Predvajal vam je poslednji kinooperater

»Čeprav je bil le za kinoprojektorjem, pravi, da je predstave odigral. Tako zelo se vživi v svoje poslanstvo, da se vidi v vsakem filmu.« Esad Babačić »Sosedje so šli na piknik, mi pa ali ob enih ali ob dveh po kosilu v službo. Pa praznike, pa to. Ko so bili vsi doma, mi pa v službi.« Tomaž

ISBN 978-961-06-0240-8

ISBN 978-961-06-0240-8

Predvajal vam je poslednji kino operat er

»Že v vojski sem iskal oglase, prebiral časopise in nekega dne je bil v nekem časopisu oglas za kinooperaterja v Ljubljanskih kinematografih.« Matej

K ARMEN H ROVAT

P REDVAJAL

VAM JE POSLEDNJI KINOOPERAT ER

Življenjske zgodbe poklicnih kinooperaterjev Ljubljanskih kinematografov

Karmen Hrovat

Karmen Hrovat, roj. 1991 v Novem mestu, se je šolala na novomeški gimnaziji, leta 2014 pa je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani zaključila dodiplomski študij biokemije. Študij je nadaljevala na magistrskem programu etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti in leta 2018 magistrirala s temo kinooperaterjev Ljubljanskih kinematografov. Ob študiju je nekaj časa delala v ljubljanskem mestnem kinu Komuna, kjer je spoznala različne vloge in obveznosti v kinu.

Z življenjskimi zgodbami kinooperaterjev knjiga predstavi kinooperaterski poklic, kot je obstajal pred digitalizacijo filma. Struktura monografije simbolno predstavlja strukturo predvajanja filmske projekcije, ki se začne z reklamami, napovedniki in nadaljuje s filmom, predvajanim na dveh filmskih kolutih. V prvem delu monografije spoznamo zgodovinski okvir razvoja kinematografije in kinooperaterskega poklica. Sledi oris največjega kinopodjetja v Ljubljani in opis kinolokacij, s katerimi je podjetje upravljalo. Seznanimo se tudi s sistemom dela v podjetju in strukturo tam zaposlenih. V drugem delu se avtorica osredini na večplastno doživljajsko izkustvo kinooperaterskega poklica. Na podlagi analize opravljenih intervjujev s poklicnimi kinooperaterji reflektira njihovo seznanitev s poklicem, načine ustvarjanja znanja in procese izobraževanja, ki so bili potrebni za ta poklic, spremljajoči imaginarij kinooperaterjev, delovni prostor, tehnični del poklica in njegov umetniški potencial. Avtorica predstavi tudi vsakdanje življenje kinooperaterjev, razmerje med spoloma na delu, kot tudi mnogo s poklicem povezanih podrobnosti. Skozi življenjske zgodbe kinooperaterjev odkrivamo posebnosti poklica in spoznamo, da današnjega dela v kinokabinah ne moremo več enačiti s poklicem profesionalnih kinooperaterjev pred digitalno dobo.

9 789610 602408

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_naslovka_FINAL.indd 1

9.9.2019 7:42:35

K armen H rovat

P redvajal

vam je poslednji kinooperat er Zˇivljenjske zgodbe poklicnih kinooperaterjev Ljubljanskih kinematografov

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 1

6.9.2019 15:03:25

Predvajal vam je poslednji kinooperater

Življenjske zgodbe poklicnih kinooperaterjev Ljubljanskih kinematografov Zbirka: Kulturna dediščina, Zvezek 13 Odgovorni urednik zbirke: Miha Kozorog Uredniški odbor zbirke: Janez Bogataj, Mateja Habinc, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Mirjam Mencej, Rajko Muršič Avtorica: Karmen Hrovat Urednik: Miha Kozorog Recenzenta: Jože Hudales in Miha Kozorog Lektorica: Irena Hvala Lektura angleškega povzetka: Paul Steed Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Ljubljana, 2019 1. izdaja, prvi natis Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Cena: 14,90 €

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Publikacijo je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610602378

Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=301600768 ISBN 978-961-06-0240-8 E-knjiga COBISS.SI-ID=301586432 ISBN 978-961-06-0237-8 (pdf )

