Leta 1888 se je na Univerzi v Heidelbergu posvetil proučevanju živčno-mišične fiziologije morskih nevretenčarjev in začel aktivno sodelovati z Zoološko postajo v Neaplju, enim najživahnejših znanstvenoraziskovalnih središč, ki je bilo znano po izrazito odprti drži do raziskovalcev z različnimi paradigmatskimi ozadji. A poznejše vodstvo Physiologischer Instituta v Heidelbergu ni imelo posluha za Uexküllove raziskave, on sam pa od leta 1902 ni imel več dostopa do heidelberškega, od 1903 pa niti do neapeljskega laboratorija. Vse te spremembe so za Uexkülla pomenile začetek v raziskovalnem oziru težavnega obdobja, ko se je posvečal predvsem teoretski refleksiji tako na področju biološko-filozofske kot tudi družbenopolitične misli. Uexküll je napisal več knjig in številne članke, v katerih se je ukvarjal z najrazličnejšimi temami, »od nevromuskulature morskih nevretenčarjev do subjektivnosti pri živalih, od Boga in pomena življenja do bioloških branj Platona in Kanta«. Med njegova najpomembnejša dela, ki se ukvarjajo s problematiko narave življenja in okolnih svetov, sodijo: Umwelt und Innenwelt der Tiere, Theoretische Biologie, Die Lebenslehre, Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi, Niegeschaute Welten in Bedeutungslehre.
Potikanja_naslovka_FINAL.indd 1
»Kdor meni, da naša čutila služijo našemu opažanju in gibalni organi delovanju, v živalih ne bo videl zgolj strojnega sestava, temveč bo v njih odkril tudi strojnika, ki je v te organe vpet prav tako, kot smo mi sami v naše telo. A potem živali ne bo več presojal kot gole objekte, temveč kot subjekte, katerih bistvena dejavnost je v opažanju in delovanju.« Jakob von Uexküll
ISBN 978-961-06-0062-6
ISBN 978-961-06-0062-6
9 789610 600626
Jakob von Uexküll POTIKANJA PO OKOLNIH SVETOVIH ŽIVALI IN LJUDI
Jakob von Uexküll (1864–1944), danes zvečine pozabljeni mislec, ki pa je bil svojčas kar dvakrat predlagan za Nobelovo nagrado, se je rodil v estonsko-nemški plemiški rodbini v kraju Mihkli (Estonija). Med študijem zoologije na Univerzi v Dorpatu je prišel v stik z dvema nasprotujočima si intelektualnima tokovoma: z darvinizmom, do katerega je kmalu zavzel skeptično držo, in vitalističnim baerizmom Karla Ernsta von Baera, čigar misel je Uexkülla od zoologije postopoma preusmerila k fiziologiji.
Jakob von Uexküll
POTIKANJA
PO OKOLNIH SVETOVIH ŽIVALI IN LJUDI
Slikanica nevidnih svetov
Knjiga Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi (1934) na strnjen način in v značilnem fenomenološkem pristopu predstavi Uexküllovo teorijo o okolnih svetovih. Avtor v njej zavrne tradicionalni pogled na žival kot pretanjeni »strojni mehanizem«, ki se zgolj refleksno in trpno odziva na spremembe v svojem okolju, v katerem deluje kot »objekt«. Ob vrsti primerov pokaže, da organizem svoj svet aktivno konstituira, da v njem nastopa kot »subjekt«. Glede na zasnovo in potrebe okolni svet organizmu predstavlja sklop obeležij, iz katerih se izoblikujeta njegov opažanjski in delovanjski svet, ki tvorita celoto okolnega sveta. V tem svetu pa organizem pravzaprav šele »nahaja« samega sebe, v njem se konstituirajo različne dimenzije njegovega prostora in njegov čas, skozi te dimenzije pa se hkrati vzpostavi tudi občutje lastne telesnosti. S tem živo bitje oz. njegova telesnost nista vstavljena v nekakšen abstraktni prostor in čas: živo bitje je bitje-v-svetu in skozi svet. Okolni svet in živo bitje tako tvorita sklenjeno celoto, nekakšno »povratno zanko« (oz. po Uexküllu »funkcionalni krog«) medsebojne konstitucije. Uexküll je s svojo teorijo mnoštva »avtonomnih« okolnih svetov – od katerih je človekov le eden med mnogimi, načelno nedostopnost/ neantropomorfnost teh svetov pa nakazuje tudi podnaslov knjige Slikanica nevidnih svetov – brez dvoma eden od začetnikov drugačnega odnosa do bitij iz narave, ki se odraža v sodobnih ekoloških gibanjih, še vedno je tudi referenca avtorjev s področja biologije, filozofije, kognitivne in sistemske teorije ter semiotike. Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi veljajo za referenčno delo tako na področju humanističnodružboslovnih kot naravoslovnih študij. Delo, ki ostaja aktualno vse do danes, je avtorjev prvi knjižni prevod v slovenščino.
