Mistika in mistična izkustva veljajo v dobršnem delu sodobnega akademskega diskurza bodisi za ekstravagantni kuriozum, eksotično cvetico, ki uspeva le v ezoterični atmosferi duhovnosti in ima le malo opraviti z vsakdanjim življenjem, bodisi za obskurni monstruozum, groteskno mešanico vraževerja, čarovnije in iracionalnosti, ostalino prastarih predsodkov in mitične zavesti. Namen pričujoče razprave je z obravnavo različnih vidikov mističnega doživljanja – od nevroznanstvenih, ki so v zadnjih dveh desetletjih vzklili pod okriljem nevroznanstvene revolucije, preko fenomenoloških, s katerimi skuša natančneje očrtati doživljajsko krajino, skozi katero se vije mistika, do epistemoloških, v katerih obravnava vprašanje, ali in kakšno spoznavno vrednost imajo mistična doživetja – pokazati, da so tovrstna stališča napačna.
