojnica: red. prof. dr Cirila Peklaj Vodja strokovne službe: Luka Hrovat Strokovni delavci: Urška Gruden Mihaela Hojker Mojca Leskovec Maja Malec

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA ZA STROKOVNE DELAVCE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ZA ŠOLSKO LETO 2019/20

Ljubljana 2019

Naslov: Programi profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2019/20 Uredništvo: Urška Gruden, Luka Hrovat, Mihaela Hojker, Mojca Leskovec, Maja Malec Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: red. prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Datum izida: 2019 1. natis E-publikacija Publikacija je brezplačna.

ISSN 1855-928X

Kazalo SPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV.............................. 7 PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA........................................................ 8 ANGLEŠČINA.......................................................................................................................... 8 Novosti stroke za profesorje angleščine v osnovnih in srednjih šolah. Sto let Filozofske fakultete. Trideset let novosti stroke......................................................... 8 GLASBENO ŠOLSTVO......................................................................................................... 10 Plesne skladbe pri pouku inštrumenta in NGL....................................................... 10 KLASIČNI JEZIKI..................................................................................................................11 Pouk klasičnih jezikov: uporaba IKT in vrednotenje znanja...................................11 NEMŠČINA............................................................................................................................ 12 Razvijanje in vrednotenje pisne zmožnosti pri pouku nemščine kot tujega jezika v srednji šoli.................................................................................................... 12 Vloga učitelja mentorja pri strnjeni pedagoški praksi na šolah – osvežitveni seminar za učitelje nemščine................................................................. 13 PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE................................................................................14 Dvig odpornosti učencev in učiteljev na stresne (krizne) dogodke..........................14 Komunikacija s starši................................................................................................ 15 Trema in anksioznost (strah) pri učencih in učiteljih..............................................16 PLESNE DEJAVNOSTI..........................................................................................................17 Glasbeno-didaktične igre skozi gibanje in ples na osnovi slovenskih in tujih ljudskih plesov in iger...................................................................................17 Slovenski in tuji ljudski plesi kot medij kvalitetne komunikacije v vrtcih in šolah....18 Spodbudno okolje za usvajanje glasbe skozi ples, gib in body percussion...............19 Terapevtski vidiki glasbene umetnosti: zvočne stimulacije za vzpostavljanje psihofizičnega ravnovesja.................................................................. 20 SLOVENŠČINA...................................................................................................................... 22 Ivan Cankar, dramatika, maturitetni esej................................................................ 22 Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi................................... 23 Novejši tokovi v slovenistiki – literatura v teoriji in šolski praksi, Pouk slovenščine in WIKIVIR............................................................................................ 24 Slovenska in evropska literarna ter ljudska dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca do vključno druge triade osnovne šole......................................................................................... 25 Slovenska in evropska literarna ter ljudska dediščina v tretjem triletju osnovne šole in v gimnaziji...................................................................................... 26 (Upo)raba novih digitalnih jezikovnih virov pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednjih šolah...................................................................... 27

SLOVENŠČINA KOT TUJI / DRUGI JEZIK........................................................................ 28 Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki so govorci slovenščine kot drugega jezika..................................................................... 28 Poučevanje slovenščine kot J2 v vrtcu in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ................................................................................................................ 29 Poučevanje slovenščine kot J2 za učence v višjih razredih OŠ in dijake v SŠ......... 30 Preizkus iz slovenščine na ravni A2 – izvedba in ocenjevanje..................................31 TUJI JEZIKI.......................................................................................................................... 32 Akcijsko raziskovanje pri pouku tujega jezika......................................................... 32 PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE........................................................... 33 Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah (PAI).33 Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol (VIŠ).36 Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)............................. 38 Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š) ........................ 39 Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B)....................... 41 Študijski program strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade (TOLM).43 Osnove visokošolske didaktike (OVD)....................................................................... 45 Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje študentov.............................. 47 IZOBRAŽEVANJA ZA VIŠJEŠOLSKE IN VISOKOŠOLSKE UČITELJE . ......................... 49 PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE.......................................................................... 50 JEZIKOVNI TEČAJI . ............................................................................................................51 IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV................................................................................................... 52

Spoštovane udeleženke in udeleženci seminarjev, delavnic in programov izpopolnjevanja Filozofske fakultete! Za šolsko leto 2019/20 smo v skladu s Pravilnikom o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur.l. RS, št. 33/2017) za vas pripravili nove izobraževalne programe. Zanimive seminarje lahko najdete med Programi profesionalnega usposabljanja, ki jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, poleg tega pa ponujamo tudi nesofinancirane programe. V tem šolskem letu ponujamo naslednje programe za izpopolnjevanje: »Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah (PAI)«, »Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol (VIŠ)«, »Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)«, »Študijski program strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade (TOLM)«, »Osnove visokošolske didaktike (OVD)« ter »Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah«. V kolikor želite opraviti izpit iz tujega jezika in prejeti spričevalo, ki izkazuje vaše znanje, lahko pri nas izbirate med enaindvajsetimi tujimi jeziki. Prav tako se lahko jezikovno izobražujete, saj vam ponujamo kar 30 jezikovnih tečajev. Vabljeni, da se na naše seminarje prijavite preko spletne aplikacije Katis: https://lim3. mss.edus.si/Katis/Uvodna.aspx Veselimo se vaše udeležbe na naših programih. Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

SPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV Na seminar se prijavite preko spletne aplikacije ministrstva – Katis: https://lim3.mss. edus.si/Katis/Uvodna.aspx. Rok za prijavo je naveden pri vsakem seminarju posebej. Kotizacija ne zajema stroškov bivanja, prehrane, prevoza in morebitnih drugih stroškov seminarja. Rok za odjavo od posameznega seminarja je naveden za vsak seminar posebej v Katisu. Odjava je možna zgolj preko spletne aplikacije KATIS. To ne velja za nesofinancirane programe, pri katerih odjave sprejemamo 7 dni pred izpeljavo seminarja v pisni obliki. Če se posamezni udeleženec ne odjavi pravočasno, kotizacije ne moremo povrniti oziroma mu bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali. Višina kotizacije je navedena za vsak seminar posebej, prva cena velja za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vpisani v razvid Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in so na izobraževanje napoteni s strani vodstva zavoda (soglasje ravnatelja/ ravnateljice); druga pa za vse ostale. POMEMBNO: Vsi udeleženci morajo po končanem seminarju izpolniti evalvacijski list v sistemu MIZŠ Katis/Poris* (povezava: https://lim3.mss.edus.si/katis/Uvodna. aspx). Če posamezen udeleženec evalvacijskega lista ne izpolni v roku, ki je naveden v Katisu, ni upravičen do potrdila. Opozorilo pri prijavi: Udeleženci, ki niso napoteni na izobraževanje s strani odgovorne osebe vzgojno-izobraževalnega zavoda oz. delodajalca, se obravnavajo kot udeleženci izven VIZ in zato plačajo višjo kotizacijo pri sofinanciranih programih.

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA ANGLEŠČINA Novosti stroke za profesorje angleščine v osnovnih in srednjih šolah. Sto let Filozofske fakultete. Trideset let novosti stroke. Št. točk: 1,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: profesorji in profesorice angleščine na osnovnih in srednjih šolah. Vsi, ki si želijo posodobiti, obnoviti in razviti svoje znanje, še zlasti zmožnost pisnega ustvarjanja. Cilji: • Britanska izgovarjava je še vedno predpisani standard za poučevanje angleškega jezika v Sloveniji. Angleška strokovna literatura že dalj časa beleži nekatere spremembe, ki zajemajo tako odnos do nekoč veljavne standardne izgovarjave (Received Pronunciation ali RP) kot tudi novosti in smernice v standardni britanski izgovarjavi 21. stoletja. • Razvijanje govornih in slušnih zmožnosti ob književnih oz. literariziranih besedilih. Pripovedovanje zgodbe spodbuja možgane, hkrati pa zgodba s svojim sporočilom seže globoko v nezavedno. Poslušalec lahko ob pripovedovanju zgodb skoraj ali povsem pozabi, da se uči tujega jezika. Branje literature in pogovor o književnih besedilih širi obzorja, v okviru jezikovnega pouka pa omogoča celostno učenje jezika. Cilj programa je učiteljem skozi lastne aktivnosti pridobiti znanja, zamisli, gradiva, da take aktivnosti vpeljejo tudi v razredu. • Vključevanje aktualnih besedil (verbalnih, vizualnih, iz različnih virov) v sodobne oblike pouka angleščine. • Pregled poti, ki jo je naredila anglistična stroka v Sloveniji, in stanja danes. Predavatelji in teme: • Pripovedovanje zgodb za krepitev slušnih in govornih zmožnosti – Mojca Belak • The price of education ... (Celebrity college admission scandals) – Lara Burazer • »'Two Freedoms': The British Schoolboy in Fact and Fiction« – Michelle Gadpaille • The 20th century revisitings of Castaways and Colonists: Lord of the Flies – Rob Hill • Glasoslovne razlike in podobnosti med slovenskim in angleškim jezikom I – Smiljana Komar • Advertisements as authentic materials in English class – Vesna Lazović

