Mihaela Knez, Andreja Ponikvar, Tanja Jerman
SlovniÄ?ne preglednice
Oblike v oblakih
KRAJŠAVE SLOVNIČNIH IZRAZOV
UVOD
im.
imenovalnik
rod.
rodilnik
daj.
dajalnik
tož.
tožilnik
mest.
mestnik
or.
orodnik
m
moški spol
ž
ženski spol
Oblike v oblakih so zasnovane kot pomoč učencem in študentom slovenščine pri iskanju ali preverjanju ustreznih slovničnih oblik, ki so jih obravnavali pri pouku, zato so opremljene le z najnujnejšimi pojasnili, nekatera poglavja pa vsebujejo še zglede oz. primere rabe.
s
srednji spol
E
ednina
D
dvojina
Slovnične preglednice so namenjene tudi učiteljem slovenščine kot drugega in tujega jezika, saj si lahko z naborom primerov in zgledov pomagajo pri pripravi svojih vaj.
M
množina
Želimo si, da bi vam preglednice olajšale učenje slovenščine in da bi slovnični oblački čim prej postali del vašega jezikovnega neba.
sam.
samostalnik
os.
oseba
sed.
sedanjik
pret.
preteklik
prih.
prihodnjik
pog.
pogojnik
Oblike v oblakih so slovnične preglednice slovenskega jezika, ki na nazoren in uporabniku prijazen način predstavljajo slovnične vsebine. Namenjene so vsem, ki se učijo slovenščino kot drugi in tuji jezik ne glede na raven znanja, saj obsegajo tako osnovne oblikoslovne vzorce kot tudi poglavja iz skladnje, ki jih ponavadi obravnavamo na višjih stopnjah učenja slovenščine. Glavna poglavja so podana na različnih barvnih podlagah, njihovo zaporedje pa na vsaki strani nakazuje tudi kazalka, s čimer smo želele uporabnikom olajšati iskanje po gradivu.
Avtorice
3
SEDANJIK
EDNINA
BITI
DVOJINA
1. os.
jaz
sem nisem
2. os.
ti
si nisi
on 3. os.
je ni
ona ono
SEDANJIK
midva vidva
jaz
delam ne delam
2. os.
ti
delaš ne delaš
3. os.
ona ono
sta nista
vedve onadva
sta nista
onidve onidve
dela ne dela
midva medve vidva vedve onadva onidve onidve
smo nismo
me vi
ste niste
ve oni
so niso
one ona
DVOJINA
1. os.
on
sva nisva
medve
EDNINA
DELATI
MNOŽINA
mi
MNOŽINA
delava ne delava delata ne delata delata ne delata
mi me vi ve oni one ona
delamo ne delamo delate ne delate delajo ne delajo
4
SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA večina samostalnikov, ki se končajo na soglasnik ananas, brat, čaj, človek, dan, denar, dež, fant, otrok, prijatelj, sir, telefon, veter, vrt; Bruselj, Egipt, Maribor, Pariz; Andrej, Peter; Novak, Trubar … nekateri samostalniki, ki se končajo na samoglasnik apartma, atelje, avto, hobi, intervju, kolega, moški, oče; Čile,Maroko, Oslo; Adi, Anže, Franci, Marko, Miha; Čekada, Slakonja … množinski samostalniki brki, možgani; Andi, Apenini, Dolomiti, Gorjanci, Havaji, Helsinki, Karibi, Karpati, Kornati, Maldivi, Moravci, Pireneji, Radenci, Sejšeli …
OSNOVNA SKLANJATEV
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
1. im.
telefon
telefona
telefoni
2. rod.
telefona
telefonov/prijateljev*
telefonov/prijateljev*
3. daj.
telefonu
telefonoma/prijateljema*
telefonom/prijateljem*
4. tož.
telefon/prijatelja♥
telefona
telefone
o telefonu
o telefonih
o telefonih
s telefonom/prijateljem*
s telefonoma/prijateljema*
s telefoni
5. mest. 6. or.
