Issuu

Ana Reberc je diplomirana psihologinja, vzporedna magistrska študentka psihologije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaključno delo študija na področju psihologije piše o avtoritarni osebnosti, na sociološkem področju pa

o kritični obravnavi konstitucije psihologije kot nevtralne znanosti. Zanimajo jo kritična socialna psihologija, kritična teorija ter postkolonialne in feministične študije. Kot novinarka je aktivna na Radiu Študent, kjer vodi psihološko oddajo Psihoteka.

Nasilje ima več obrazov, večina obrazov nosi maske, tančice, očesni stiki so manj pogosti, obrazi so obrnjeni stran od nas ali pa nas na skrivaj zalezujejo. S tem, ko v knjigi namenjamo več prostora žrtvam in ne storilcem, sicer umanjka določen strokovni vidik, vendar je to zavestna odločitev. Pomembno je, komu damo možnost, da narekuje zgodbo, koga slišimo in komu želimo omogočiti, da je slišan. Na delovnem mestu bi moralo biti nesprejemljivo kakršno koli nasilje, podjetja pa bi morala imeti napisana pravila vedenja, ki bi veljala za vse. Pravila in zakonodaja trenutno namreč niso ustrezno urejeni.

ISBN 978-961-06-0201-9

psihološki pogledi in slovenska praksa psihološki pogledi in slovenska praksa

svetuje, vodi delavnice, predava zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter ureja spletno mesto https:// psihologijadela.com.

OBRAZI NASILJA NA DELOVNEM MESTU Obrazi nasilja na delovnem mestu

Eva Boštjančič je izredna profesorica za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področjem talentov, s kulturno inteligentnostjo in vodenjem v organizacijskem okolju, z vračanjem na delo po izgorelosti oz. po daljši bolniški odsotnosti idr. Ob tem tudi

Uredili: Eva Boštjančič in Ana Reberc

Monografijo odlikuje celovit pristop, saj posamezna poglavja poleg splošnih vprašanj obravnavajo različne oblike nasilja na delovnem mestu (fizično, psihično, spolno, spletno itd.) ter poklice, kjer se nasilje pogosteje pojavlja (zdravstveno osebje, novinarji, učitelji ipd.). Poleg vzrokov za nastanek nasilja in njegove pojavnosti se monografija sprašuje tudi o možnih načinih preprečevanja nasilja. S takim pristopom avtorji osveščajo o problematiki oziroma predlagajo prijeme za zmanjševanje nasilja na delovnem mestu. Prof. dr. Ivan Svetlik

Rezultati raziskav, ki so predstavljeni v zaključenih poglavjih, podajajo prerez razmer na različnih delovnih mestih in so usmerjeni k spodbujanju pozitivnega v delovnem okolju. Problem je prikazan z vidika posameznika ter skupin zaposlenih. Ob trpljenju, ki ga pojav povzroča prizadetim, monografija opozarja tudi na vpliv izpostavljenosti nasilju na delovno učinkovitost in uspešnost. Pojavne oblike nasilja so različne, v zadnjih letih se npr. pojavlja tudi internetno, in nerešena problematika se lahko prenaša tudi v domače okolje. Bralci bodo izčrpno in z utemeljitvami, ter prvič na tak način pri nas, poglobljeno seznanjeni z enim od najbolj perečih vprašanj delovnega okolja. Prof. dr. Marko Polič

9 789610 602019

Obrazi_nasilja_naslovka_FINAL.indd 1

13.5.2019 9:02:46

Obrazi nasilja na delovnem mestu Psihološki pogledi in slovenska praksa Uredili Eva Boštjančič in Ana Reberc

