Issuu

Uredili: Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

V monografiji so zbrane najnovejše prevodoslovne in kontrastivne raziskave, ki dejavno prispevajo k teoretičnemu in aplikativnemu opisovanju jezika. Rezultati raziskav so uporabni za študente, prevajalce, lektorje in širšo strokovno javnost. Ana Zwitter Vitez

V monografiji Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije se avtorji trudijo za slovenjenje prevodoslovnih in jezikoslovnih terminov, hkrati pa ustvarjajo okolje za primerjave med jeziki, v katerem zaživijo v slovenski slovnici marsikdaj prezrti mednarodni izrazi, ki bi jih po tradiciji moral poznati in upoštevati tudi vsak moderno usmerjen jezikoslovec. Vladimir Pogačnik

Uredili: Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ˇ STUDIJE

Nabor prispevkov je odlično strukturiran in izbran, kar omogoča izvrsten pogled na najnovejše raziskave in dognanja s področja prevodoslovja in kontrastivnega jezikoslovja. Velikokrat se je namreč že pokazalo, da so ravno izsledki kontrastivne analize na jezikovnih parih, ki vključujejo slovenščino, ključno doprinesli k opisovanju in pojmovanju slovenskega jezika ter njegovemu formalnemu opisu. Gašper Ilc

17,00 €

Prev_usm_kontrast_studije_ovitek_FINAL.indd 1

2.12.2014 13:43:52

Uredili Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE Ĺ TUDIJE Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje

Ljubljana 2014

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 1

25.11.2014 9:44:26

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE ZBIRKA PREVODOSLOVJE IN UPORABNO JEZIKOSLOVJE ISSN 2335-335X Uredili: Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar Recenzenta: Vladimir Pogačnik, Ana Zwitter Vitez Uredniški odbor zbirke: Špela Vintar, Vojko Gorjanc, Nike Kocijančič Pokorn Tehnični urednik: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za prevajalstvo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2014 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Oblikovna zasnova: Kofein, d. o. o. Prelom: Jure Preglau Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 17 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'253(082) PREVODOSLOVNO usmerjene kontrastivne študije / uredili Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar. - 1. izd. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. - (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, ISSN 2335-335X) ISBN 978-961-237-710-6 1. Pisanski Peterlin, Agnes 276425472

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 2

25.11.2014 9:44:26

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 3

3 25.11.2014 9:44:26

KAZALO VSEBINE

Kazalo vsebine

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 4

25.11.2014 9:44:26

KAZALO VSEBINE

Uvodnik Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar

SLOVNIČNE TEME »Vremenska« vezljivost slovenskih in italijanskih padavinskih glagolov 16 Robert Grošelj Kontrastivni vidiki prevajanja italijanskih neosebnih glagolskih oblik v slovenščino: korpusna analiza gerundija Tamara Mikolič Južnič

Francoski gerundijski polstavek in njegove ustreznice v prevedeni slovenščini Adriana Mezeg

Subjektivnost v izbiri vidskih oblik v angleščini in slovenščini Silvana Orel Kos Nekaj razlik v rabi glagolskih časov na primeru jezikovnega para nemščina-slovenščina Ada Gruntar Jermol

Glagolski vid v slovenščini in francoščini – koliko različnih oblik ima lahko ista vsebina Mojca Schlamberger Brezar

100

Semantične in pragmatične razsežnosti slovenskega in francoskega besedotvorja Gregor Perko

120

Nekaj pogledov na rabo vejice v slovenščini in francoščini Sonia Vaupot

134

KONTRASTIVNA RETORIKA Korpusna raziskava rabe vzročnih in pojasnjevalnih povezovalcev v prevodih iz angleščine in italijanščine Nataša Hirci in Tamara Mikolič Južnič

150

Nagovor bralca v angleških, slovenskih in prevedenih poljudnoznanstvenih člankih: medkulturna retorična primerjava Agnes Pisanski Peterlin