♥ -a pri
samostalnikih, ki poimenujejo ljudi in živali
* -e- za
c, č, j, š, ž
20
VRSTNI PRIDEVNIK Kateri? Katera? Katero?
-NI -IN
-SKI
-ŠKI*
-ČKI -OV/EV** -NJI -ŠNJI -JI
• turistični, mestni, državni, hišni, prometni, svetovni, kulturni, športni, motorni, materni … • jabolčni, pomarančni, marelični, jagodni, solatni, špinačni, sadni, zelenjavni, mlečni, mesni, gozdni … • poletni, večerni, nočni, sobotni, mesečni, letni, božični, novoletni, velikonočni … • daljni • sredin, lunin … • slovenski, italijanski, srbski, makedonski, argentinski … • ljubljanski, koprski, blejski, kranjskogorski, berlinski, dunajski, madridski, rimski, rimljanski, romanski, germanski, slovanski, evropski … • študentski, kolesarski, policijski, frizerski, poštarski, igralski, pevski, materinski … • januarski, marčevski, avgustovski, septembrski, prvomajski … • jesenski, zimski, spomladanski, lanski, dopoldanski, tedenski, nedeljski … • hotelski, gorski, hribovski, morski, filmski, zgodovinski, svinjski, konjski, življenjski … • angleški, hrvaški, češki, afriški, ameriški, iraški … • zagrebški, tržaški, celovški, beneški, novomeški, škofjeloški, newyorški, buenosaireški, vaški … • otroški, viteški, kovaški … • gledališki, kopališki, pristaniški, zdraviliški … • počitniški, otoški … • kmečki • sirov, orehov, ribezov, slivov, ananasov, korenčkov, bukov, brezov, hrastov, lipov, bezgov, krompirjev, borovničev, češnjev … • kisikov, vodikov, ogljikov, kalijev, natrijev, aluminijev … • ponedeljkov, torkov, četrtkov, petkov • sedanji, jutranji, zgodnji, nekdanji, nadaljnji … • zgornji, spodnji, notranji, zunanji, sprednji, zadnji, bližnji … • današnji, včerajšnji, jutrišnji, prejšnji, nocojšnji, letošnji, zdajšnji … • goveji, telečji, piščančji, puranji, ribji, kozji, ovčji, pasji, mačji, ptičji, mišji, kačji …
* -ški: kadar ima
samostalnik, iz katerega tvorimo pridevnik, v zadnjem zlogu črke b, c, č, dž, g, h, k, s, š, z, ž oz. -šče
** -e- za c, č, j, š, ž
37
OSEBNI ZAIMEK
EDNINA 1. im.
jaz
mene me meni 3. daj. mi mene 4. tož. me -me** 5. mest. o meni z mano/ 6. or. menoj 2. rod.
* tudi midve, vidve
SVOJILNI ZAIMEK
DVOJINA
on ono njega ga njemu mu njega ga -nj** o njem
nje je njej ji njo jo -njo** o njej
naju
vaju
o naju
o vaju
z njim
z njo
z nama
z vama
z njima
ona
tebe te tebi ti tebe te -te** o tebi s tabo/ teboj
vidva vedve*
naju
vaju
nama
vama
MNOŽINA
onadva onidve onidve njiju ju njima jima njiju ju -nju** o njiju
ti
midva medve*
mi me
vi ve
nas
vas
nam
vam
nas
vas
o nas z nami
POVRATNI ZAIMEK
o vas
oni one ona njih jih njim jim njih jih -nje** o njih
sebe se sebi si sebe se -se** o sebi
z vami
z njimi
s sabo/seboj
** ta oblika zaimka se vedno uporablja skupaj s predlogom kot ena beseda, naglas je na prvem zlogu: name, vate, zanj, nanjo, prednju, nadnje, podse ...
1. os. 2. os. 3. os.