18.4.2018 13:57:51
Potikanja_FINAL.indd 1
16.4.2018 9:49:38
POTIKANJA PO OKOLNIH SVETOVIH ŽIVALI IN LJUDI Naslov izvirnika: Streifzüge durch die Umwelten von Tieren und Menschen First edition: 1934 © za slovensko izdajo: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Avtor Jakob von Uexküll Avtor ilustracij Georg Kriszat Recenzenta Vojko Strahovnik, Branko Klun Prevod Samo Krušič Spremna beseda Sebastjan Vörös Lektura Eva Vrbnjak Urednik Dean Komel Založila in izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Prelom Eva Vrbnjak Naslovnica Jure Preglau Ljubljana, 2018 Prva izdaja Naklada 200 izvodov Tisk Birografika Bori, d. o. o. Cena 14,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2017.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.929 UEXKÜLL, Jakob von Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi : slikanica nevidnih svetov / Jakob von Uexküll ; [avtor ilustracij Georg Kriszat ; prevod Samo Krušič ; spremna beseda Sebastjan Vörös]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018 Prevod dela: Streifzüge durch die Umwelten von Tieren und Menschen ISBN 978-961-06-0062-6 294327296
Potikanja_FINAL.indd 2
16.4.2018 9:49:38
Jakob von Uexküll
POTIKANJA PO OKOLNIH SVETOVIH ŽIVALI IN LJUDI Slikanica nevidnih svetov
Ljubljana 2018
Potikanja_FINAL.indd 3
16.4.2018 9:49:38
Potikanja_FINAL.indd 4
16.4.2018 9:49:38
Kazalo PREDGOVOR 7 UVOD 13 OKOLNOSVETNI PROSTORI Delovanjski prostor Tipni prostor Vidni prostor
23 24 29 31
OBZORNICA 37 OPAŽANJSKI ČAS
43
ENOSTAVNI OKOLNI SVETOVI
47
OBLIKA IN GIBANJE KOT OPAŽANJSKI OBELEŽJI
53
CILJ IN NAČRT
61
OPAŽANJSKA IN DELOVANJSKA PODOBA
69
POZNANA POT
77
DOM IN DOMOVINA
83
TOVARIŠ 89 ISKANA PODOBA IN ISKANI PRIZVOK
95
MAGIČNI OKOLNI SVETOVI
101
TAISTI SUBJEKT KOT OBJEKT RA ZLIČNIH OKOLNIH SVETOV
109
SKLEP 117 Sebastjan Vörös: Lahkotna potikanja po življenjuin delu Jakoba von Uexkülla 121
Potikanja_FINAL.indd 5
16.4.2018 9:49:39
Potikanja_FINAL.indd 6
16.4.2018 9:49:39
Predgovor
PREDGOVOR Ta knjižica ne namerava služiti za vodilno nit, ki naj bi pripeljala do kake nove znanosti. Prej vsebuje to, kar bi lahko poimenovali opis sprehoda po neznanih svetovih. Ti svetovi niso samo neznani, temveč tudi nevidni, še več, mnogo zoologov in fiziologov jim nasploh odreka pravico do obstoja. Ta trditev, ki bo slehernega poznavalca omenjenih svetov navdala s čudnim občutkom, postane razumljiva, ker se dostop do teh svetov ne razpre vsakomur, še več, nekatera prepričanja so prav prikladna za to, da vrata, ki predstavljajo vhod vanje, tako čvrsto zagradijo, da skoznje ne prodre niti žarek vsega tistega leska, ki se širi čeznje. Kdor hoče vztrajati pri prepričanju, da so vsa živa bitja le stroji, naj opusti vsako upanje, da bo kdaj ugledal njihove okolne svetove. Kdor pa se tej teoriji o živih bitjih kot strojih še ni do konca zaobljubil, naj premisli naslednje. Vsi naši uporabni predmeti in stroji niso nič drugega kot človekovi pripomočki. In sicer obstajajo pripomočki delovanja – tako imenovana orodja, h katerim spadajo vsi veliki stroji, ki v tovarnah obdelujejo tisto, kar ustvari narava, ter železnice, avtomobili in zrakoplovi. Obstajajo pa tudi pripomočki opažanja, ki bi jih lahko imenovali opažala, kot