172

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 5

5 25.11.2014 9:44:26

KAZALO VSEBINE

Anaforični samostalniki v korpusu tolmačenih in prevedenih govorov 188 Simona Šumrada Nominalizacija kot slovnična metafora v predlogih raziskovalnih projektov v slovenščini in angleščini: kontrastivna in prevodoslovna analiza 208 Martina Zajc Raba stilemov na trženjskih spletnih straneh v slovenščini in angleščini 230 Martin Grad DRUGE KONTRASTIVNE TEME

Kontrastivni premiki – žanrski zamiki Urša Vogrinc Javoršek

248

Večjezični semantični leksikoni skozi kontrastivno prizmo Darja Fišer

268

Luščenje in analiza slovenskih in angleških definicij v Korpusu jezikovnih tehnologij Senja Pollak

282

Kazalo lastnih imen

298

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 6

25.11.2014 9:44:26

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 7

7 25.11.2014 9:44:26

Agnes Pisanski Peterlin, Mojca Schlamberger Brezar

Uvodnik

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE Ĺ TUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 8

25.11.2014 9:44:26

UVODNIK

Monografija z naslovom Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije v uredništvu dr. Agnes Pisanski Peterlin in dr. Mojce Schlamberger Brezar predstavlja vrsto raziskav, ki se osredotočajo na protistavljanje slovenščine in izbranih drugih jezikov (angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine), raziskave pa so zasnovane z vidika prevodoslovne problematike. Raziskave temeljijo na analizi relevantnega gradiva v obliki tako že obstoječih primerljivih in prevodnih korpusov (npr. korpus Spook), kot tudi specializiranih korpusov, izdelanih za potrebe posameznih raziskav. Takšen pristop zagotavlja odlično primerljivost in posledično večjo veljavnost rezultatov ter odpira možnost primerjav med različnimi jezikovnimi pari, kar je pomembna novost pri kontrastivnih raziskavah za kombinacije, ki vključujejo slovenščino. Prvi del raziskav je usmerjen predvsem slovnično in se ukvarja s temami, kot so vezljivost, neosebne glagolske oblike in aspektualnost ter besedotvorje in pravopis, drugi del pa predstavljajo kontrastivne retorične študije, ki obravnavajo problematiko žanrskih značilnosti posameznih žanrov, kot so znanstvena, poljudnoznanstvena oziroma spletna tržna besedila, in protistavljajo rabo retoričnih strategijih v posameznih parih jezikov. V tretjem delu so kontrastivne teme analizirane z vidika literature in jezikovnih tehnologij. Prvi del monografije se začenja s člankom Roberta Grošlja Vezljivost vremenskih glagolov v slovenščini in italijanščini, ki se ukvarja s problemom vezljivosti pri glagolih, ki zaznamujejo vremenske pojave v italijanščini in slovenščini. Gradivo za analizo je zbrano iz sodobnih slovenskih in italijanskih slovarskih virov. Avtor odkriva, da glagoli v obeh jezikih večinoma sledijo primerljivim vezljivostnim shemam, odmiki od teh shem pa nastopajo, kadar so padavinski glagoli uporabljeni figurativno, ne kot označevalci vremena. Sledita dva prispevka, ki obravnavata prevajanje neosebnih glagolskih oblik v slovenščino. Članek Tamare Mikolič Južnič Prevajanje italijanskih neosebnih glagolskih oblik v slovenščino: primer gerundija se ukvarja s prevajanjem italijanskega gerundija v slovenščino ter na podlagi korpusne analize literarnih besedil predstavlja najpogostejše prevodne rešitve v slovenščini, prevod z osebno glagolsko obliko v stavčnih okoljih, ki so bodisi priredna, bodisi podredna. Adriana Mezeg se v prispevku Francoski gerundijski polstavek in njegove ustreznice v prevedeni slovenščini osredotoča na francoski gerundij v začetni poziciji v stavku in analizira prevodne variante, kjer prevladujejo rešitve s časovnimi, vzročnimi ali pogojnimi odvisniki, kar glede na izvorno francosko besedilo predstavlja eksplicitacijo. Gerundijski polstavki v francoščini in njihovi prevodi so analizirani na podlagi v za ta namen pripravljenega prevodnega korpusa vzporednih besedil FraSloK ter opredeljeni tako glede na tip besedila kot tudi stilistično vrednost.