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 1

14.5.2019 15:03:50

Obrazi nasilja na delovnem mestu Psihološki pogledi in slovenska praksa Avtorji: Manca Ajdišek, Saša Bajc, Katarina Babnik, Eva Boštjančič, Urška Burian, Ines Bušić, Sara Cossutta, Jaša Čebulj, Žiga Damjanac, Tina Durič, Teo Ferfolja, Lena Gabršček, Tjaša Geršak, Tjaša Hauptman, Daša Jehart, Maja Klančič, Sandra Klašnja, Kristina Kolle, Žiža Komac, Zala Konda, Alja Kopinič, Maša Košorok, Rebeka Kovačec , Josipa Krsnik, Aneja Kutin, Amadeja Lah, Leja Lampret, Glorija Lang, Katarina Molan, Tina Oblak, Tina Pahovnik, Vida Peternelj, Andreja Petrovčič, Kim Pletikos, Ivana Prem, Nejka Progar, Ana Reberc, Ana Rejec, Klavdija Repnik Šernek, Martina Rošker, Zala Strojnik, Gaja Škerlj, Milena Šokčević, Monika Špital, Blaž Šubic, Jerca Šubic, Neža Štiglic Hribernik, Maja Tošik, Kaja Turk, Blaž Uršič, Tjaša Vitez, Jana Vrbančič in Nuša Zidarn Urednici: Eva Boštjančič in Ana Reberc Recenzenta: Marko Polič in Ivan Svetlik Lektorica: Irena Hvala Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Aleš Cimprič Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za psihologijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2019 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 19,90 € Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610602040

Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=299924480 ISBN 978-961-06-0201-9 E-knjiga COBISS.SI-ID=299945728 ISBN 978-961-06-0204-0 (pdf )

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 2

14.5.2019 15:03:50

Kazalo vsebine UVOD Predgovor Eva Boštjančič

Individualno in družbeno v nasilju na delovnem mestu Ana Reberc

I. PRISOTNOST IN POGOSTOST POJAVLJANJA NASILJA MED ZAPOSLENIMI V SLOVENIJI Nepravičen in krivičen odnos v povezavi z delom – opredelitve in razlage nasilja na delovnem mestu Katarina Babnik

Kdaj (ni)smo žrtve nasilja? – pregled splošne pojavnosti nasilja na delovnem mestu Tjaša Geršak, Tjaša Hauptman, Daša Jehart, Amadeja Lah in Andreja Petrovčič

Zakaj me ne pusti pri miru? – spolno nasilje na delovnem mestu Katarina Molan, Martina Rošker, Klavdija Repnik Šernek in Blaž Šubic 65 Pošilja mi grozilna SMS-sporočila – spletno nasilje na delovnem mestu Nejka Progar, Nuša Zidarn in Kaja Turk

Zadovoljen, vendar prikrito nasilen – vpliv zaznane prisotnosti nasilja na delovnem mestu na zadovoljstvo z življenjem Žiga Damjanac, Lena Gabršček, Zala Konda in Aneja Kutin 99 Ko manipulator, samovšečnež in hladnokrvnež sedijo za (sosednjo) mizo – temna triada in nasilje na delovnem mestu Saša Bajc, Urška Burian, Jaša Čebulj, Kristina Kolle in Ivana Prem 117 Pri nas nasilje ni problem – aktivnosti slovenskih delodajalcev na področju preventivnih dejavnosti za preprečevanje nasilja na delovnem mestu Alja Kopinič, Žiža Komac, Teo Ferfolja, Sara Cossutta in Josipa Krsnik

139

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 3

14.5.2019 15:03:50

II. DOŽIVLJANJE IN POSLEDICE NASILJA NA DELOVNEM MESTU PRI IZBRANIH POKLICIH Učitelji kot žrtve nasilja – pojavnost različnih oblik nasilja nad osnovnošolskimi učitelji s strani učencev, staršev, nadrejenih in sodelavcev Ines Bušić, Milena Šokčević in Maja Tošik

169

Ko starši vedo več kot učitelji – nasilje staršev nad osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji Tina Oblak, Gaja Škerlj in Jerca Šubic

183

Stranka nima vedno prav – pojmovanje in doživljanje nasilja na delovnem mestu pri prodajalcih Glorija Lang, Blaž Uršič, Tjaša Vitez in Jana Vrbančič

203

Daj, časti eno rundo – nasilje strank nad natakarji Tina Pahovnik, Vida Peternelj, Monika Špital in Zala Strojnik

223

Poročevalci nasilja – nasilje na delovnem mestu novinarja Manca Ajdišek, Tina Durič, Maša Košorok, Rebeka Kovačec in Ana Reberc