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 2

6.9.2019 15:03:25

Kazalo Namesto uvoda Današnji spored Reklama

9

11

15 Kinematograf, izum stoletja? 15 Potujoči kinematografi 16 Stalni kinematografi 17 Stalno občinstvo in filmska kultura 18 Napovednik 21 Prvi filmski operaterji 22 Kinooperaterski poklic 22 Adolf Pračko, prvi slovenski kinooperater 23 Tehnologija in tehnika dela 25 Zvok 26 Slika na filmskem platnu 27 Barvni film 27 Slika med obdobjem »oglja« in »ksenon žarnicami« 28 Platno in optične leče 29 Dvorana 31 Filmski trak 32 Celuloidni, celulozno-acetatni in poliestrski filmski trak 33 Lepljenje filmskega traku 34 Način projiciranja 35 Avtomatski preklop 36 Filmski krožnik 36 Avtomatizacija 40 Digitalno 41 Sklepna misel o tehnološkem napredku in tehničnih inovacijah 42 Prvi filmski kolut 45 Začetna špica 45 O podjetju Ljubljanski kinematografi 46 Mestne kinodvorane 47 Distribucija 50 »Cenzurke« 50 Tovarna Iskra 53 Ljubljanski kinematografi po letu 1991 55 Kolosej 55

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 3

6.9.2019 15:03:25

Zapiranje kinematografov 56 Zaposleni v podjetju 58 Delovni čas kinematografov 60 Urnik zaposlenih v kinu 61 Plače 61 Zaposleni po osamosvojitvi Slovenije 62 Dediščina Ljubljanskih kinematografov 65 Preklop 67

Drugi filmski kolut

69 69 69 70 70 77

Izobraževanje kinooperaterjev Izobraževanje kinooperaterjev pred drugo svetovno vojno Izobraževanje kinooperaterjev po drugi svetovni vojni Kinooperaterski izpit Izobraževanje kinooperaterjev danes Od kinooperaterskega izpita do zaposlitve v ljubljanskih kinematografih 78 Generacije kinooperaterjev 80 Kinooperater v podjetju 81 Ko bom velik, bom kinooperater 82 Ženska v tradicionalno moškem poklicu 86 Imaginarij kinooperaterja 88 Delovni prostor 98 Med tehniko in umetnostjo 103 Spoštovano občinstvo! 107 »Ja, vse sorte je bilo« 112 Vsakdanje življenje kinooperaterjev 116 Slovo filmskega traku, pozdravljen DCP! 121

Kinoteka in njena vloga pri ohranjanju filmske dediščine Kinooperaterski poklic pred zaključno špico Namesto zaključka Za vas so predvajali Literatura in viri Summary Povzetek Spremna beseda

Klemen žun: »Predvajal vam je poslednji kinooperater« in ključna vrzel v raziskovanju naše kinematografije

Imensko kazalo

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 4

125 129 135 137 139 145 147 149 149 153

6.9.2019 15:03:25

Pred vami je predelana magistrska naloga, ki sem jo zagovarjala v okviru študijskega programa etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sogovorcem za njihov prispevek, družini in prijateljem pa za podporo in razumevanje med pisanjem dela. Posebna zahvala gre Klemnu Žunu za vse informacije in pogovore o zgodovini kinematograf ije ter pomoč pri urejanju fotograf ij. Hvaležna sem tudi za vsa prizadevanja mentorja dr. Miha Kozoroga, za vse njegove usmeritve, tehtne pripombe, vztrajnost in predvsem spodbudo. Brez njegovega prispevka to delo ne bi izšlo.

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 5

6.9.2019 15:03:25

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 6

6.9.2019 15:03:25

Vinku in vsem mojim

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 7

6.9.2019 15:03:25

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 8

6.9.2019 15:03:25

Namesto uvoda

Ponovno je poletje. Sonce se širokosrčno po mačje preteguje, tako da postaja počasi že neznosno vroče. Nedelja je, pogledam na uro, premik kazalca me zopet prehiteva, ne vem, kako me vedno znova prelisiči. Odhitim iz stanovanja, nekako se mi posreči, da ujamem zadnji avtobus. Izstopim blizu, čeprav med rahlim tekom ugotovim, da sem tako ali tako že pozna. Čisto prepotena prisopem pred kino, ko me pogled na prazno predverje razočara, nakar se opomnim, da so bila vsa moja pričakovanja in hitenje odveč. Poletje je, si ponovim. Poleg tega že dva meseca predvajamo en in isti film. Razen treh rednih obiskovalcev, ki se namesto počitnic na morju pridejo hladit v kino, ne bo nobenega. Pozdravim blagajničarko, ki me gleda že z velikim vprašajem na čelu, medtem ko neznancu, ki želi kupiti karto, vestno ponavlja svoj recital, zakaj nimamo sedežnega reda. Neznanec, ki nikakor ne more dojeti, kaj se je v vseh letih njegove odsotnosti zgodilo s tem kinom, trmasto vztraja, da hoče peti sedež v šesti vrsti. Vzamem ključe kabine in ju pustim med pogovorom ravno, ko blagajničarka zdolgočaseno opusti razlago o spremenjeni filozofiji sedežnih redov in neznancu preprosto proda peti sedež v šesti vrsti. Prehodim nekaj stopnic in odklenem vrata kabine. Prižgem luči v dvorani, vklopim