EDNINA
DVOJINA
MNOŽINA
moj tvoj njegov njen njegov
najin vajin
naš vaš
njun
njihov
Svojilni zaimek ima pri sklanjanju enake končnice kot pridevnik.
POVRATNI ZAIMEK
svoj
42
GLAVNI ŠTEVNIK 1
m 1. im.
2. rod.
3. daj.
4. tož.
4
dva tedna
trije tedni
štirje tedni
ena ura
s
eno leto
m
enega tedna
ž
ene ure
dveh ur
s
enega leta
let
m
enemu tednu
tednoma
ž
eni uri
s
enemu letu
m
♥
ž
en/enega teden/fanta uro eno leto
m
po enem tednu
ž
po eni uri
s
po enem letu
m 6. or.
3
ž
s 5. mest.
en teden
2
pred enim tednom
ž
pred eno uro
s
pred enim letom
♥ -ega pri samostalnikih, ki poimenujejo ljudi in živali
dve
uri leti tednov
tri
ure leta tednov
treh ur
štiri
5
tednov
ure
pet ur
leta
let
tednov
tednov
štirih ur
petih ur
let
let
let
tednom
tednom
tednom
dvema urama
trem uram
štirim uram
petim uram
letoma
letom
letom
letom
tedne
tedne
tednov
dva tedna dve
uri
tri ure
štiri ure
pet ur
leti
leta
leta
let
tednih
tednih
tednih
tednih
po dveh urah
po treh urah
po štirih urah
po petih urah
letih
letih
letih
letih
tednoma pred dvema urama letoma
tedni
tedni
tedni
pred tremi urami
pred štirimi urami
pred petimi urami
leti
leti
leti 49
PREDLOGI IN SKLONI
RODILNIK (2. sklon)
DAJALNIK (3. sklon)
TOŽILNIK (4. sklon)
MESTNIK (5. sklon)
ORODNIK (6. sklon)
iz
k/h**
v
v
z/s*
z/s*
proti
na
na
za
od
kljub
za
po
nad
do
čez
pri
pod
brez
skozi
ob
pred
o
med
blizu
po
zraven
ob
poleg
nad
mimo
pod
okoli
pred
okrog
med
nasproti
zoper
namesto razen sredi prek(o) zaradi glede vzdolž * predlog s pred c, č, f, h, k, p, s, š, t
** predlog h pred g, k
51
GLAGOLI S PREDLOGOM GLAGOL
bežati bojevati se boriti se braniti (se) brskati cepiti (se) čestitati čutiti delati dišati dokazati se
2, 3, 4, 5, 6
PREDLOG PRIMERI RABE
od pred6 proti3 za4 s/z6 proti3 za4 s/z6 pred6 s/z6 po5 za6 proti3 s/z6 za4 ob5 do2 za4 po5 s/z6 po5 v5 pred6 s/z6 2
bežati od dela bežati pred policijo bojevati se proti nasilju bojevati se za pravice bojevati se s sovražnikom boriti se proti nasilju boriti se za pravice boriti se s konkurenco braniti (se) pred napadom braniti (se) z orožjem brskati po torbi, po internetu brskati za podatki cepiti (se) proti gripi cepiti (se) z novim cepivom čestitati prijatelju za uspeh čestitati državljanom ob dnevu samostojnosti čutiti ljubezen do partnerja delati za službo delati po navodilih delati z ljudmi dišati po parfumu dokazati se v športu dokazati se pred šefom dokazati se z delom
ob predlogih označujejo sklon, ki sledi
GLAGOL
PREDLOG PRIMERI RABE
doseči dreti se družiti se
igrati se imenovati imenovati (se)
s/z6 na4 s/z6 v4 o5 proti3 za4 o5 s/z6 nad6 proti3 o5 s/z6 s/z6 po5 na4 po5 s/z6 za4 po5
imeti (se)
za4
izbrati
za4 po5 med6
dvomiti glasovati gospodariti govoriti hoditi hrepeneti igrati