• • • • • •

Sodobni trendi v angleški izgovarjavi: standardna britanska izgovorjava danes (Modern Trends in English Pronunciation: Standard British Pronunciation Today) – Geoff Lindsey Gospodar muh pri pouku angleščine v srednji šoli – Helena Miklavčič Marooned on an island. (Lord of the Flies and The Coral Island) – Veronika Rot Gabrovec The Influence of English lexical blending on modern Slovenian – Eva Sicherl Exploring practices and beliefs in teaching grammar – Simon Borg Glasoslovne razlike in podobnosti med slovenskim in angleškim jezikom II – Andrej Stopar

Obveznosti udeležencev: Udeleženci bodo pred seminarjem morali obvezno prebrati besedilo Lord of the Flies (Gospodar muh) in gradiva, ki jim jih bodo poslali predavatelji. Pri vseh predavanjih in delavnicah se pričakuje aktivno sodelovanje. Obvezna prisotnost na seminarju. Rok prijave 27. 9. 2019

Čas izpeljave 5. in 19. 10. ter 16. 11. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 74,69 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 165,98 € za druge udeležence

GLASBENO ŠOLSTVO Plesne skladbe pri pouku inštrumenta in NGL Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 16 Ciljna skupina: profesorji glasbe in inštrumentov, ki so zaposleni na glasbenih šolah. Cilji: • ozavestili védenje o nujnosti poznavanja praktičnih plesnih znanj za ustrezno izvajanje in poslušanje plesne glasbe 16. stoletja pri pouku inštrumenta in NGL; • ustvarjalno povezovali funkcionalno plesno glasbo z zahtevnejšo, poslušanju namenjeno stilizirano plesno glasbo renesanse pri pouku NGL, • spoznali prednosti pri uvajanje analitičnega poslušanja glasba s pomočjo vizualizacije korakov in neverbalne komunikacije pri izvajanju skupinskih družabnih plesov, • osvojili osnovne plesne korake starinskih plesov ter se naučili izvirne koreografije skupinskih družabnih plesov,  • usposobljeni za samostojno prenašanje plesne izkušnje pri izvajanju starinskih plesov v lastno pedagoško prakso. Predavatelji in teme: • Prepletenost glasbe in plesa na primeru renesančnih družabnih plesov – Lidija Podlesnik Tomášiková • Priprava na izvajanje plesa: drža, pokloni in gibanje po prostoru – Lidija Podlesnik Tomášiková • Izvajanje osnovnih korakov in skupinskih družabnih plesov – Lidija Podlesnik Tomášiková • Renesančni plesi pri pouku komorne igre: prepoznavanje in ustrezno interpretiranje – Špela Kermelj Kuzman • Renesančni plesi pri pouku nauka o glasbi: priložnost za gibalno sprostitev in krepitev motivacije za zbrano poslušanje glasbe – Lučka Winkler Kuret Rok prijave 23. 1. 2020

Čas izpeljave 1. 2. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 15,70 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 34,89 € za druge udeležence

KLASIČNI JEZIKI Pouk klasičnih jezikov: uporaba IKT in vrednotenje znanja Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 10 Ciljna skupina: osnovnošolski in gimnazijski profesorji latinščine in stare grščine; osnovnošolski in gimnazijski profesorji drugih predmetov, ki se pri obravnavi snovi srečujejo z antiko. Cilji: • predstavitev novih in sodobnih e-platform, ki jih lahko učitelji uporabljajo pri pouku klasičnih jezikov, • osvetlitev prednosti in slabosti uporabe e-gradiv v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa (poučevanje, učenje, vrednotenje), • spodbuditi premislek o vrednotenju znanja pri pouku klasičnih jezikov. Predavatelji in teme: • Od krede do tipke, od table do zaslona: elektronska učna gradiva skozi uredniško perspektivo – Alenka Kepic Mohar • E-platforme za poučevanje jezikovnih vsebin pri pouku grščine in latinščine – Jerneja Kavčič • IKT in pouk antične kulture in civilizacije – Andreja Inkret • Certifikat o znanju latinščine kot poskus ovrednotenja klasičnih jezikov v italijanskem srednješolskem sistemu – Barbara Zlobec Del Vecchio Rok prijave 15. 11. 2019

Predvideni čas izpeljave 23. 11. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Obveznosti udeležencev: Možnost kratkih predstavitev dobrih praks, vezanih na uporabo IKT pri pouku. Kotizacija: 30,01 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 66,70 € za druge udeležence

NEMŠČINA Razvijanje in vrednotenje pisne zmožnosti pri pouku nemščine kot tujega jezika v srednji šoli Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji nemščine v srednji šoli. Cilji: • spoznati in ponotranjiti opisnike za pisno zmožnost po SEJO, • osvežiti znanje o značilnostih besedilnih vrst in spoznati nove besedilne vrste, ki so nastale s pojavom spleta, • spoznati in preizkusiti različne tehnike pisanja, primerne za razvijanja pisanja v nemščini v razredu, • umestiti različne besedilne vrste v letno pripravo za nemščino in poiskati možnosti za medpredmetno in kurikularno povezovanje, • osnovati učne dejavnosti za razvijanje pisne zmožnosti v razredu in na spletu, • spoznati značilnosti nalog za preverjanje pisne zmožnosti pri standardiziranih izpitih za nemščino, • spoznati prednosti in pomanjkljivosti formativnega in sumativnega vrednotenja pisne zmožnosti. Predavatelj in teme: • Opredelitev pisne zmožnosti po SEJO – Andreja Retelj • »Stare« in »nove« besedilne vrste v teoriji in praksi – Mojca Leskovec • Tehnike za razvijanje pisanja v razredu – Andreja Retelj • Umestitev pisnih dejavnosti v letno pripravo – Mojca Leskovec • Formativno in sumativno vrednotenje pisnih izdelkov – Andreja Retelj, Mojca Leskovec Rok prijave 29. 11. 2019

Predvideni čas izpeljave 7. 12. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 11,75 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 26,10 € za druge udeležence

Vloga učitelja mentorja pri strnjeni pedagoški praksi na šolah – osvežitveni seminar za učitelje nemščine Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 16 Ciljna skupina: učitelji/ce nemščine na OŠ in SŠ. Cilji: • se seznanili s cilji in nalogami študentov pri pedagoški praksi, • se seznanili z dokumentacijo za pedagoško prakso, • se seznanili z vrednotenjem nastopov študentov, • spoznali načine vodenja in mentoriranja ter dajanja povratne informacije, • spoznali načine refleksivnega spremljanja in vrednotenja lastnega dela – dnevnik profesionalnega razvoja in razmišljanja. Udeleženke in udeleženci bodo pripravljeni strokovno ustrezno spremljati študentke in študente v času njihove strnjene pedagoške prakse. Predavatelj in teme: • Kažipot pri mentoriranju – Brigita Kosevski Puljić • Dokumentacija za pedagoško prakso z vidika študenta in mentorja – Brigita Kosevski Puljić • Teoretični okvir -- hospitiranje, ovrednotenje in povratna informacija z refleksijo – Brigita Kosevski Puljić • Primeri nastopov z individualnim ovrednotenjem in refleksijo – Andreja Retelj • Delo na daljavo (Moodle): povratna informacija na konkretnih primerih, analiza povratne informacije, veščine podajanja konstruktivne kritike, pisanje mentorskega dnevnika in refleksije, izdelava in preizkus gradiva, naloge za spodbujanje kolegialnega hospitiranja – Andreja Retelj Rok prijave 16. 1. 2020

Predvideni čas izpeljave 25. 1. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 36,48 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 81,06 € za druge udeležence

PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE Dvig odpornosti učencev in učiteljev na stresne (krizne) dogodke Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji osnovnih, srednjih šol; šolski svetovalni delavci. Cilji: • spoznati pojem odpornosti oz. prožnosti (ang. resilience) na stresne (krizne) dogodke, • spoznati vpliv osebnosti, okolja in genetike na odpornost, • spoznati zakaj se prožni učitelji in učenci lažje soočajo s težavami, • spoznati strategije dvigovanja odpornosti pri učiteljih in učencih, • spoznati vaje/delavnice, ki povečujejo odpornost na krizne dogodke pri učencih in nekatere izkusiti na delavnici. Predavateljica in teme: Andreja Lavrič • Odpornost oz. prožnost na stresne (krizne) dogodke – zakaj se prožni učitelji in učenci lažje soočajo s težavami? • Strategije dvigovanja odpornosti pri učiteljih in učencih • Vaje/delavnice za povečevanje odpornosti učencev na krizne dogodke Rok prijave 13. 3. 2020