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 9

6.9.2019 15:03:25

10

Karmen Hrovat: Predvajal vam je poslednji kinooperater

klimo, vklopim projektor in predvajalnik zvoka. Zamenjam lečo na projektorju in filmski trak na krožniku napeljem skozi glavo krožnika, nato skozi projektor in iz projektorja nazaj na prazen krožnik. Iz DVD-predvajalnika pričnem predvajati glasbo, ki se vrti pred samim začetkom filma. Zapustim kabino in spustim tistih nekaj ljudi v dvorano. Nikakor se ne morem otresti misli, kako je bila včasih to ena najbolj imenitnih mestnih dvoran, zdaj pa v celotni, že dokaj prašni, dvorani komaj najdeš tiste tri srečneže, ki uživajo v zasebni projekciji. Zaprem vrata dvorane, kakšno minuto počakam, če bo še kdo pritekel izza vogala, in se ponovno napotim v svojo krtino nad dvorano, kjer imam že vse pripravljeno za predvajanje. Spustim obvezni del reklam in nekaj napovednikov. Po koncu zadnjega napovednika stopim do projektorja. Roke se mi tresejo kot na moj prvi dan predvajanja. Prav med vsakim predvajanjem me ščemi v želodcu, včasih zaradi navdušenja, včasih zaradi skrbi, ali bo vse v redu. Postopoma ugasnem luči v dvorani. No, pa dajmo. Filmski trak se zažene skozi projektor, zobci projektorja delujejo, kot je treba, ob primernem trenutku pritisnem na gumb in kar naenkrat se na velikem platnu v dvorani pojavi slika. S kotičkom ust se drobno nasmehnem in mirno zadiham.

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 10

6.9.2019 15:03:26

Današnji spored

»Mene spremljajo sanje, veš kako živo, in to vedno službeno. Z ženo si potem po navadi vsak dan zjutraj ob kavi poveva, kaj je bilo. Jaz recimo pridem v kino, v službo, vsi aparati pa so zloženi nekje zadaj ob steni. Čaka me šolska predstava, polno ljudi, vse je polno. Boš že počasi zložil nazaj in priklopil vse aparature, si rečem ... Ali, saj veš, da mi s krožnika film dol pade. Take sanje so nemogoče. Nekaj se mora potem zgoditi, da se prebudiš, da je konec te more ... Nekaj časa tako študiram, kje pa sploh sem, in se spomnim, se zavem, da sem doma. Saj si že v penzijonu, ja, kaj pa noriš. In mi pravi žena, ti si čisto deformiran s to službo. Malo pa res, a ne.« (Matic)1 Pričujoča monografija naj ne bo le prgišče sanj, temveč poglobljen scenarij večletnega vsakdana mojih sogovorcev, narejen na osnovi etnografiranja njihovih 1

Izjave sogovornikov pišem z drugimi, izmišljenimi imeni, kot je praksa v etnologiji oziroma antropologiji. Na koncu dela navajam prava imena sodelujočih, prav tako ob fotografijah, ki prikazujejo konkretne operaterje. Ko navajam izjavo iz časopisnega članka ali drugega javnega vira, navajam pravo ime sogovornika že v oklepaju v besedilu.