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 9

9 25.11.2014 9:44:26

Agnes Pisanski Peterlin, Mojca Schlamberger Brezar

V treh člankih je kontrastivno obravnavan glagolski vid v primerjavi z angleščino, nemščino in francoščino. Članek Silvane Orel Kos Subjektivnost v določanju aspekta se osredotoča na analizo glagolskega vida in prinaša vpogled v izražanje trajanja v angleščini in slovenščini, kjer je določanje aspekta lahko tudi subjektivno, in sicer v angleščini pogosteje kot v slovenščini. V prevodih v slovenščino s subjektivnostjo zaznamovane situacije v angleškem jeziku običajno rešujemo na ravni leksike. Prispevek Ade Gruntar Jermol Nekaj razlik v rabi glagolskih časov na primeru jezikovnega para nemščina-slovenščina prinaša primerjavo časa in vida v obeh jezikih ter anketo, ki podaja analizo študentskih napak, s čimer razširja raziskavo še z didaktičnim pogledom na problem. Članek Mojce Schlamberger Brezar Glagolski vid v slovenščini in francoščini: koliko različnih oblik ima lahko ista vsebina na podlagi relevantne literature in analize prevodov v treh literarnih delih izpostavlja povezave med različnimi francoskimi časi in rabo vida v slovenščini, ki je opazna predvsem v preteklem času, kjer je v francoščini na razpolago več različnih časov. Članek Gregorja Perka Semantične in pragmatične razsežnosti slovenskega besedotvorja se ukvarja s problematiko manjšalnic v jeziku, in sicer s kontrastivnega vidika – kar v slovenščini izražamo s priponami, v francoščini storimo z dodajanjem pridevnika petit ali z rabo svojilnih pridevniških zaimkov. Avtor se dotakne tudi glagolskih izpeljank, povezanih z manjšalnostjo in ekspresivnostjo, ki kažejo, da se dosedanja slovenska razdelitev na manjšalno-ljubkovalne predpone proti večalno-slabšalnim ob pregledu primerov iz korpusa izkaže za nerelevantno. Med slovnico in besedilom se umešča pravopisno obarvan prispevek Sonie Vaupot Nekaj pogledov na rabo vejice v slovenščini in francoščini. Avtorica izpostavi primere, kjer je raba vejice v francoščini drugačna kot v slovenščini, nato pa razčlenjuje napake študentov pri prevajanju v francoščino, ki jih v veliki meri povzroča prenašanje zakonitosti in pravil maternega jezika v tuji jezik. Raznolika tematika, ki jo pokrivajo članki iz prvega dela, kaže na dejstvo, da je v našem prostoru precej zanimanja in potrebe po poglobljenih kontrastivnih študijah. Drugi del monografije je posvečen besediloslovni, retorični in žanrski problematiki, ki tudi sicer v okviru kontrastivnega jezikoslovja v zadnjih desetletjih predstavlja pomembno smer razvoja in se v novejšem obdobju uveljavlja pod imenom medkulturna retorika. Medkulturne retorične in žanrske primerjave so osnovane na analizah avtentičnih besedil, najpogosteje v obliki specializiranih besedilih korpusov, in tudi prispevki v drugem sklopu pričujoče monografije temeljijo na razčlembi konkretnih besedil.