Predvideni čas izpeljave 21. 3. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 9,50 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 21,10 € za druge udeležence

Komunikacija s starši Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji osnovnih in srednjih ter glasbenih šol, šolski svetovalni delavci, vzgojitelji v vrtcih. Cilji: • spoznati možnosti dobrega sodelovanja s starši in razloge za to, • preučiti vrste učinkovitih sporočil staršem in jih pravilno uporabiti, • spoznati prvine neverbalne komunikacije staršev in učiteljevo odzivanje nanje, • analizirati pomen asertivnega učitelja v odnosu do staršev, • primerjati »moč« učitelja in »partnerstvo« s starši, • spoznati možnosti preprečevanja konfliktov, • spoznati metode reševanja konfliktov. Predavateljica in teme: Andreja Lavrič • Sodelovanje s starši • Učinkovita sporočila staršem • Neverbalna komunikacija staršev • Reševanje konfliktov s starši Obveznosti udeležencev: aktivna udeležba Rok prijave 10. 4. 2020

Predvideni čas izpeljave 18. 4. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 9,50 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 21,10 € za druge udeležence

Trema in anksioznost (strah) pri učencih in učiteljih Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji osnovnih in srednjih ter glasbenih šol, šolski svetovalni delavci. Cilji: • spoznati pojme trema, anksioznost, strah in vzroke zanje, • spoznati stimulativno in zaviralno tremo in njene znake, • spoznati ukrepe za zmanjševanje treme pri učiteljih in učencih, • spoznati konkretne strategije soočanja pred in med poukom ter jih doživeti na delavnici, • spoznati tehnike sproščanja in nekatere izkusiti na delavnici, • soočiti se s seboj in prejeti povratno informacijo o svoji tremi in strahu. Predavateljica in teme: Andreja Lavrič • Trema in anksioznost • Ukrepi za zmanjševanje treme pri učiteljih in učencih • Strategije soočanja pred in med poukom • Tehnike sproščanja (dihalne tehnike, mišična progresivna relaksacija, vizualizacija idr.) Rok prijave 10. 1. 2020

Predvideni čas izpeljave 18. 1. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 9,50 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 21,10 € za druge udeležence

PLESNE DEJAVNOSTI Glasbeno-didaktične igre skozi gibanje in ples na osnovi slovenskih in tujih ljudskih plesov in iger Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 25 Ciljna skupina: učitelji razrednega pouka, vzgojitelji, glasbeni pedagogi, specialni pedagogi, učitelji glasbenih šol. Cilji: udeleženci bodo: • spoznali in razumeli pomen glasbeno didaktičnih iger, • spoznali izbor iger izbranih kultur iz različnih koncev sveta, • praktično uporabili glasbeno didaktične igre, povezane z gibi in plesi pri pouku, • spoznali in aplicirali različne pristope k razumevanju glasbenih zakonitosti skozi igro, ples in gibanje, • spoznali literaturo in spletne vire, kjer lahko najdejo ustrezne vsebine, • spoznali izhodišča za izbiro glasbeno didaktičnih iger in plesov na osnovi kulturne dediščine. Udeleženci programa bodo dobili videoposnetke delavnice in bodo tako lahko nemudoma prenesli svoje znanje v prakso. Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Razvoj glasbenih sposobnosti skozi glasbeno didaktične igre • Značilnosti in pomen glasbeno didaktičnih iger v različnih kulturah • Izbiranje ustreznih glasbenih primerov za gibanje in ples • Priprava na poslušanje, gibanje in izvajanje glasbeno didaktičnih iger • Ljudska glasbila in plesi po svetu • Praktična obravnava glasbeno didaktičnih iger, ki temeljijo na ljudskih igrah in plesu Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih. Obveznosti udeležencev: Uporaba pridobljenega znanja v praksi in refleksija učinkovitosti novih pristopov v vzgoji in izobraževanju Rok prijave 7. 11. 2019

Predvideni čas izpeljave 15. in 16. 11. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana, Škofljica

Kotizacija: 25,83 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 57,40 € za druge udeležence 17

Slovenski in tuji ljudski plesi kot medij kvalitetne komunikacije v vrtcih in šolah Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 25 Ciljna skupina: učitelji razrednega pouka, vzgojitelji, glasbeni pedagogi, specialni pedagogi, učitelji glasbenih šol. Cilji: • komunikacija skozi plesne dejavnosti, • spoznavanje in razumevanje poti za ohranjanje ljudske glasbene dediščine pri otrocih, • spoznavanje izbora slovenskih ljudskih plesov in plesov ljudstev sveta za otroke, • spoznavanje značilnosti glasb, ki spremljajo plese, • praktična uporaba ljudskih plesov pri glasbeni umetnosti ter povezovanje plesov z drugimi predmetnimi področji. Udeleženci programa bodo dobili videoposnetke delavnice in bodo tako lahko nemudoma prenesli svoje znanje v prakso. Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Izvor slovenskih ljudskih plesov in njihove karakteristike • Vrste slovenskih ljudskih plesov • Značilnosti ljudskih plesov iz izbranih drugih kultur • Obravnava slovenskih ljudskih plesov in plesov ljudstev sveta ter prepoznavanje gibalnih arhetipov • Prepoznavanje vsebin iz različnih predmetnih področij, kjer lahko uporabimo ljudske plese • Usvajanje slovenskih ljudskih plesov ter plesov ljudstev sveta Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih. Obveznosti udeležencev: Uporaba pridobljenega znanja v praksi in refleksija učinkovitosti novih pristopov v vzgoji in izobraževanju. Rok prijave 2. 1. 2020

Predvideni čas izpeljave 10. in 11. 1. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana, Škofljica

Kotizacija: 25,83 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 57,40 € za druge udeležence

Spodbudno okolje za usvajanje glasbe skozi ples, gib in body percussion Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 25 Ciljna skupina: učitelji razrednega pouka, vzgojitelji, glasbeni pedagogi, specialni pedagogi, učitelji glasbenih šol. Cilji: • uvajanje novih pristopov v VI – uporaba body percussiona pri predmetu glasbena umetnost ter na drugih predmetnih področjih s ciljem aktivacije psihofizičnih sposobnosti, dviga motivacije in razumevanja glasbenih del, • urejanje okolja za izvajanje glasbenih vsebin (ureditev razreda, izbira zvočnih spodbud in oblikovanje prostora za gibanje), • vpogled v spodbudne pristope h glasbeno teoretičnim vsebinam, kot sta body percussion in gibanje. Udeleženci programa bodo dobili videoposnetke delavnice in bodo tako lahko nemudoma prenesli svoje znanje v prakso. Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Urejanje spodbudnega okolja za izvajanje glasbenih aktivnosti • Spodbude in motivacija k sodobnim pristopom razumevanja glasbeno teoretičnih vsebin – body percussion in gibanje • Telo kot tolkalo: ustvarjanje ritmičnih vzorcev kot spremljava h glasbenim primerom • Telo kot tolkalo: ustvarjanje ritmičnih skladb z uporabo lastnih glasbil (body percussion) • Praktična ureditev prostora za glasbene dejavnosti in izvajanje lastnih kreacij • Povezava plesnih gibov in body percussiona Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih. Obveznosti udeležencev: Uporaba pridobljenega znanja v praksi in refleksija učinkovitosti novih pristopov v vzgoji in izobraževanju. Rok prijave 28. 11. 2019

Predvideni čas izpeljave 6. in 7. 12. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana, Škofljica

Kotizacija: 25,83 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 57,40 € za druge udeležence 19

Terapevtski vidiki glasbene umetnosti: zvočne stimulacije za vzpostavljanje psihofizičnega ravnovesja Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 15 Ciljna skupina: učitelji razrednega pouka, vzgojitelji, glasbeni pedagogi, specialni pedagogi, učitelji osnovnih, srednjih in glasbenih šol. Cilji: udeleženci bodo: • spoznali in razumeli pomen zvočnih stimulacij skozi zgodovino, • spoznali različne glasbene in zvočne terapije ter razlike med njimi, • znali praktično sestaviti in uporabiti zvočne dogodke za uravnoteženje psihofizičnih težav in medsebojne komunikacije, • spoznali glasbeno terapevtske pristope pri otrocih s posebnimi potrebami, • spoznali nevro-psiho-akustično terapevtsko metodo dr. Alfreda Tomatisa, • spoznali literaturo in spletne vire, kjer lahko najdejo vsebine, povezane s tematiko seminarja, • spoznali zvočno pedagogiko dela s himalajskimi pojočimi posodami dr. Petra Hessa, • spoznali in uporabili zvoke gongov po metodi Dona Conreauxa, • znali uporabiti Orffova in lastna glasbila v povezavi s himalajskimi posodami in gongi. Udeleženci programa bodo dobili videoposnetke delavnice in bodo tako lahko nemudoma prenesli svoje znanje v prakso. Predavateljica in teme: Albinca Pesek • Terapevtski vidiki glasbene umetnosti • Glasbena terapija in zvočna terapija • Prepoznavanje in premagovanje osebnih ovir in priučenih vzorcev ravnanja s pomočjo zvočnih dogodkov • Nevro-psiho-akustična terapevtska metoda dr. Alfreda Tomatisa • Zvočne stimulacije kot dejavniki motivacije, hitrejšega pomnjenja in sproščanja • Ustvarjanje enostavnih zvočnih dogodkov z Orffovimi glasbili, himalajskimi posodami in gongi Opomba: Udeleženci naj bodo v udobnih oblačilih in obuvalih. Obveznosti udeležencev: Aktivna udeležba na predavanjih, spremljanje rezultatov svojega znanja, pridobljenega na izobraževanju.