so teleskopi, očala, mikrofoni, radijski aparati itn. Zdaj pa se velja pobliže spustiti v to, da žival ni nič drugega kot izbor primernih opažal in orodij, ki jih neki krmilni aparat povezuje v celoto, ki naj bi bila sicer še vedno stroj, vendar kljub temu primerna za izvajanje življenjskih funkcij neke živali. In to je dejansko nazor vseh teoretikov strojnosti, pa naj s to primerjavo mislijo bolj na toge mehanizme ali pa na plastične dinamizme. Pri tem pa se pozablja, da se tako že od začetka utajuje poglavitno zadevo, namreč subjekt, ki se teh pripomočkov poslužuje, z njimi opaža in deluje. S pomočjo nemogoče konstrukcije nekakšnega kombiniranega opažala-orodja niso le pri živalih v eno skrpali čutnih in 7
Potikanja_FINAL.indd 7
16.4.2018 9:49:39
POTIKANJA PO OKOLNIH SVETOVIH ŽIVALI IN LJUDI
gibalnih organov, kot da bi šlo za dele stroja (in ne da bi se ozirali na njihovo opažanje in delovanje), temveč so prešli k temu, da bi postrojili še človeka. Po nazoru behavioristov sta naše občutenje in volja zgolj videz, v najboljšem primeru ju je treba imeti za moteč postranski šum. Kdor pa še naprej meni, da naša čutila služijo našemu opažanju in gibalni organi delovanju, tudi v živalih ne bo videl zgolj strojnega sestava, temveč bo v njih odkril tudi strojnika, ki je v te organe vpet prav tako, kot smo mi sami v naše telo. A potem živali ne bo več presojal kot gole objekte, temveč kot subjekte, katerih bistvena dejavnost je v opažanju in delovanju. S tem pa se že razprejo vrata, ki vodijo k okolnim svetovom. Vse, kar namreč kak subjekt opaža, postane njegov opažanjski svet, in vse, kar počne, postane njegov delovanjski svet. Opažanjski in delovanjski svet pa skupaj tvorita sklenjeno celoto, okolni svet. Okolni svetovi, ki so ravno tako mnogoteri kot same živali, slehernemu prijatelju narave ponujajo nove dežele tolikšnega bogastva in lepote, da se sprehod skoznje brž izplača, tudi če se ti ne razpirajo našemu telesnemu, ampak le duhovnemu očesu. Najbolje, da tak sprehod začnemo kakega sončnega dne, na travniku, bogatem s cvetjem, ki ga preveva brenčanje hroščev in frfotanje metuljev, in okrog sleherne od živali, ki poseljujejo travnik, zgradimo milni mehurček, ki predstavlja njen okolni svet, izpolnjen z vsemi obeležji, ki so temu subjektu dostopna. Brž ko v tak milni mehurček vstopimo sami, se okolje, ki se je okoli subjekta razprostiralo doslej, popolnoma preobrazi. Mnogo lastnosti pisanega travnika docela izgine, druge izgubijo svojo sovisnost, ustvarijo se nove vezi. V slehernem milnem mehurčku nastane nov svet. Pričujoči potopis bralca poziva, naj te svetove prekolovrati skupaj z nami. Avtorja sva si pri sestavljanju te knjige nalogo razdelila tako, da je eden (Uexküll) napisal besedilo, drugi (Kriszat) pa je poskrbel za slikovno gradivo. Upava, da bova z opisom tega potovanja naredila odločilen korak naprej in številne bralce prepričala, da okolni svetovi zares 8
Potikanja_FINAL.indd 8
16.4.2018 9:49:39
Predgovor