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 10

25.11.2014 9:44:26

UVODNIK

V prvem članku z naslovom Korpusna raziskava rabe vzročnih in pojasnjevalnih povezovalcev v prevodih iz angleščine in italijanščine Nataša Hirci in Tamara Mikolič Južnič predstavljata problematiko vzročnih in pojasnjevalnih povezovalcev v korpusu Spook. Na podlagi primerjave rabe povezovalcev v literarnih prevodih iz angleščine in italijanščine ter rabe povezovalcev v izvirnih slovenskih literarnih besedilih ugotavljata, kakšna je specifika vzpostavljanja kohezijskih sredstev v izvirni in prevedeni slovenščini. V drugem prispevku Nagovor bralca v angleških, slovenskih in prevedenih poljudnoznanstvenih člankih: medkulturna retorična primerjava, katerega avtorica je Agnes Pisanski Peterlin, je predstavljena medkulturna retorična študija nagovora bralca kot sredstva za vzpostavljanje medosebnosti v žanru poljudnoznanstvenega članka. Raziskava temelji na korpusni analizi izvirnih slovenskih poljudnoznanstvenih člankov, primerljivih angleških izvirnikov ter prevodov angleških izvirnikov v slovenščino. Izsledki kažejo, da je trend prilagajanja konvencijam ciljne kulture v prevodih razmeroma majhen. Tretji članek Simone Šumrada Anaforični samostalniki v korpusu tolmačenih in prevedenih besedil povezuje področji tolmačenja in prevajanja, saj raziskava temelji na dvojezičnem bimodalnem vzporednem in primerljivem korpusu slovensko-francoskih govorov iz Evropskega parlamenta in iz časa slovenskega evropskega predsedovanja. V korpusu analizira frekvence vzorcev anaforičnih samostalnikov, ki jih razdeli v 8 glavnih kategorij, kar ji služi za razčlenjevanje kompleksnosti govorov in za preučevanje procesa eksplicitacije, do katerega prihaja pri tolmačenju in prevajanju. Prispevek Martine Zajc Nominalizacija kot slovnična metafora v predlogih raziskovalnih projektov v slovenščini in angleščini: kontrastivna in prevodoslovna analiza obravnava tematiko nominalizacije v predlogih raziskovalnih projektov. Izsledki korpusne raziskave nadgrajujejo obstoječa spoznanja o medkulturnih retoričnih konvencijah znanstvenega pisanja, hkrati pa problematiko osvetljujejo tudi z vidika prevajanja, saj je žanr predlogov raziskovalnih projektov pogosto prevajan, vendar predstavlja za prevajalca zaradi specifičnih konvencij poseben izziv. Članek Martina Grada z naslovom Raba stilemov na trženjskih spletnih straneh v slovenščini in angleščini izpostavlja problematiko razlik v retoričnih konvencijah v drugem pogosto prevajanem žanru, to so trženjske spletne strani. Izsledki sistematične študije korpusa spletnih strani, ki so predstavljeni v prispevku, z besediloslovnega vidika osvetljujejo potencialne prevajalske probleme, ki se pojavljajo pri rabi stilemov v tem besedilnem žanru. Izsledki in ugotovitve petih prispevkov, ki sestavljajo drugi del monografije Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije, omogočajo vpogled v kontrastivno