Rok prijave 3. 10. 2019

Predvideni čas izpeljave 11. in 12. 10. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana, Škofljica

Kotizacija: 43,05 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 95,67 € za druge udeležence

SLOVENŠČINA Ivan Cankar, dramatika, maturitetni esej Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: srednješolski učitelji slovenščine. Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretičnimi spoznanji pri pouku književnosti, • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pripravah na maturo iz slovenščine, predvsem iz književnosti, • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih, teoretičnih spoznanj s področja književnosti z didaktičnimi pristopi izobraževalnega procesa. Temeljni poudarek bo na maturi iz književnosti v letu 2019/20. Predavatelji in teme: • Tuji vplivi na Cankarjevo dramatiko – Janko Kos • Cankarjeva dramatika – Mateja Pezdirc Bartol • Cankar in socialistične ideje – Primož Vitez • Romani Ivana Cankarja – Alojzija Zupan Sosič Rok prijave 22. 9. 2019

Predvideni čas izpeljave 30. 9. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 12,03 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 26,74 € za druge udeležence

Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine. Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretičnimi spoznanji, • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku, • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih, teoretičnih spoznanj s področja jezikoslovja z didaktičnimi pristopi izobraževalnega procesa. Predavatelji in teme: • Med lahkotno teorijo in težavno prakso – Marko Stabej • Besedna vrsta nasproti stavčni člen in obratno – Andreja Žele • Besedotvorje novejše leksike – Saška Štumberger Rok prijave 12. 3. 2020

Predvideni čas izpeljave 20. 3. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 11,70 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 26,01 € za druge udeležence

Novejši tokovi v slovenistiki – literatura v teoriji in šolski praksi, Pouk slovenščine in WIKIVIR Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine. Cilji: • udeleženci bodo aktivno sodelovali pri spoznavanju najrazličnejših orodij in e-virov. Predstavljeni jim bodo tudi različni vidiki rabe le-teh pri pouku. Predavatelji in teme: • Uporaba sodobnih učnih tehnologij pri pouku slovenščine – Miran Hladnik • Izdelava, ustvarjanje, posodabljanje in objava e-gradiv – Jernej Polajnar Obveznosti udeležencev: interaktivno sodelovanje udeležencev. Rok prijave 9. 4. 2020

Predvideni čas izpeljave 17. 4. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 12,64 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 28,09 € za druge udeležence

Slovenska in evropska literarna ter ljudska dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca do vključno druge triade osnovne šole Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 9 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: vzgojitelji predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, učitelji in profesorji slovenščine. Cilji: Osrednji cilj seminarjev je pregledati, ali je slovstveno izročilo ustrezno umeščeno v učna gradiva in učne načrte v vzgojno-izobraževalne programe od vrtca do konca osnovne šole. Z vidika evropskega ljudskega in literarnega izročila s posebnim poudarkom na slovenskih pravljicah bosta analizirana predvsem kurikulum za vrtce (1999) in posodobljeni učni načrt za pouk slovenščine v osnovni šoli (2008). Seminar želi opolnomočiti vzgojitelje v vrtcih, učitelje razrednega pouka in učitelje slovenščine v osnovni šoli za poučevanje zapostavljenega in spregledanega slovenskega in evropskega slovstvenega izročila ter predstaviti dve terenski aplikaciji, primerni za predšolske otroke in osnovnošolce. Literarna pot po Ljubljani bo izvedena na terenu in je prilagojena tako za predšolske otroke kakor za osnovnošolce. Poti po sledeh pripovednega izročila Bovca bodo zaradi oddaljenosti predstavljene v predavalnici, primerne pa so za osnovnošolce. Predavatelji in teme: • Glasbeni nastop: repertoar slovenske ljudske balade – Aleksandra Naumovski Potisk, klavir; Urška Kastelic, sopran; Zdravko Perger, bariton • Poti po sledeh pripovednega izročila Bovca – Barbara Ivančič Kutin • Zgodnje slovenske pravljičarke – Katja Mihurko Poniž • Pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca do drugega triletja – Milena Mileva Blažić • Sprehod po literarni Ljubljani – Mileva Milena Blažić, Mateja Kregar Gliha Obveznosti udeležencev: interaktivno sodelovanje udeležencev. Rok prijave 12. 9. 2019

Predvideni čas izpeljave 20. 9. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 21,77 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 48,38 € za druge udeležence

Slovenska in evropska literarna ter ljudska dediščina v tretjem triletju osnovne šole in v gimnaziji Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 9 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: učitelji in profesorji slovenščine v osnovni šoli in gimnaziji. Cilji: Osrednji cilj seminarjev je pregledati, ali je slovenska in evropska literarna in slovstvena dediščina ustrezno umeščena v učna gradiva in učne načrte za pouk slovenščine v tretjem triletju osnovne šole. Z vidika evropskega ljudskega in literarnega izročila s posebnim poudarkom na slovenski slovstveni folklori, antični mitologiji in slovenski ljudski baladi bosta analizirana učna načrt za pouk slovenščine osnovni šoli (2008, 2018) in posodobljeni učni načrt za pouk slovenščine v gimnaziji (2011). Seminar želi opolnomočiti učitelje in profesorje slovenščine za poučevanje spregledanega evropskega in slovenskega literarnega in slovstvenega izročila. Na terenu bo predstavljena Baladna pot po Ljubljani. Predavatelji in teme: • Glasbeni nastop: repertoar slovenske ljudske balade – Aleksandra Naumovski Potisk, klavir; Urška Kastelic, sopran; Zdravko Perger, bariton • Slovenska in evropska literarna dediščina pri pouku slovenščine v tretjem triletju – Alenka Žbogar • Folklorni obrazci: od pragmatične funkcije do ritualnih namenov – Saša Babič • Slovenske ljudske balade in njihove baladne poti – Marjetka Golež Kaučič • Baladna pot po Ljubljani – Marjetka Golež Kaučič Obveznosti udeležencev: aktivna udeležba na predavanjih in terenu. Rok prijave 19. 9. 2019

Predvideni čas izpeljave 27. 9. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 13,20 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 29,32 € za druge udeležence

(Upo)raba novih digitalnih jezikovnih virov pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednjih šolah Št. točk: 1,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 24 Št. udeležencev: 21 Ciljna skupina: učitelji slovenskega jezika in književnosti v srednjih šolah. Cilji: • spoznati nove digitalne jezikovne vire in (metodično-didaktične) inovacije, ki jih slednji prinašajo, • seznaniti se s konkretnimi možnostmi rabe v razredu in s smernicami za samostojno uporabo pri pouku slovenskega jezika in književnosti, • pripraviti in testirati primere rabe v razredu ter jih evalvirati kot možne primere dobre prakse za nadaljnje poučevanje. Predavatelji in teme: Prvi del: • Uvod: Novi viri za demokratično jezikovno rabo – Iztok Kosem • 1. tematski sklop: korpusi (Gigafida 2.0, Šolar 2.0) – Špela Arhar Holdt • 2. tematski sklop: odzivni slovarji (Slovar sopomenk sodobne slovenščine, Kolokacijski slovar sodobne slovenščine, Sloleks 2.0) – Iztok Kosem • 3. tematski sklop: izobraževalni portali (Jezikovna Slovenija, Portal jezikovnih virov) – Špela Arhar Holdt • Praktični primeri (upo)rabe jezikovnih virov – Eva Pori • Priprava in implementacija učne ure – Eva Pori Drugi del: • Poročila iz pedagoške prakse, refleksija in evalvacija – Eva Pori, Špela Arhar Holdt, Iztok Kosem Obveznosti udeležencev: prisotnost na predavanjih in delavnicah, aktivno sodelovanje v razpravi, priprava in predstavitev poročila iz pedagoške prakse. Rok prijave 7. 11. 2019

Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave 16. 11. 2019 in 16. 5. 2020 Ljubljana

Kotizacija: 49,55 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 110,10 € za druge udeležence

SLOVENŠČINA KOT TUJI / DRUGI JEZIK Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki so govorci slovenščine kot drugega jezika Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: učitelji slovenščine v OŠ in SŠ. Cilji: • seznaniti učitelje z značilnostmi procesa usvajanja slovenščine kot J2, • seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri pouku slovenščine kot J2, • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami poučevanja slovenščine kot J2, • seznaniti učitelje slovenščine z različnimi možnostmi, kako spremljati napredek in preverjati znanje slovenščine pri učencih govorcih slovenščine kot J2. Predavatelji in teme: • Poučevanje slovenščine kot J2 v OŠ in SŠ – Mihaela Knez • Preverjanje znanja slovenščine kot J2 – Ina Ferbežar Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo na seminarju. Rok prijave 21. 11. 2019

Predvideni čas izpeljave 29. 11. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 14,10 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 31,32 € za druge udeležence

Poučevanje slovenščine kot J2 v vrtcu in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: vzgojitelji v vrtcih, razredni učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ, šolski svetovalni delavci in učitelji slovenščine v OŠ. Cilji: • seznaniti vzgojitelje in učitelje z značilnostmi predšolskih otrok in učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ v procesu jezikovne integracije, • seznaniti vzgojitelje in učitelje z značilnostmi procesa usvajanja slovenščine kot J2 pri predšolskih otrocih in učencih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ, • seznaniti vzgojitelje in učitelje z različnimi oblikami in metodami poučevanja slovenščine kot J2, • usposobiti vzgojitelje in učitelje za delo z gradivi za poučevanje slovenščine kot J2, primernimi razvojni stopnji predšolskih otrok in učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Predavatelji in teme: • Otroci v procesu učenja slovenščine kot drugega jezika – Mihaela Knez • Učno gradivo za pouk slovenščine kot J2 v razredu – Mihaela Knez, Damjana Kern Andoljšek Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo na seminarju. Rok prijave 3. 10. 2019

Predvideni čas izpeljave 11. 10. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 21,14 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 46,99 € za druge udeležence

Poučevanje slovenščine kot J2 za učence v višjih razredih OŠ in dijake v SŠ Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: učitelji, ki v višjih razredih OŠ in SŠ poučujejo učence in dijake priseljence. Cilji: • seznaniti učitelje z značilnostmi procesa usvajanja slovenščine kot J2,. • seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri pouku slovenščine kot J2, • seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami poučevanja slovenščine kot J2, • seznaniti učitelje slovenščine z različnimi možnostmi, kako spremljati napredek in preverjati znanje slovenščine pri učencih govorcih slovenščine kot J2. Predavatelji in teme: • Razvijanje slovnične zmožnosti pri pouku slovenščine kot drugega jezika – Mihaela Knez • Delo z besedilom – Mihaela Knez • Učenje besedišča in uporaba gradiva Slika jezika – Mihaela Knez, Damjana Kern Andoljšek • Uporaba učbeniškega kompleta Čas za slovenščino pri pouku slovenščine kot drugega jezika – Mihaela Knez, Damjana Kern Andoljšek Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo na seminarju. Rok prijave 10. 10. 2019

Predvideni čas izpeljave 18. in 19. 10. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 42,29 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 93,97 € za druge udeležence

Preizkus iz slovenščine na ravni A2 – izvedba in ocenjevanje Št. točk: 0,5 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 8 Št. udeležencev: 20 Ciljna skupina: Učitelji slovenščine v OŠ in SŠ, ki bodo izvajali preizkus iz slovenščine na ravni A2. Cilji: Seznaniti učitelje s specifikami preverjanja znanja slovenščine kot drugega jezika in konceptom opisovanja jezikovne zmožnosti v skladu s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom, predstavitev razvrstitveno-diagnostičnega preizkusa (testa) na ravni A2, namenjenega preverjanju znanja dijakov priseljencev ob vključitvi v srednjo šolo, priprava na izvedbo testiranja in ocenjevanje testa. Predavatelji in teme: • Specifika preverjanja znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika, predstavitev SEJO, opis ravni A2, predstavitev preizkusa na ravni A2 – Ina Ferbežar • Izvedba preizkusa – Damjana Kern Andoljšek • Vrednotenje preizkusa (točkovanje in ocenjevanje) – Mihaela Knez Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravijo na seminarju. Rok prijave 5. 9. 2019

Predvideni čas izpeljave 13. 9. 2019

Kraj izpeljave Ljubljana

Kotizacija: 14,10 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 31,32 € za druge udeležence

TUJI JEZIKI Akcijsko raziskovanje pri pouku tujega jezika Št. točk: 1 Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, E: ursa.gruden@ff.uni-lj.si Št. ur: 16 Št. udeležencev: 30 Ciljna skupina: vsi učitelji tujih jezikov v OŠ in SŠ. Cilji: • ovrednotiti akcijsko raziskovanje kot eno izmed možnosti za lasten strokovni razvoj, • spoznati značilnosti akcijskega raziskovanja, • spoznati in preizkusiti raziskovalne tehnike zbiranja podatkov, • upravljati z osebnimi podatki, • načrtovati in izvesti manjšo raziskavo, • pripraviti poročilo o raziskavi. Predavateljici in teme: • Značilnosti akcijskega raziskovanja – Meta Lah, Andreja Retelj • Primeri akcijskih raziskav iz prakse – Meta Lah, Andreja Retelj • Načrtovanje akcijske raziskave, zbiranje in evalvacija podatkov, priprava poročila – Meta Lah, Andreja Retelj • Načrtovanje lastne raziskave – Meta Lah, Andreja Retelj • Usmerjanje in spremljanje poteka raziskave – Meta Lah, Andreja Retelj • Predstavitev akcijske raziskave in refleksija – Meta Lah, Andreja Retelj Rok prijave 6. 3. 2020

Predvideni čas izpeljave 14. 3 in 25. 4. 2020

Kraj izpeljave Ljubljana

Obveznosti udeležencev: Vsak udeleženec bo moral zasnovati, izvesti in evalvirati manjšo raziskavo. Kotizacija: 40,22 € za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj 89,39 € za druge udeležence

PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah (PAI) 1. Cilji programa Glavni cilj programa je omogočiti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, da pridobijo pedagoško-andragoško usposobljenost, ki jim bo omogočala kakovostno vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih in srednjih šolah. 2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 60 kreditnih točk (KT) oziroma 600-660 kontaktnih ur in traja eno študijsko leto s pričetkom 20. septembra 2019. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in v soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete v Ljubljani. 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor ima univerzitetno, visoko strokovno ali višješolsko izobrazbo oziroma zaključen prvo ali drugostopenjski bolonjski študij. Predvideno število vpisnih mest je do 90. Glede na število prijav se lahko oblikujejo dodatne skupine. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program. Opozorilo: Pred vpisom v program svetujemo, da se o ustreznosti izobrazbe za zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja posvetujete v Sektorju za razvoj kadrov v šolstvu Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (tel.: 01 400 57 19 ali kadrisolstvo.mizs@gov.si). 4. Stroški Šolnina za š. l. 2019/20 znaša 1.780,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ne sofinancira več programov za izpopolnjevanje. 5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 15. september 2019. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis. ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_PAI.asp Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis PAI«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ ali priimka na prijavnici. Za zaposlene iz vzgoje in izobraževanja je zaželena tudi prijava na program preko sistema KATIS s soglasjem ravnatelja/ ravnateljice za primer, da bo ministrstvo naknadno povrnilo del šolnine udeležencem. 33

6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/Center_za_pedagosko_izobrazevanje/Programi_za_ izpopolnjevanje_PAI. Informativni dan bo v torek, 10. 9. 2019, ob 17. uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (predavalnica 34). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 oz. pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si. 7.