239

Prenašanje nasilja kot delovna naloga – nasilje nad zdravstvenim osebjem v domovih starejših občanov Maja Klančič, Sandra Klašnja, Leja Lampret, Kim Pletikos in Ana Rejec

257

III. ZMANJŠEVANJE IN ODPRAVLJANJE NASILJA NA DELOVNEM MESTU To bom zmogla – osebnostna čvrstost kot zaščitni dejavnik nasilja v delovnem okolju Neža Štiglic Hribernik in Eva Boštjančič

277

Povzetki poglavij/Abstracts

293

Stvarno kazalo

303

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 4

14.5.2019 15:03:50

Predgovor »Vabljeni, da sodelujete v raziskavi o pojavnosti nasilja v vaši delovni organizaciji.« To je bil začetek povabila k sodelovanju pri raziskavi, ki ga je prejelo veliko delodajalcev, ko smo se jeseni 2018 lotili odkrivanja in analiziranja področja nasilja v slovenskem delovnem okolju. »Vabimo vse, ki ste doživeli kakršno koli obliko spolnega nasilja na delovnem mestu, da sodelujete v intervjuju, pri katerem bo zagotovljena popolna anonimnost, vse povedano bomo pred analizo anonimizirali ter vam pred kakršno koli objavo prispevek poslali v avtorizacijo.« To pa je bil začetek vabila vsem zaposlenim, ki so sami občutili tisto, kar je v slovenskem prostoru prepovedano z zakoni in predpisi. Ko smo s študenti magistrskega študija psihologije vzporedno raziskovali 15 med seboj delno povezanih področij, smo na ta in mnoga druga vabila prejeli zelo malo pozitivnih odgovorov. Zaradi prvotno res nizkega števila udeležencev sem se spraševala, ali je to morda tema, ki v Sloveniji ni prisotna, ali je meja prepoznavanja nasilja tako visoka, da se po mnenju večine nasilje v delovnih organizacijah ne dogaja, ali da se posamezniki ne želijo izpostavljati, podoživljati in poročati o lastnih izkušnjah, saj jih je strah morebitnih posledic. Nasilje je tema, ki ni priljubljena, o nasilju je malo raziskav in tudi piše se o tem bolj malo in zelo previdno. Gre za področje, ki se ga delodajalci morda sploh ne zavedajo oziroma se usmerjajo na bolj otipjiva, merljiva in dobičkonosna področja, ali pa si zatiskajo oči, da za njihovo organizacijo razumevanje, prepoznavanje in zmanjševanje nasilja ni pomembno. Pri delu si morda lažje postavljamo meje kot v zasebnem življenju – mejo, do katere lahko gredo drugi pri dodeljevanju nalog, mejo, ki označuje naš osebni prostor, mejo, ki je namenjena naši zasebnosti, mejo, ki nam omogoča, da se na delovnem mestu počutimo varne, tako s fizičnega kot