doseči uspeh z delom dreti se na otroka družiti se s prijateljem dvomiti v prijatelja dvomiti o uspehu glasovati proti spremembi glasovati za spremembo glasovati o zakonu gospodariti z denarjem gospodariti nad osvojenim ozemljem govoriti proti oblasti govoriti o doživetjih govoriti s fantom, z optimizmom hoditi s fantom hrepeneti po ljubezni igrati na klavir igrati po notah igrati se z otrokom, z žogo imenovati gospoda Novaka za predsednika imenovati (se) po mami imeti (se) za uspešnega imeti mamo za prijateljico izbrati najboljšega kandidata za predsednika izbrati sodelavce po svoji presoji izbrati najprimernejšo osebo med kandidati 56
VEZNIKI IN DRUGI POVEZOVALCI RAZMERJE, IZRAŽENO MED STAVKOMA OZ. DELOMA STAVKA
VEZNIK/POVEZOVALEC
in NAŠTEVANJE, DODAJANJE, ZAPOREDJE
ter pa tako … kot (tudi) ne samo/ne le … ampak tudi ne samo/ne le … temveč tudi
STOPNJEVANO DODAJANJE
ne samo/ne le … marveč tudi ne samo/ne le da … tudi niti … niti ne … ne
PRIMERI RABE
Na zabavo sem povabil sorodnike in prijatelje. Pospravite stvari in jih zložite v torbo. Diplomiral je iz matematike in kasneje doktoriral še iz filozofije. Na zabavo sem povabil prijatelje, sodelavce iz prejšnje in sedanje službe ter najbližje sosede. Diplomiral je iz matematike in fizike ter kasneje doktoriral še iz filozofije. Na zabavo sem povabil sorodnike, prijatelje pa tudi najbližje sosede. Diplomiral je iz matematike, kasneje pa je doktoriral še iz filozofije. Na zabavo sem povabil tako prijatelje kot (tudi) sorodnike. Odpotovala bo v Nemčijo, kjer bo tako študirala kot tudi poskušala najti priložnostno delo. Na zabavo je povabil ne samo/ne le sorodnike, ampak tudi vse prijatelje. Na zabavo ne bo povabil samo/le sorodnikov, ampak tudi vse prijatelje. Na zabavo ni povabil samo/le sorodnikov, ampak tudi vse prijatelje. On ni samo odličen pevec, (ampak) je tudi izjemen pedagog. Na zabavo je povabil ne samo/ne le sorodnike, temveč tudi vse prijatelje. Na zabavo ne bo povabil samo/le sorodnikov, temveč tudi vse prijatelje. Na zabavo ni povabil samo/le sorodnikov, temveč tudi vse prijatelje. On ni samo odličen pevec, (temveč) je tudi izjemen pedagog. Na zabavo je povabil ne samo/ne le sorodnike, marveč tudi vse prijatelje. Na zabavo ne bo povabil samo/le sorodnikov, marveč tudi vse prijatelje. Na zabavo ni povabil samo/le sorodnikov, marveč tudi vse prijatelje. On ni samo odličen pevec, (marveč) je tudi izjemen pedagog. Ne samo da je odličen pevec, tudi izjemen pedagog je. Ne samo da je odličen pevec, je tudi izjemen pedagog. Ne le da je odličen pevec, tudi izjemen pedagog je. Ne le da je odličen pevec, je tudi izjemen pedagog. Ne jem niti zelenjave niti mesa. Ni mi niti telefoniral niti pisal. Ne jem ne zelenjave ne mesa. Ni mi ne telefoniral ne pisal.
67
BESEDNI RED NASLONSKEGA NIZA V TRDILNI POVEDI VEZNIK
NAJ
BITI V SEDANJIKU (oblike na s-)
SE/SI
BI sed. pret. prih. pog. sed. pret. prih. pog. sed. pret. prih. pog.