Predmetnik programa za izpopolnjevanje glede na izobrazbo udeležencev oz. delovno področje SKUPNI PEDAGOŠKO PSIHOLOŠKI PREDMETI Psihologija za učitelje (7 KT) Pedagogika – teorija vzgoje in andragogika (6 KT) Opazovalna praksa (pri enem od skupnih / / predmetov) (2 KT) ENOPREDMETNA DVOPREDMETNA IZOBRAŽEVALCI IZOBRAZBA IZOBRAZBA ODRASLIH Specialna didaktika Specialna didaktika 1 Specialna didaktika (5–12 KT) (5–10 KT) (5–10 KT) Specialna didaktika 2 Andragoška didaktika (5–10 KT) (5 ECTS) Pedagoška praksa 1 (6 KT) Pedagoška praksa (6 KT) Pedagoška praksa 2 (6 KT) Andragoška praksa (6 KT)

3. sklop

Pedagoška praksa (10 KT)

IZBIRNI PREDMETI (6–19 KT)

4. sklop

2. sklop

1. sklop

Didaktika (5 KT)

ZAKLJUČNA APLIKATIVNA NALOGA (skupaj 6 KT): izdelava naloge (25.000–30.000 znakov – 3 KT) praktični del (3 KT) SKUPAJ 60 ECTS

OPOMBA: Udeleženci programa opravljajo specialno didaktiko glede na strokovno področje predhodno pridobljene izobrazbe. Udeleženci z izobrazbo iz strokovnih področjih, kjer ne obstaja specialna didaktika, obiskujejo specialno didaktiko glede na širše strokovno področje, torej specialno didaktiko družboslovja (npr. ekonomisti, pravniki…) ali specialno didaktiko naravoslovja (npr. agronomi, farmacevti, zdravniki, inženirji…). Udeleženci z zaključenimi enopredmetnimi študijskimi programi opravljajo specialno

didaktiko svojega strokovnega področja, prakso pri tej specialni didaktiki v obsegu 10 KT (5 tednov) in 1 teden opazovalne prakse pri kateremkoli skupnem predmetu (2 KT). V primeru, da se želijo ukvarjati z izobraževanjem odraslih, pa lahko opravljajo specialno didaktiko in prakso svojega strokovnega področja za dvopredmetne (3 tedne oz. 6 KT) ter Andragoško didaktiko in Andragoško prakso (3 tedne oz. 6 KT). Udeleženci z zaključenimi dvopredmetnimi študijskimi programi, ki želijo pridobiti pedagoško usposobljenost pri obeh predmetih, izberejo specialni didaktiki obeh strokovnih področij (v kolikor je to mogoče – gl. spodaj) ter prakso pri obeh predmetih (v obsegu 2 krat 3 tedne oz. 2 krat 6 KT). Specialne didaktike glede na strokovna področja: •

andragogike,

•

glasbene vzgoje,

•

nemščine,

•

angleščine,

•

italijanščine,

•

psihologije,

•

biologije,

•

kemije,

•

slovenščine,

•

družboslovja,

•

grščine,

•

sociologije,

•

filozofije,

•

latinščine,

•

španščine,

•

fizike,

•

likovne didaktike,

•

teologije,

•

francoščine,

•

matematike,

•

umetnostne zgodovine

•

geografije,

•

naravoslovja,

•

in zgodovine.

Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol (VIŠ) 1. Cilji programa Glavni cilj programa je usposobiti predavatelje višjih strokovnih šol za kakovostno izobraževalno delo, ob upoštevanju sodobnih dognanj pedagoške psihologije, visokošolske didaktike, andragogike, poklicne pedagogike in specifičnosti danega poklicnega področja. Pridobljena pedagoško-andragoška izobrazba po tem programu ne ustreza za delo v osnovni in srednji šoli. Program upošteva specifičnost izobraževalnega dela na višješolski stopnji, pa tudi specifičnost položaja predavateljev višjih strokovnih šol, ki imajo običajno že dolgoletne strokovne izkušnje s svojega poklicnega področja in mnogi tudi delujejo kot predavatelji le manjši del svojega delovnega časa. 2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 30 kreditnih točk (KT) oziroma 185 kontaktnih ur in traja razširjen semester. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete v Ljubljani. 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal: • katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi • katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini. Predvideno število vpisnih mest na izvedbo je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program. Kot datum prijave se bo upošteval datum prispetja veljavne prijave, t.j. natisnjene in podpisane prijavnice z vsemi prilogami. 4. Stroški Šolnina za š.l. 2019/20 znaša 1.080,00 €. 5. Prijave Razpis za vpis v program je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. 6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 48 ali pišete na ursa. gruden@ff.uni-lj.si .

Predmetnik programa za izpopolnjevanje

zap. št.

predmet

Kreditne točke

Poučevanje za aktivno učenje

Izobraževanje odraslih, ključni pristopi in metode

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Povezava teorije in prakse v načrtovanju in izvajanju izobraževanja

Teorija in metode poklicnega in strokovnega izobraževanja

Raziskovalno-aplikativna naloga

SKUPAJ

7 30

Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK) Študijski program ŠPIK je namenjen: 1. učiteljem, ki nameravajo delati ali že delajo v šolskih knjižnicah – prijavijo se v smer programa ŠPIK: Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š) in 2. zaposlenim v knjižnicah, ki morajo opraviti bibliotekarski izpit. Na podlagi zahtev novele Zakona o knjižničarstvu in Pravilnika o bibliotekarskem izpitu izvajamo novo smer znotraj programa ŠPIK: Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B).

Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š) 1. Cilji smeri programa Cilj smeri programa je, da udeležence seznani z delom v šolski knjižnici in jih usposobi za delovna opravila v šolskih knjižnicah, to je knjižnicah osnovnih, srednjih in strokovnih šol, glasbenih šol, zavodov za usposabljanje mladine in dijaških domov. Program ne usposobi za izvajanje predmeta Informacijsko opismenjevanje, za katerega je po veljavnih predpisih potrebna izobrazba druge stopnje iz bibliotekarstva. 2. Način izvajanja smeri programa Smer študijskega programa za izpopolnjevanje obsega 43 kreditnih točk (KT) oziroma 268 kontaktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od 18. oktobra 2019 do maja 2020. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana). 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje (ŠPIK-Š) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu druge stopnje oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o stopnji in smeri izobrazbe za učitelja oz. svetovalnega delavca v vzgoji in izobraževanju. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini. Predvideno število vpisnih mest je 20. Prednost pri vpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom s področja vzgoje in izobraževanja. Če je teh kandidatov več, kot je razpisanih mest, so kandidati izbrani glede na dosežene točke, izračunane na podlagi: • trenutna zaposlitev v šolski knjižnici (30 %) • delovne izkušnje oz. delovna doba v VIZ (10%) in šolski knjižnici (30 %) • potrebe šole po šolskem knjižničarju (30 %). V primeru, da sta dva ali več kandidatov iz iste šole, potem se v izbor uvrsti le kandidat z največjim številom točk. 4. Stroški Šolnina za š. l. 2019/20 znaša 860,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ne sofinancira več programov za izpopolnjevanje. 5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 30. september 2019. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis. ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK.asp Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava

na razpis ŠPIK-Š«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, obrazec za ŠPIK-Š, obrazec je objavljen na spletni strani FF UL: http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/Center_za_pedagosko_izobrazevanje/Programi_za_izpopolnjevanje_SPIK-S, fotokopija potrdila o opravljenem strokovnem izpitu s področja vzgoje in izobraževanja, dokazila o delovni dobi v VIZ in šolski knjižnici ter morebitno priporočilno pismo vodstva šole. Za zaposlene iz vzgoje in izobraževanja je zaželena tudi prijava na program preko sistema KATIS s soglasjem ravnatelja/ravnateljice za primer, da bo ministrstvo naknadno povrnilo del šolnine udeležencem. 6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Informativni dan bo v ponedeljek, 16. 9. 2019, ob 16.30 uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (predavalnica 528). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 oz. pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si. 7.

Predmetnik smeri programa za izpopolnjevanje

Zap. Učna enota št. Osnovni predmeti: 1 Informacijski viri in storitve 2 Izgradnja knjižničnih zbirk 3 Književnost za bibliotekarje in založnike 4 Obdelava knjižničnega gradiva 5 Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic 6 Sodobne informacijske sestavine knjižnične dejavnosti Specialni predmeti: 7 Informacijsko opismenjevanje in bibliopedagoško delo 8 Uporabniki informacijskih virov in storitev 9 Upravljanje knjižnic SKUPAJ

Kontaktne ure skupaj

20 32 16 40 40 16

5 6 3 6 6 3

72 16 16 268

8 3 3 43

Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) 1. Cilji smeri programa Temeljni cilj smeri študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) je, da slušatelje seznani z delom v knjižnici, jih usposobi za osnovne knjižnične naloge in jih pripravi na opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja. 2. Način izvajanja smeri programa Smer študijskega programa za izpopolnjevanje obsega 24 kreditnih točk (KT) oziroma 175 kontaktnih ur in traja predvidoma od 18. oktobra 2019 do maja 2020. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana). 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V smer študijskega programa Izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za bibliotekarski izpit (ŠPIK-B) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu prve ali druge stopnje, oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve ali druge stopnje. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi kandidati, ki so končali izobraževanje v tujini. Predvideno število vpisnih mest je 10. Ob omejitvi vpisa so kandidati izbrani glede na dosežene točke, izračunane na podlagi: • trenutna zaposlitev v knjižnici (60 %) • delovne izkušnje oz. delovna doba v knjižnici (30 %) • priporočilno ali motivacijsko pismo (10 %). 4. Stroški Šolnina za š. l. 2019/20 znaša 820,00 €. 5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 30. september 2019. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis. ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK_B.asp. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis ŠPIK-B«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, obrazec za ŠPIK-B – obrazec je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/Center_za_pedagosko_izobrazevanje/Programi_za_izpopolnjevanje_SPIK-B, dokazila o delovni dobi v knjižnici in morebitno priporočilno pismo vodstva zavoda ali motivacijsko pismo.