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 11

11 25.11.2014 9:44:26

Agnes Pisanski Peterlin, Mojca Schlamberger Brezar

problematiko z vidika retoričnih in žanrskih konvencij, ki so ključnega pomena tako pri pouku tujega jezika, kot pri oblikovanju besedil in prevajanju. V tretjem delu monografije so zbrani članki, ki obravnavajo druge kontrastivne teme. Prispevek Urške Vogrinc Javoršek Kontrastivni premiki – žanrski zamiki načenja kontrastivno žanrsko problematiko z vidika literature, in sicer v literarnem žanru znanstvene fantastike. Analiza prevodov nekaterih ključnih del ameriške znanstvene fantastike identificira izzive prevajanja znanstvene fantastike v slovenščino in uporabljene prevajalske postopke. V članku je prav tako predstavljen komentar stanja na področju prevodne znanstvene fantastike v Sloveniji. Sledita dva članka s področja jezikovnih tehnologij, ki hkrati vključujeta tudi kontrastivne vidike analize. Prispevek Darje Fišer Večjezični semantični leksikoni skozi kontrastivno prizmo se posveča analizi razlik med vsebino in strukturo angleškega in dveh izbranih slovanskih wordnetov, slovenskega in poljskega, do katerih prihaja zaradi razlik v jezikovnoodvisnih derivacijskih relacijah. Na podlagi kvantitativne in kvalitativne analize stanja obravnave feminativov in diminutivov v vseh treh wordnetih predlaga sistemske izboljšave za slovenskega. Zadnji sklop zaključuje članek Senje Pollak Luščenje in analiza slovenskih in angleških definicij v Korpusu jezikovnih tehnologij. Avtorica najprej obravnava strukture definicij, ki jih razdeli v tri različne tipe, in sicer relacijske, funkcijske in ekstenzionalne. Z definicijami se ukvarja s perspektive avtomatične ekstrakcije iz besedilnih korpusov, konkretno iz slovensko-angleškega korpusa jezikovnih tehnologij, in jih predstavi tudi kontrastivno: avtomatična ekstrakcija slovenskih definicij iz besedil je bolj zapletena od angleških zaradi relativno prostega besednega reda. Vsak posamezen prispevek tako predstavlja zaključeno kontrastivno raziskavo, ki se tesno povezuje s področjem prevodoslovja. A hkrati je pričujoča monografija pomembna tudi s terminološkega vidika – ob obstoju slovenskih izrazov za slovnične pojave je odločanje za tuje izraze, kot so gerundij, imperfekt, preterit, zavedno, ker te strukture v danih jezikih bolje označujejo realnost, kot če bi jih slovenili. Tako poskušamo dodati nekaj kamenčkov v mozaik na poti k novim besedilno-slovničnim opisom slovenskega jezika v kontrastu s pogosteje prevajanimi zahodnimi jeziki, kar bo v pomoč študentom, prevajalcem v praksi, pa tudi širši strokovni javnosti. Urednici Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 12

25.11.2014 9:44:26

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 13

13 25.11.2014 9:44:26

UVOD

Slovnične teme

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 14

25.11.2014 9:44:26

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 15

15 25.11.2014 9:44:26

Robert Grošelj

»Vremenska« vezljivost slovenskih in italijanskih padavinskih glagolov Robert Grošelj Abstract The article presents findings on the valency of Slovenian and Italian precipitation verbs when referring to weather related phenomena (e.g. Slovenian deževati ‘to rain’, mesti ‘to snow’, padati ‘to fall’, Italian grandinare ‘to hail’, tempestare ‘to storm’, grondare ‘to drip, to pour’). The contrastive analysis has shown a complex valential behaviour of these verbs in both languages; besides that, differences between the valency of Slovenian and Italian precipitation verbs were also noted. In both languages (if the morphological differences between them are disregarded), the precipitation verbs form the following government patterns: VFimpers, Snom – VF (Ssubj – VF) and Snom – VF – Sacc (Ssubj – VF – Sdir.obj); they are not, however, manifested – intra- and interlinguistically – by analogous verbs. The government pattern VFimpers – Sacc appears only with a few Slovenian precipitation verbs (e.g. zasnežiti ‘to snow up’). Moreover, the government patterns VFimpers – Sacc, Snom – VF (Ssubj – VF) in Snom – VF – Sacc (Ssubj – VF – Sdir.obj) correspond to various semantic patterns; the patterns with the complement Sacc frequently occur with those verbs whose meanings cannot be regarded as denoting an actual precipitation event. Ključne besede: kontrastivna analiza, vezljivost, padavinski glagoli, slovenščina, italijanščina