obstajajo in da se v tem odpira novo, neskončno bogato področje raziskovanja. Obenem naj ta knjižica pričuje o skupnem raziskovalnem duhu sodelavcev na Inštitutu za raziskovanje okolnih svetov v Hamburgu. Posebno zahvalo sva dolžna dr. Konradu Lorenzu, ki nama je pri delu zelo pomagal s tem, ko nama je poslal slike, ki osvetljujejo njegove bogate izkušnje s kavkami in škorci. Prof. Eggers nama je prijazno poslal izčrpno poročilo o svojih poskusih z nočnimi metulji. Znani akvarelist Franz Huth je za naju zasnoval upodobitvi sobe in hrasta. Sliki št. 46 in 59 sta delo Th. v. Uexkülla. Vsem iz srca izrekava zahvalo. Hamburg, decembra 1933 J. v. Uexküll
9
Potikanja_FINAL.indd 9
16.4.2018 9:49:39
Potikanja_FINAL.indd 10
16.4.2018 9:49:39
POTIKANJA PO OKOLNIH SVETOVIH ŽIVALI IN LJUDI
Potikanja_FINAL.indd 11
16.4.2018 9:49:39
Potikanja_FINAL.indd 12
16.4.2018 9:49:39
Uvod
UVOD Vsak podeželan, ki se s svojim psom pogosto potika po gozdovih in grmičju, se je zagotovo seznanil z drobcenim insektom, ki – viseč na grmovni veji – preži na svoj plen, bodisi na človeka bodisi na žival, zato da bi se z nje vrgel na svojo žrtev in se do sitega nasrkal njene krvi. Pri tem do dva milimetra velika živalca nabrekne do velikosti grahovega zrna (prim. sliko 1).
Slika 1: Klop.
Klop sicer ni nevaren, zato pa neljub gost sesalcev in živali. Novejše raziskave so njegovo življenjsko pot pojasnile v tako mnogih podrobnostih, da si o njem lahko zarišemo podobo, v kateri skoraj ni vrzeli. Iz jajčeca se izleže še ne do konca razvita živalca, manjkajo ji še en par nog in spolni organi. A že v tem stanju je zmožna napasti hladnokrvne živali, recimo kuščarje, na katere preži, ždeča na vrhu travne bilke. Po več levitvah si pridobi še manjkajoče organe in zdaj se lahko poda na lov za toplokrvneži. Ko je samička oplojena, s svojimi osmerimi nogami spleza vse do vrha izpostavljene veje poljubnega grma, da bi se z dovoljšnje višine lahko vrgla na kakega manjšega sesalca, ki ravno teka mimo, ali pa da bi jo z nje posmukala kaka večja žival. Pot do svojega stražnega stolpa brezoka žival najde s pomočjo splošnega kožnega čuta za svetlobo. Bližanje plena temu 13
Potikanja_FINAL.indd 13
16.4.2018 9:49:39
Leta 1888 se je na Univerzi v Heidelbergu posvetil proučevanju živčno-mišične fiziologije morskih nevretenčarjev in začel aktivno sodelovati z Zoološko postajo v Neaplju, enim najživahnejših znanstvenoraziskovalnih središč, ki je bilo znano po izrazito odprti drži do raziskovalcev z različnimi paradigmatskimi ozadji. A poznejše vodstvo Physiologischer Instituta v Heidelbergu ni imelo posluha za Uexküllove raziskave, on sam pa od leta 1902 ni imel več dostopa do heidelberškega, od 1903 pa niti do neapeljskega laboratorija. Vse te spremembe so za Uexkülla pomenile začetek v raziskovalnem oziru težavnega obdobja, ko se je posvečal predvsem teoretski refleksiji tako na področju biološko-filozofske kot tudi družbenopolitične misli. Uexküll je napisal več knjig in številne članke, v katerih se je ukvarjal z najrazličnejšimi temami, »od nevromuskulature morskih nevretenčarjev do subjektivnosti pri živalih, od Boga in pomena življenja do bioloških branj Platona in Kanta«. Med njegova najpomembnejša dela, ki se ukvarjajo s problematiko narave življenja in okolnih svetov, sodijo: Umwelt und Innenwelt der Tiere, Theoretische Biologie, Die Lebenslehre, Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi, Niegeschaute Welten in Bedeutungslehre.