6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Informativni dan bo v ponedeljek, 16. 9. 2019, ob 16.30 uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (predavalnica 528). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49, pišete na mihaela.hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si. 7.

Predmetnik smeri programa za izpopolnjevanje

Zap. Učna enota Kontaktne št. ure Osnovni predmeti: 1 Sodobne informacijske sestavine knjižnične dejavnosti – B 25 2 Informacijski viri in storitve – B 20 3 Izgradnja knjižničnih zbirk – B 20 4 Obdelava knjižničnega gradiva – B 30 5 Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic – B 20 6 Uporabniki informacijskih virov in storitev – B 20 Izbirni predmet 1: 1 Upravljanje knjižnic – B 20 2 Informacijsko opismenjevanje in bibliopedagoško delo – B 20 Izbirni predmet 2: 1 Specialno knjižničarstvo 20 2 Splošne knjižnice 20 3 Visokošolske knjižnice 20 SKUPAJ 175

3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 24

Študijski program strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade (TOLM) 1. Cilji programa Temeljni cilji programa so spoznavanje pravnega sistema RS, poznavanje osnov kazenskega, civilnega in upravnega prava ter postopkov, sposobnost analize, iskanja in preverjanja virov, priprave glosarjev ter samostojnega in kakovostnega prevajanja strokovnih besedil (obrazcev, obtožnic, osebnih dokumentov, notarskih in matičnih listin, izvedenskih mnenj). Na področju tolmačenja so temeljni cilji poznavanje vloge tolmača v različnih situacijah in postavitvah (tolmačenje za policijo, azilni dom, sodišče), poznavanje tehnike dialoškega, konsekutivnega, šepetanega tolmačenja ter tolmačenja na pogled. Udeleženci bodo usvojili tudi osnove tolmačenja na daljavo. Študijski program za izpopolnjevanje lahko pripomore, ni pa uradna priprava za izpit za sodnega tolmača, ampak je namenjen tistim, ki delajo v skupnostnem tolmačenju, ter sodnim tolmačem, ki bi radi poglobili svoje znanje. 2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 17 kreditnih točk (KT) oziroma 150 kontaktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od 25. oktobra 2019 do marca 2020. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto). Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana). 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V študijski program Strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo prve stopnje ali druge stopnje oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih, po katerih se pridobi izobrazba, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje (tudi višja in višja strokovna izobrazba) ali druge stopnje. Pogoj za vpis v program je tudi opravljen preizkus znanja dveh jezikov (slovenskega in enega tujega). Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi kandidati, ki so končali izobraževanje v tujini. Predvideno število vpisnih mest je 20. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je dosežek na preizkusu znanja jezikov, ki bo potekal v soboto, 12. 10. 2019, v Ljubljani. Pričakovano znanje slovenščine je na stopnji B2. Udeleženci lahko vadijo več jezikov, pri vpisu pa morajo izbrati en prednostni tuji jezik. 4. Stroški Šolnina za š. l. 2019/20 znaša 850,00 €. 5. Prijave Rok za pisne prijave z dokazili je 30. september 2019. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis. ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_tolm.asp. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov: Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis TOLM«. Priloge so: overjena fotokopija 43

diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo) ter ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), če se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici. 6. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/Center_za_pedagosko_izobrazevanje/ Programi_za_izpopolnjevanje_TOLM Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49, pišete na mihaela. hojker@ff.uni-lj.si ali cpi@ff.uni-lj.si.

Osnove visokošolske didaktike (OVD) 1. Cilji programa Cilj programa je omogočiti visokošolskim asistentom in učiteljem pridobitev in izpopolnitev znanja za uspešno visokošolsko poučevanje, ki podpira kakovostno učenje študentov. Udeleženci pridobijo zmožnosti, ki so potrebne za uspešno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje visokošolskega izobraževalnega procesa na svojem strokovnem področju. 2. Način izvajanja programa Študijski program za izpopolnjevanje obsega 10 kreditnih točk (KT) in se praviloma izvaja v enem semestru (v strnjenih časovnih blokih). Program temelji na aktivnih metodah v povezavi s praktičnimi izkušnjami. Izvajanje se delno prilagaja strokovnem področju udeleženca. Program je namenjen že zaposlenim (neodvisno od oblike zaposlitve) visokošolskim sodelavcem in učiteljem. Vseskozi se izvaja kot prepletanje pedagoške, andragoške, psihološke in didaktične teorije ter njihove učne oziroma poklicne prakse. Pri vseh predmetih je zlasti v vaje vključeno izkušenjsko in kolegialno učenje na praktičnih primerih. Tako je praktični del izobraževanja vključen pri vseh predmetih v obliki mini nastopov z video povratno informacijo, kolegialnih hospitacij, analize primerov iz lastne pedagoške prakse in pri izvedbi empiričnega dela seminarske naloge. 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal: •

katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi

•

katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih študijskih programov in ima status (stalnega ali pogodbenega) asistenta ali učitelja na kateri od slovenskih univerz ali visokih šol.

Predvideno število vpisnih mest za eno izvedbo programa za izpopolnjevanje je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani financerja. 4. Priznavanje Udeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s programom za izpopolnjevanje. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. 5. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 46 ali pišete na luka.hrovat@ff.uni-lj.si.

6. Predmetnik programa za izpopolnjevanje PREDMETI Poučevanje za aktiven študij Samostojen študij in e-učenje Ocenjevanje znanja in evalvacija SKUPAJ

P 20 14 14 48

S 10 8 8 26

V 10 8 8 26

DO 2 2 2 8

KT 4 3 3 10

Preglednica: Predmetnik študijskega programa – preglednica učnih enot po predavanjih (P), seminarjih (S), vajah (V), druge oblike (DO) in kreditnih točkah (KT)

Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje študentov 1. Cilji programa Program za izpopolnjevanje Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah obsega 10 KT in je namenjen izpopolnjevanju ali na novo izobraževanju že zaposlenih oseb, ki v gospodarskih in negospodarskih organizacijah opravljajo ali bodo opravljali mentorstvo na praktičnem usposabljanju. Program omogoča usposobiti mentorje za praktično usposabljanje, ne glede na njihovo strokovno področje. Gre za program, ki usposablja mentorje na področju nepedagoške prakse. Omogoča pridobiti temeljna znanja za izvajanje mentorstva. Ustrezno usposobljeni mentorji lahko učinkoviteje opravijo mentorstvo, posledično pa je bolje usposobljen tudi praktikant in ima zato večje zaposlitvene možnosti. 2. Način izvajanja programa Program se praviloma izvaja v enem letu. Zasnovan je tako, da se teoretični del v celoti izvaja v interaktivnih oblikah kot predstavitve z razpravo v kombinaciji z individualnim in skupinskim delom (hkratno oz. sočasno izvajanje obeh izvajalk/cev– teamteaching). Praktični del temelji na aktivnih metodah dela v obliki mentorstva v organizaciji, kjer je udeleženec programa zaposlen. Zadnji teoretični del programa se izvaja v interaktivnih oblikah kot nastopne evalvacijske predstavitve udeležencev o mentorstvu z razpravo v kombinaciji z individualnim in skupinskim delom ter zaključno razpravo. 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program za Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje v delovnih organizacijah se lahko vpiše, kdor je končal: • katerega koli od študijskih programov najmanj prve stopnje po bolonjski prenovi oz. • katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov sprejetih pred 11. 6. 2004, • je zaposlen na ustreznem delovnem mestu, kjer izvaja praktično usposabljanje. Predvideno število vpisnih mest za eno izvedbo programa za izpopolnjevanje je do 36. Če je udeležencev manj kot 18 se program ne izvaja. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je delovna doba prijavljenih kandidatov oziroma morebitni posebni kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ali drugega financerja. 4. Priznavanje Udeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno specifičnim kompetencam, določenim s programom za izpopolnjevanje. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. 5. Dodatne informacije Predstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 46 ali pišete na luka.hrovat@ff.uni-lj.si.