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 11

6.9.2019 15:03:26

12

Karmen Hrovat: Predvajal vam je poslednji kinooperater

življenjskih zgodb. V glavni vlogi bomo spoznali nekdanje kinooperaterje2 v Ljubljani, pa tudi nekaj tistih, ki še vedno vrtijo filme. Tokrat vas vabim, da smo sami – jaz in vi, dragi bralci – ustvarjalci današnjega kinosporeda. Postavili se bomo malo višje, nad kinodvorano, da, točno v tisto skrivnostno sobico, o kateri ste se vedno spraševali, kaj za vraga se v njej dogaja. Vstopili bomo v kinokabino in postali priča, kako nastaja magija, ki jo kot gledalci občutimo na filmskem platnu. Skozi branje pričujočega dela želim, da se dotaknete filmskega traku in pozorno sledite kinooperaterjevim prstom ter za nekaj časa sami postanete kinooperaterji. Najprej bomo predvajali reklamo, v kateri bomo potovali v čas izuma kinematografa, naredili kratek retrospektivni pregled kinematografov in napisali zgodovino kina na Slovenskem. Odvijanje zgodovinskega razvoja kina bo izbrano, s težo na prestolnici in nekaterih pomembnejših dejstvih, ki so bistveno prispevali k oblikovanju Ljubljane kot mesta kina. Od zgodnjih potujočih kinematografov se je šele z ustanovitvijo stalnih kinematografov z rednimi filmskim projekcijami počasi oblikovalo stalno občinstvo, brez katerega se filmska industrija zagotovo ne bi mogla razviti. Tako je s postopnim razvojem kinematografije nastala vrsta novih poklicev zaradi potreb po določenih specifičnih tehničnih znanjih. Z delovanjem stalnih kinematografov in zaradi vse večje tehnične zahtevnosti projiciranja filma je med drugim nastal in se izoblikoval tudi poklic kinooperaterja, o čemer bomo seznanjeni v napovedniku. Ko se bodo obiskovalci udobno namestili v svoje naslonjače, bomo začeli s predvajanjem današnje projekcije. »Uro in pol« načrtovano dolg film bomo odvrteli na dveh filmskih kolutih, na dveh projektorjih z vmesnim avtomatskim preklopom med obema kolutoma. Koluta bosta nosilca osrednjega dela te monografije. Poudarek pa bo predvsem na drugem kolutu s filmskimi sličicami raziskovalnega dela. Razgrnili bomo zaveso in na platnu zagledali začetno špico filma. Namesto Sophie Loren in Jeana-Paula Belmonda bomo na platnu v standardnem formatu videli kinooperaterje Ljubljanskih kinematografov. Raziskava bo torej s prikazom življenjskih pripovedi kinooperaterjev predstavila značilnosti kinooperaterskega poklica in njegovo transformacijo od zadnjih desetletij socialistične Slovenije do sodobnosti. Prek življenjskih zgodb poklicnih kinooperaterjev bomo premišljevali kulturne in doživljajske implikacije 2

Za oba spola uporabljam slovnično nevtralno moško obliko (tudi zato, ker je bilo precej več moških v tem poklicu). Za posamezne poklice uporabljam ženski spol, ker so v njih prevladovale ženske.

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 12

6.9.2019 15:03:26

Današnji spored

13

kinooperaterskega poklica. Preden pa se bomo poglobili v etnografsko beležko izginjajočega poklica kinooperaterja, se bomo ustavili na kinoprizoriščih. Prvi kolut bo tako namenjen leta 1947 ustanovljenemu Kinematografskemu podjetju Ljubljana, pozneje preimenovanemu v Ljubljanske kinematografe. Podjetje je upravljalo z več mestnimi kinodvoranami, v katerih so delali osrednji sogovorniki v raziskavi. Podrobneje bomo spoznali delovanje podjetja skozi čas in pogledali album fotografij zaposlenih. Z leti se je spreminjala priljubljenost kina, spreminjalo pa se je tudi število kinodvoran, ki so bile v lasti kinopodjetja v različnih delih Ljubljane. Več pozornosti bomo namenili mestnim dvoranam. Nove tehnologije, ki so prinesle film v vsak dom, so ogrozile obstoj nekaterih kinodvoran. Vsekakor pa moramo v zaključnem delu prvega koluta v pripoved vključiti tudi pojav novega kinomultipleksa Kolosej, hčerinskega podjetja Ljubljanskih kinematografov, ki je pisal in zapečatil zadnje poglavje kinopodjetja. Z dvorišč kinoprizorišč v Ljubljani bomo vstopili v njihovo notranjost in iz arhitekturne sivine preklopili na osrednje pričevalce te raziskave. Raziskava temelji na kvalitativni metodi dokumentiranja življenjskih pripovedi. Pri tem smo upoštevali napotek etnologinje Mojce Ramšak (2003), da moramo pri analizi življenjskih pripovedi upoštevati dve komponenti, in sicer analizo življenjske zgodbe (genetično analizo), katere namen je rekonstrukcija pomena izkušenj v tistem času, ko so se zgodile, in analizo pripovedovane življenjske zgodbe, katere namen je rekonstrukcija sedanjih pomenov in izkušenj ter rekonstrukcija časovne urejenosti življenjske zgodbe v času pripovedovanja in zapisovanja. Etnografsko beleženje življenjskih pripovedi je dodatno podprto z neformalnimi pogovori z ljudmi, ki so v preteklosti delali v kinu ali so bili v stalnem stiku s kinooperaterji – na primer soproge kinooperaterjev, blagajničarke in drugi. Vse to je podkrepljeno z nekaterimi spomini obiskovalcev kinopredstav ter pogledi poznavalcev zgodovine filma in kinoprizorišč pri nas. Tako bomo uspešno preklopili na drugi kolut filma, ko se ljudje po navadi najbolj potopijo v film. Jedro drugega koluta postavlja v ospredje izkušnje in spomine sogovornikov. Med drugim se bomo dotaknili dvojne narave kinooperaterskega poklica, ki je po eni strani zahteval tehnična znanja in usposobljenosti, po drugi pa ga je domnevno zaznamovalo specifično doživljajsko okolje, na eni ravni zaznamovano s »samotnostjo« v kinooperaterski kabini, na drugi pa s stalnim stikom s filmsko »drugačnostjo«. Raziskava ima torej dve plati: osredinjena je na poklic kot tak ter na njegovo doživljanje in odražanje tega doživljanja v življenju oseb, ki so ga opravljale.