Potikanja_naslovka_FINAL.indd 1
»Kdor meni, da naša čutila služijo našemu opažanju in gibalni organi delovanju, v živalih ne bo videl zgolj strojnega sestava, temveč bo v njih odkril tudi strojnika, ki je v te organe vpet prav tako, kot smo mi sami v naše telo. A potem živali ne bo več presojal kot gole objekte, temveč kot subjekte, katerih bistvena dejavnost je v opažanju in delovanju.« Jakob von Uexküll
ISBN 978-961-06-0062-6
ISBN 978-961-06-0062-6
9 789610 600626
Jakob von Uexküll POTIKANJA PO OKOLNIH SVETOVIH ŽIVALI IN LJUDI
Jakob von Uexküll (1864–1944), danes zvečine pozabljeni mislec, ki pa je bil svojčas kar dvakrat predlagan za Nobelovo nagrado, se je rodil v estonsko-nemški plemiški rodbini v kraju Mihkli (Estonija). Med študijem zoologije na Univerzi v Dorpatu je prišel v stik z dvema nasprotujočima si intelektualnima tokovoma: z darvinizmom, do katerega je kmalu zavzel skeptično držo, in vitalističnim baerizmom Karla Ernsta von Baera, čigar misel je Uexkülla od zoologije postopoma preusmerila k fiziologiji.
Jakob von Uexküll
POTIKANJA
PO OKOLNIH SVETOVIH ŽIVALI IN LJUDI
Slikanica nevidnih svetov
Knjiga Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi (1934) na strnjen način in v značilnem fenomenološkem pristopu predstavi Uexküllovo teorijo o okolnih svetovih. Avtor v njej zavrne tradicionalni pogled na žival kot pretanjeni »strojni mehanizem«, ki se zgolj refleksno in trpno odziva na spremembe v svojem okolju, v katerem deluje kot »objekt«. Ob vrsti primerov pokaže, da organizem svoj svet aktivno konstituira, da v njem nastopa kot »subjekt«. Glede na zasnovo in potrebe okolni svet organizmu predstavlja sklop obeležij, iz katerih se izoblikujeta njegov opažanjski in delovanjski svet, ki tvorita celoto okolnega sveta. V tem svetu pa organizem pravzaprav šele »nahaja« samega sebe, v njem se konstituirajo različne dimenzije njegovega prostora in njegov čas, skozi te dimenzije pa se hkrati vzpostavi tudi občutje lastne telesnosti. S tem živo bitje oz. njegova telesnost nista vstavljena v nekakšen abstraktni prostor in čas: živo bitje je bitje-v-svetu in skozi svet. Okolni svet in živo bitje tako tvorita sklenjeno celoto, nekakšno »povratno zanko« (oz. po Uexküllu »funkcionalni krog«) medsebojne konstitucije. Uexküll je s svojo teorijo mnoštva »avtonomnih« okolnih svetov – od katerih je človekov le eden med mnogimi, načelno nedostopnost/ neantropomorfnost teh svetov pa nakazuje tudi podnaslov knjige Slikanica nevidnih svetov – brez dvoma eden od začetnikov drugačnega odnosa do bitij iz narave, ki se odraža v sodobnih ekoloških gibanjih, še vedno je tudi referenca avtorjev s področja biologije, filozofije, kognitivne in sistemske teorije ter semiotike. Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi veljajo za referenčno delo tako na področju humanističnodružboslovnih kot naravoslovnih študij. Delo, ki ostaja aktualno vse do danes, je avtorjev prvi knjižni prevod v slovenščino.
18.4.2018 13:57:51