6. Predmetnik študijskega programa za izpopolnjevanje Predmetnik programa za izpopolnjevanje je sestavljen iz 4 učnih enot, 2 enoti sta obvezni v obsegu po 3 KT, dve enoti sta izbirni v obsegu po 4 KT. Za udeleženca so pogoj opravljene obveznosti pri prvem predmetu Mentorstvo v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah predpogoj za opravljanje izbirnega predmeta Vzporedna oz. zaporedna izpeljava mentorstva v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah. Ko imajo udeleženci opravljene obveznosti tega predmeta, obvezno opravljajo zadnji predmet Evalvacija praktičnega usposabljanja znotraj katerega vrednotijo opravljeno mentorstvo v delovni organizaciji. Preglednica: Predmetnik študijskega programa za izpopolnjevanje – preglednica učnih enot po predavanjih (P), seminarjih (S), vajah (V), drugih oblikah (DO) in kreditnih točkah (KT)

PREDMETI Mentorstvo v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah Zaporedna izpeljava mentorstva* Vzporedna izpeljava mentorstva* Evalvacija praktičnega usposabljanja SKUPAJ *Izbirni predmet

P 14

S 0

V 10

DO 0

KT 3

0 0 0 14

0 0 10 10

0 0 14 24

0 0 0 0

4 4 3 10

IZOBRAŽEVANJA ZA VIŠJEŠOLSKE IN VISOKOŠOLSKE UČITELJE Višješolskim in visokošolskim učiteljem/učiteljicam ponujamo različne vsebine s katerimi lahko izpopolnijo ali osvežijo svoje znanje. Pri pripravi vsebin smo izhajali predvsem iz dolgoletnih izkušenj pri izvedbi izobraževanj in projektov ter potreb po pedagoški odličnosti v visokem šolstvu, pri čemer smo poleg sodobnih spoznanj upoštevali tudi predloge in želje dosedanjih udeležencev. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14.

Obrnjeno učenje – v študenta usmerjeno poučevanje Preverjanje in ocenjevanje znanja Trema in anksioznost študentov in predavateljev Motivacija študentov, uspešno učenje in aktivne metode poučevanja Skupinsko delo za aktivnejši študij Motivacija za kakovosten študij Ocenjevanje za kakovosten študij Uspešno javno nastopanje v angleščini E-učenje Retorika za visokošolske učitelje/delavce Mentorstvo v praktičnem usposabljanju študentov v delovnih organizacijah Strokovno in znanstveno besedilo Pravopis in urejanje besedil Uporaba spletnih slovarskih in besedilnih virov

Za dodatne informacije nas lahko pokličete po telefonu 01 241 10 46 ali pišete na luka. hrovat@ff.uni-lj.si.

PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani lahko pripravi in izvede po vaših potrebah individualno prilagojene programe. Za dodatne informacije se obrnite na elektronski naslov cpi@ff.uni-lj.si ali pa nas pokličite po telefonu 01 241 10 46.

JEZIKOVNI TEČAJI SEZNAM JEZIKOV Filozofska fakulteta razpisuje tečaje iz skupno 30 klasičnih in modernih jezikov: angleščine, arabščine, bolgarščine, češčine, finščine, francoščine, hrvaščine, italijanščine, japonščine, katalonščine, kitajščine, korejščine, latinščine, madžarščine, makedonščine, nemščine, nizozemščine, norveščine, nove grščine, perzijščine, poljščine, portugalščine, ruščine, slovaščine, srbščine, stare grščine, stare indijščine (sanskrta), španščine, švedščine in turščine. Izvajajo jih ustrezno usposobljeni predavatelji z dolgoletnimi izkušnjami. VRSTE TEČAJEV Splošni tečaji potekajo na začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni ravni, ki se delijo na podravni. Poleg tečajev splošnega jezika se pri modernih jezikih razpisujejo tudi tečaji konverzacije in poslovnega jezika. Tečaji se izvajajo v skupinah od pet do 15 udeležencev, obsegajo 60 ur ter potekajo enkrat tedensko med ponedeljkom in četrtkom v poznih popoldanskih in večernih urah na srečanjih po 90 minut. Tečajniki ob redni udeležbi, tj. vsaj 70% prisotnosti, po zaključku tečaja prejmejo potrdilo o udeležbi. CENA TEČAJEV V jezikovne tečaje Filozofske fakultete se lahko vpišejo tako študenti kot drugi udeleženci. Kotizacija za redne študente 1. in 2. stopnje ter študente 3. stopnje Univerze v Ljubljani znaša 239 € z vključenim DDV-jem, za druge udeležence pa 359 € z vključenim DDV-jem. VPIS V TEČAJE Jezikovni tečaji se pričnejo v tretjem tednu oktobra, v študijskem letu 2019/2020 pa je vpis mogoč do petka, 18. oktobra. Na povezavi http://www.ff.uni-lj.si/dejavnosti/ Jezikovni_tecaji_drugi_seminarji/Jezikovni_tecaji izberite želeni jezik ter vrsto in ustrezno raven tečaja, izpolnite prijavnico, jo natisnite in podpišite ter pošljite bodisi po pošti na naslov Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, bodisi skenirano na e-naslov tecaji@ff.uni-lj.si. Prijavite pa se lahko tudi osebno, v Centru za pedagoško izobraževanje v 5. nadstropju Filozofske fakultete, soba 507. Študenti prijavnici priložite tudi kopijo potrdila o vpisu za študijsko leto 2019/2020; če potrdila še nimate, pa ga lahko predložite naknadno. Ko bo v posamezni skupini prijavljenih 15 udeležencev, se bodo prijave zaprle, za ostale, ki bi se zanimali za udeležbo, pa si bomo prizadevali odpreti dodatno skupino. Pridržujemo si tudi pravico, da v primeru premajhnega števila udeležencev tečaja ne izvedemo, o čemer bodo prijavljeni pravočasno obveščeni. DODATNE INFORMACIJE Za več informacij in svetovanje nas pokličite na tel. št. 01 241 1486 ali nam pišite na e-naslov tecaji@ff.uni-lj.si.

IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV Izpiti iz tujih jezikov so namenjeni kandidatom in kandidatkam z vsaj osnovnim znanjem tujega jezika, ki potrebujejo potrdilo o znanju tujega jezika za zasebne ali uradne namene (npr. za vpis na podiplomski študij, za razpis na delovno mesto, za pridobitev štipendije, za študij v tujini, za izpolnjevanje meril za napredovanje ipd.). Kandidati in kandidatke na Filozofski fakulteti opravljajo le izpit, medtem ko se jezikovno izobražujejo lahko kjerkoli. SEZNAM JEZIKOV Kandidati in kandidatke lahko pri nas opravljajo izpite iz 21 tujih jezikov: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, portugalščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina, madžarščina, ruščina, japonščina, kitajščina, češčina, slovaščina, poljščina, švedščina, grščina, stara grščina, latinščina in esperanto. KAKO SE PRIPRAVITI NA IZPIT? Kandidati in kandidatke lahko pristopijo k izpitu brez posebne priprave (ni jim npr. treba opraviti posebnega pripravljalnega tečaja). Na izpit se kandidati in kandidatke lahko pripravijo tudi tako, da berejo tekste v ciljnem jeziku, ponovijo slovnico, napišejo sestavek, poslušajo avtentična besedila v ciljnem jeziku ipd. Podrobnejše napotke o vsebini izpita in o pripravi nanj dobijo kandidati in kandidatke pri posameznem izpraševalcu oz. izpraševalki v času govorilnih ur, lahko pa mu/ji vprašanja posredujete tudi po elektronski pošti. KAKO PRISTOPITI K IZPITU? Kandidati in kandidatke naj se pred opravljanjem izpita v času uradnih ur (11.00 – 13.00, sreda tudi 11.00 – 15.00) zglasijo na CPI-ju (soba 508, nadstr. 5), kjer dobijo navodila za plačevanje obveznosti. Kontaktna oseba za izpite iz tujih jezikov je Luka Hrovat (luka.hrovat@ff.uni-lj.si, tel.: 01/241 1046). PLAČEVANJE OBVEZNOSTI Cena opravljanja izpita iz znanja tujega jezika je 123,02 EUR. Na podlagi potrdila o plačilu, kandidat/ka na CPI-ju prejme dva izvoda obrazca (»Spričevalo o znanju tujega jezika«) za opravljanje izpita iz tujega jezika. V kolikor vam izpit plača delodajalec oz. druga pravna oseba, nam morate predhodno dostaviti originalno naročilnico. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo. KDAJ LAHKO OPRAVLJATE IZPIT? Predpisanih rokov za opravljanje izpita iz znanja tujih jezikov ni. Kandidat ali kandidatka v času govorilnih ur kontaktira izbranega izpraševalca za posamezni tuj jezik in se z njim dogovori za izpitni rok. SEZNAM IZPRAŠEVALCEV: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/CPI/IzpitiIzTuihJezikov/IzpitiIzTujihJezikov.html

PRO PR U

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto

Center za pedagoško izobraževanje Ljubljana 2019