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_FINAL.indd 13

6.9.2019 15:03:26

»Čeprav je bil le za kinoprojektorjem, pravi, da je predstave odigral. Tako zelo se vživi v svoje poslanstvo, da se vidi v vsakem filmu.« Esad Babačić »Sosedje so šli na piknik, mi pa ali ob enih ali ob dveh po kosilu v službo. Pa praznike, pa to. Ko so bili vsi doma, mi pa v službi.« Tomaž

ISBN 978-961-06-0240-8

ISBN 978-961-06-0240-8

Predvajal vam je poslednji kino operat er

»Že v vojski sem iskal oglase, prebiral časopise in nekega dne je bil v nekem časopisu oglas za kinooperaterja v Ljubljanskih kinematografih.« Matej

K ARMEN H ROVAT

P REDVAJAL

VAM JE POSLEDNJI KINOOPERAT ER

Življenjske zgodbe poklicnih kinooperaterjev Ljubljanskih kinematografov

Karmen Hrovat

Karmen Hrovat, roj. 1991 v Novem mestu, se je šolala na novomeški gimnaziji, leta 2014 pa je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani zaključila dodiplomski študij biokemije. Študij je nadaljevala na magistrskem programu etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti in leta 2018 magistrirala s temo kinooperaterjev Ljubljanskih kinematografov. Ob študiju je nekaj časa delala v ljubljanskem mestnem kinu Komuna, kjer je spoznala različne vloge in obveznosti v kinu.

Z življenjskimi zgodbami kinooperaterjev knjiga predstavi kinooperaterski poklic, kot je obstajal pred digitalizacijo filma. Struktura monografije simbolno predstavlja strukturo predvajanja filmske projekcije, ki se začne z reklamami, napovedniki in nadaljuje s filmom, predvajanim na dveh filmskih kolutih. V prvem delu monografije spoznamo zgodovinski okvir razvoja kinematografije in kinooperaterskega poklica. Sledi oris največjega kinopodjetja v Ljubljani in opis kinolokacij, s katerimi je podjetje upravljalo. Seznanimo se tudi s sistemom dela v podjetju in strukturo tam zaposlenih. V drugem delu se avtorica osredini na večplastno doživljajsko izkustvo kinooperaterskega poklica. Na podlagi analize opravljenih intervjujev s poklicnimi kinooperaterji reflektira njihovo seznanitev s poklicem, načine ustvarjanja znanja in procese izobraževanja, ki so bili potrebni za ta poklic, spremljajoči imaginarij kinooperaterjev, delovni prostor, tehnični del poklica in njegov umetniški potencial. Avtorica predstavi tudi vsakdanje življenje kinooperaterjev, razmerje med spoloma na delu, kot tudi mnogo s poklicem povezanih podrobnosti. Skozi življenjske zgodbe kinooperaterjev odkrivamo posebnosti poklica in spoznamo, da današnjega dela v kinokabinah ne moremo več enačiti s poklicem profesionalnih kinooperaterjev pred digitalno dobo.

9 789610 602408

Predvajal_vam_je_poslednji_kinooperater_naslovka_FINAL.indd 1

9.9.2019 7:42:35