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 5

14.5.2019 15:03:50

Obrazi nasilja na delovnem mestu

psihičnega vidika. Ko pa nekdo prestopi mejo, pride do stresa, konflikta, jeze, razočaranja, žalosti, kar vodi ne le v zamajano samozavest in samopodobo, temveč tudi spremembo našega vedenja in delovnih navad. Večina zaposlenih na ogrožujočo situacijo odreagira spontano, tako kot smo na podobne situacije odgovarjali v naši preteklosti. A meje so zato, da jih znamo postaviti, da jih znamo braniti in da znamo reči ne, ko jih nekdo prestopi. Zato se mi zdi kot psihologinji, ki deluje na področju psihologije dela, pomembno, da o nasilju na delovnem mestu jasno govorimo, informiramo, izobražujemo, se pogovarjamo in morda s tem tudi preprečujemo njegov nastanek in pojavnost. V znanstveni monografiji Obrazi nasilja na delovnem mestu – psihološki pogledi in slovenska praksa smo poskušali predstaviti sedanjo situacijo, ki se dogaja na različnih delovnih mestih številnim zaposlenim v Sloveniji. Ideja se je pojavila kot odgovor na vedno bolj rastočo in zaželeno znanstveno vejo psihologije, imenovano pozitivna psihologija, ki v zaposlenih išče in spodbuja dobro, želeno, prijetno. Vendar če bomo tako znanstveniki kot praktiki »govorili le o soncu, zanemarili pa dež, težko govorimo o vremenu in splošni klimi«. Pomembno je, da na vsako delovno situacijo, pa naj bo to v primeru natakarja, ki streže kosila v gostinskem lokalu, timskega sestanka medicinskega osebja ali sindikalnega zborovanja zaradi zmanjšanja delovnih pravic, pogledamo z vseh možnih perspektiv. Le različni pogledi nam pomagajo oblikovati celostno sliko. Zato smo pri analiziranju nasilja v delovnih organizacijah v Sloveniji v pričujoči monografiji na eni strani obravnavali perspektivo posameznika in njegovega doživljanja ter tudi posledic, ki jih ima lahko nanj nasilje ter na učinkovitost in uspešnost izvajanja delovnih nalog, ki jih opravlja, po drugi strani pa smo obravnavali tudi perspektivo organizacije, ki jo v našem primeru predstavljajo delodajalci oziroma kadrovski strokovnjaki. Nasilje lahko opisujemo tudi glede na različne organizacijske ravni, na katerih se odvija; tako boste v tej monografiji lahko brali o vertikalni (npr. nadrejeni – podrejeni) in o horizontalni (npr. starši – učitelji) pojavnosti nasilja. Čeprav smo z vidika pojavnosti zajeli le zaposlene v nekaterih dejavnostih (npr. učitelje, medicinsko osebje, novinarje ...), si upam zapisati, da se fizično, psihično, ekonomsko, spolno in e-nasilje pojavlja prav v vseh dejavnostih. Nismo pa ostali le pri oblikah nasiljah. V knjigi smo se drznili iskati odgovor na vprašanje, katere osebnostne lastnosti imajo posamezniki, ki so izvajalci nasilja. Seveda jih je težko prepoznati, še zahtevneje pa jih je privabiti k sodelovanju v raziskovalnem projektu. Zato je večji del knjige namenjen

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 6

14.5.2019 15:03:50

Predgovor

doživljanju zaposlenih, ki so bili na delovnem mestu žrtve nasilnih dejanj. Posledice vsak dan nosijo s seboj na delo, odnašajo jih domov, včasih jih »prenašajo« na pleča svojih družinskih članov. Med drugim se kažejo v obliki osebnih stisk, v manj učinkovitem načinu komuniciranja, povečani čustveni občutljivosti, izčrpanosti. Delodajalci pa rezultate nasilnih ravnanj opazijo kot upočasnjeno delo, prepoznavajo povečano število napak, manj iskreno komunikacijo in pogostejšo odsotnost z dela. Nasilje ima več obrazov, večina obrazov nosi maske, tančice, očesni stiki so manj pogosti, obrazi so obrnjeni stran od nas ali pa nas zalezujejo v tajnosti. Kar pa ne pomeni, da se nas nasilje ne dotakne, psihično in fizično. A obraz je tisti, ki tudi spregovori. In spregovoriti o tako pomembni temi, kot je nasilje na delovnem mestu, je potrebno, nujno in pogumno dejanje. Ti obrazi nasilja lahko prizadenejo zaposlenega, mu vzamejo samospoštovanje, pogum in voljo ter delovno zadovoljstvo, ustvarjalnost in zavzetost. Vloga psihologov je, da javnost informiramo in hkrati opozarjamo. Ta monografija je namenjena vsem, ki vam ni vseeno, in vsem, ki si želite, da bi bilo nasilja na delovnih mestih čim manj. Dr. Eva Boštjančič profesorica za psihologijo dela in organizacije