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 16

25.11.2014 9:44:26

»VREMENSKA« VEZLJIVOST SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH PADAVINSKIH GLAGOLOV

0 UVOD Vremenski glagoli so zanimiva skupina glagolov – pojave večinoma jezikovno izražajo kot celostne procese, ki svojega obstoja ne dolgujejo nekemu zunanjemu (višjemu) vršilcu ali nosilcu dejavnosti, na kar se skladenjsko navezuje njihova neprisojevalnost oz. brezosebnost. Poleg tega se v njihovem pomenu pogosto zlivata procesualnost in snovnost pojava (npr. ital. nevicare = cadere + neve), kar kaže na kompleksna razmerja že v samem pomenju glagolov. Čeprav so pogosto predmet jezikoslovnih razprav (prim. pogl. 3), se zdi, da manjka analiza, ki bi opozorila na raznovrstna razmerja v vezljivosti vremenskih glagolov in s tem pokazala tudi na njihove kompleksne pomenske lastnosti že v okvirih vremenskega pomenja. Razprava se zato ukvarja s kontrastivno analizo vezljivosti vremenskih glagolov, ki predstavljajo t. i. padavinske dogodke (precipitation events; prim. Bleotu 2012: 67) v slovenščini in italijanščini. Njen namen je analizirati in primerjati vezljivostne značilnosti teh glagolov v dveh nesorodnih jezikih, in sicer v njihovih vremenskih pomenih,1 ter pokazati, da ne gre za vezljivostno popolnoma homogeno skupino glagolov.

1 GRADIVO IN KORPUS Gradivsko jedro raziskave predstavljajo slovenski in italijanski padavinski glagoli, katerih prvi oz. izhodiščni (imenujem ga primarni) slovarski pomen je vremenski. Ob njih so upoštevani tudi glagoli, katerih primarni slovarski pomen ni padavinski – t. i. sekundarno padavinski glagoli. Gradivo je bilo izbrano na podlagi razprave Žele 2012, pri čemer je bil nabor slovenskih glagolov razširjen z iskanjem sopomenskih možnosti v elektronski verziji SSKJ. Izhodiščni nabor italijanskih glagolov sloni na preveritvi tujejezičnih ustreznic slovenskih glagolov v slovarju Šlenc 1997; tako izbrani italijanski padavinski glagoli so bili preverjeni in dopolnjeni na podlagi italijanskih enojezičnih slovarjev Zingarelli 1999 (knjižni), Re 2010, Hoepli 2011 in Sabatini-Coletti 2011 (spletni). Glagoli s primarnim padavinskim pomenom so sln. deževati, dežiti, izdeževati se, mesti, naletavati, namesti, naškrapljati, pršeti, primakati, pršiti, rositi, snežiti, zadeževati, zamesti, zametati, zapasti, zasnežiti; ital. brinare, diluviare, fioccare, grandinare, innevarsi, nevare, nevicare, nevischiare, piovere, pioviccicare, piovigginare, ripiovere, spiovere, tempestare. Sekundarno vremenski so sln. iti, izliti se, liti, močiti, 1 Upoštevanje »nevremenskega« pomenja bi preseglo okvire pričujoče razprave, čeprav bi le tako lahko celostno prikazali pomenske in vezljivostne značilnosti padavinskih glagolov. Tovrstna analiza ostaja torej dolg, ki ga bo treba poravnati v prihodnosti.

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Prevodoslovno_usmerjene_kontrastivne_studije_FINAL.indd 17

17 25.11.2014 9:44:27

Uredili: Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ŠTUDIJE

Uredili: Agnes Pisanski Peterlin in Mojca Schlamberger Brezar

PREVODOSLOVNO USMERJENE KONTRASTIVNE ˇ STUDIJE

17,00 €

Prev_usm_kontrast_studije_ovitek_FINAL.indd 1

2.12.2014 13:43:52