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 7

14.5.2019 15:03:50

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 8

14.5.2019 15:03:50

Individualno in družbeno v nasilju na delovnem mestu Psihološko raziskovanje se pogosto opredeljuje kot proučevanje posamez nikov, vendar se hkrati nujno nanaša tudi na družbo. Posamezniki so vedno vpeti v družbeno dogajanje, zato jih ne moremo izvzeti iz značilnosti in specifičnosti družbe. Tudi knjiga pred vami spretno prehaja med ravnjo posameznika in družbe na področju nasilja na delovnem mestu oziroma nasilja v povezavi z delom. Če gledamo gozd, ne vidimo dreves, in če gledamo posamezna drevesa, ne vidimo gozda. Podobno kot vsakokratna menjava perspektive zahteva od nas, da enkrat gledamo drevesa, drugič pa gozd, ta knjiga zahteva menjavo perspektive ob prehajanju med nivojem posameznika in nivojem družbe. Za razumevanje nasilja na delovnem mestu moramo vzpostaviti definicijo, ki v določenem času velja v posamezni kulturi, glede na katero presojamo izkušnje posameznikov in jih umeščamo v kategorije. Ta definicija se povratno definira šele skozi vsakokratne izkušnje, prisotne v kulturi v določenem času. Vsako drevo je drugačno in edinstveno, kot je edinstvena in pomembna izkušnja vsake žrtve nasilja. Vendar posamezne izkušnje ne morejo tvoriti celostnega pogleda na prisotnost nasilja v družbi, zaradi česar jih je treba zmeraj umeščati v širši kontekst. Pogled od daleč ne omogoča razumevanja individualnih vidikov nasilnih dejanj in njihovih posledic. Nujno je torej proučevati, kako se družbena definicija odraža v izkušnjah posameznikov ter kako izkušnje posameznikov obenem tvorijo definicijo, na kakšen način v družbi zaznavamo nasilje. Individualna psihologija ima zmeraj dvojno nalogo – diferencirati med posamezniki in hkrati prepoznavati splošne značilnosti. Tudi znotraj koncepta nasilja na delovnem mestu lahko beremo o specifičnih izkušnjah

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 9

14.5.2019 15:03:50

Obrazi nasilja na delovnem mestu

in splošni prepoznavnosti ter sami definiciji nasilja na delovnem mestu. Celostni pogled na trenutno stanje nasilja na delovnem mestu v slovenskem prostoru tako zahteva ne le oba tipa vprašanj, temveč tudi prilagojeno metodologijo. V tej knjigi tako najdemo poglobljene pristope kvalitativne metodologije, kot so tehnike intervjuja, in preglednejše pristope kvantitativne metodologije. Pregledne raziskave povezujejo posamično s splošnim, s tem ko posameznike sprašujejo po izkušnjah, te pa predstavijo kot celovit vzorec nasilja na delovnem mestu. Preplet različnih pristopov se vije med obravnavo splošne populacije in specifičnih delovnih mest. Splošne značilnosti slovenskega prostora namreč ne morejo pokazati specifičnih potez nasilja v določenih poklicih, ki glede na njihove značilnosti dela omogočajo različno stopnjo vsake od oblik nasilja. Večjo stopnjo ekonomskega nasilja tako doživljajo zaposleni v že tako manj strukturno zaščitenih poklicnih skupinah. Več psihološkega nasilja pa doživljajo zaposleni, katerih delovno mesto zahteva veliko medosebnih stikov itd. Strukturne neenakosti in politično-ekonomske značilnosti slovenskega prostora vplivajo na izražanje in zaznavanje nasilja na delovnem mestu ter odzivanje nanj, kar se izraža tudi v raznolikih definicijah in uporabah koncepta glede na populacijo in raziskovalno vprašanje. Najbolj zgovoren je primer spolnega nasilja na delovnem mestu, ki odraža strukturno spolno neenakost med spoloma v družbi, česar se individualna psihologija praviloma ne dotakne. Vendar se vedno znova pojavlja kot znak, da je raziskovanje zmeraj specifično usmerjeno in bi iz drugačne, sociološke perspektive, lažje osvetlili nekatere strukturne vidike, ki se izmaknejo psihološkemu pogledu na drevesa in gozd, kjer bi morali videti njegovo umeščenost v širši pokrajini. Pozorno branje knjige omogoča še en vpogled v nasilje na delovnem mestu: v razmerje med žrtvami in storilci. Raziskave, objavljene v knjigi (z eno izjemo) raziskujejo in popisujejo doživljanje žrtev. Čeprav se odzivi na vprašalnike razlikujejo glede na razumevanje definicije nasilja na delovnem mestu, stopnjo stigmatiziranosti in normalizacije nasilja na delovnem mestu, so objavljene raziskave pokazale, da si ljudje upajo spregovoriti o doživetem nasilju. Raznolikost raziskav omogoča, da na podlagi pogleda v količino, oblike in psihološke občutke ter posledice nasilja na delovnem mestu oblikujemo raziskave strukturnih in socioloških potez fenomena ter individualne in družbene ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje nasilja. Knjiga se tako trudi dati glas žrtvam, jih opolnomočiti in s tem omogočiti, da bi bilo več preventivnih dejavnosti, prepoznave in obravnave nasilja v povezavi z delovnim mestom. Iz medijskih sporočil smo navajeni, da je več pozornosti namenjeno storilcem kot njihovim žrtvam. S tem, ko v knjigi

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 10

14.5.2019 15:03:50

Individualno in družbeno v nasilju na delovnem mestu

namenjamo več prostora žrtvam in ne storilcem, sicer umanjka določen strokovni vidik, vendar je to zavestna odločitev. Pomembno je, komu dodelimo možnost, da narekuje zgodbo, koga slišimo in komu želimo omogočiti, da je slišan. Namen te knjige ni le predstaviti zgodbe, temveč spodbuditi zaposlene, organizacije in širšo družbo k pozitivni spremembi na področju zmanjševanja nasilja na delovnem mestu. Ana Reberc

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 11

14.5.2019 15:03:50

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 12

14.5.2019 15:03:50

I. PRISOTNOST IN POGOSTOST POJAVLJANJA NASILJA MED ZAPOSLENIMI V SLOVENIJI

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 13

14.5.2019 15:03:50

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 14

14.5.2019 15:03:50

Nepravičen in krivičen odnos v povezavi z delom – opredelitve in razlage nasilja na delovnem mestu Katarina Babnik

Raziskave in teoretična dela se nasilju na delovnem mestu sistematično posvečajo predvsem zadnjih trideset let. Pripovedni pregled literature so vodili naslednji cilji: povzeti opredelitve in razlage nasilja na delovnem mestu ter ključne usmeritve nadaljnjega raziskovanja področja. Če lahko relativno dobro opredelimo, kaj je nasilje v povezavi z delom, pa nimamo na voljo ustrezne razlage nasilja, saj so te pogosto preveč parcialne oz. razložijo nasilje le z določenega vidika ter ne omogočajo razlage nasilja kot procesa in njegove razširjenosti. Modeli, ki opisujejo vzroke, posledice in druge povezane spremenljivke nasilja v povezavi z delom, ne upoštevajo v zadostni meri interakcije med individualnimi in kontekstualnimi dejavniki nasilja, prav tako pa ne vključujejo socialnega vplivanja kot dinamičnega in procesnega vidika nasilja v povezavi z delom. Potrebne so nadaljnje, predvsem longitudinalne ter večnivojske kvantitativne in kvalitativne, raziskave zaznav nasilja na delovnem mestu in dinamike odnosov v kolektivu.

Uvod Preučevanje in razlaga nasilja ima v psihološki literaturi že dolgo zgodovino, nasilju na delovnem mestu pa se raziskave sistematično posvečajo zadnjih trideset let (Dillon, 2012). Nasilje na delovnem mestu je oblika nasilja v skupnosti (Krug, Dahlberg, Mercy, Zwi in Lozano, 2002), za katero je

Obrazi_nasilja_FINAL.indd 15

14.5.2019 15:03:50

ISBN 978-961-06-0201-9

psihološki pogledi in slovenska praksa psihološki pogledi in slovenska praksa

svetuje, vodi delavnice, predava zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter ureja spletno mesto https:// psihologijadela.com.

OBRAZI NASILJA NA DELOVNEM MESTU Obrazi nasilja na delovnem mestu

Uredili: Eva Boštjančič in Ana Reberc

9 789610 602019

Obrazi_nasilja_naslovka_FINAL.indd 1

13.5.2019 9:02:46

Obrazi nasilja na delovnem mestu. Psihološki pogledi in slovenska praksa