Ana Dobro/Rada Ana Jaz Ana Ana
(naj)
Peter Peter Jaz Peter Peter
(naj)
Vem, Vem, Vem, Vem, Vem,
sem (naj)
bi
sem (naj) da da da da da
bi
sem (naj)
bi
OSEBNI ZAIMEK V DAJALNIKU (kratke oblike)
se se se se se se
OSEBNI ZAIMEK V RODILNIKU ALI TOŽILNIKU (kratke oblike)
ga ga ga ga ga ga ji ji ji ji ji
jo jo jo jo jo
ji ji ji ji ji
jo jo jo jo jo
BITI V SEDANJIKU (3. os. ednine) BITI V PRIHODNJIKU
je bo
je bo
je bo
V slovenščini informacijo, ki je nova ali pa jo želimo poudariti, izrazimo na koncu stavka, besedni red naslonk pa je vedno enak, npr. Ana se ga je spomnila. / Spomnila se ga je Ana. Vem, da ji jo je kupil Peter. / Vem, da ji jo je Peter kupil.
spomni. spomni. spomnila. spomnil/spomnila. spomnila. spomnila. kupi. kupil. kupil/kupila. kupil. kupil. kupi (Peter). kupil (Peter). kupil/kupila (jaz). kupil (Peter). kupil (Peter).
75
Oblike v oblakih Slovnične preglednice Avtorice: Mihaela Knez, Andreja Ponikvar, Tanja Jerman Recenzentki: Nataša Hribar, Nataša Logar Urednica in tehnična urednica: Mateja Lutar Oblikovanje in priprava za tisk: Nina Urh
VIRI IN LITERATURA Črnivec, Ljubica, 2002: Slovnične preglednice slovenskega jezika. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. Gigafida: http://www.gigafida.net/
© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2017 Prvi natis Naklada: 2000 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 8,00 EUR www.centerslo.si
Liberšar, Polona idr., 2015: Naprej pa v slovenščini. Učbenik za nadaljevalce na tečajih slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Markovič, Andreja idr., 2009: Slovenska beseda v živo 3b. Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'36(084.2) KNEZ, Mihaela, 1972Oblike v oblakih. Slovnične preglednice / Mihaela Knez, Andreja Ponikvar, Tanja Jerman. -
Markovič, Andreja idr., 2004: Slovenska beseda v živo 2. Učbenik za nadaljevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Markovič, Andreja idr., 2009: Priročnik za učitelje k učbeniku Slovenska beseda v živo 2. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Markovič, Andreja idr., 2009: Slovenska beseda v živo 3a. Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Schlamberger Brezar, Mojca, 2009: Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izhodišč do analize v diskurzu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
1. natis. - Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017
Slovar slovenskega knjižnega jezika, ZRC SAZU: http://www.fran.si
ISBN 978-961-237-836-3
Toporišič, Jože, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
1. Ponikvar, Andreja 2. Jerman, Tanja, 1974-
Žele, Andreja, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
285162240
VSEBINA 3 Uvod 3 Krajšave slovničnih izrazov 4 GLAGOL 4 Sedanjik 5 Preteklik 6 Prihodnjik 7 Pogojnik 8 Modalni izrazi 9 Glagoli z rodilnikom 10 Glagoli z dajalnikom 12 Nepravilni glagoli 19 20 26 31
SAMOSTALNIK Samostalniki moškega spola Samostalniki ženskega spola Samostalniki srednjega spola
35 36 37 38 40
PRIDEVNIK Lastnostni pridevnik Vrstni pridevnik Svojilni pridevnik Stopnjevanje pridevnika
42 42 42 43 43 44 45 45 45 46 47
ZAIMEK Osebni zaimek Svojilni zaimek Vprašalni zaimek Oziralni zaimek Kazalni zaimek Istostni zaimek Drugostni zaimek Nedoločni zaimek Poljubnostni zaimek Zaimki, ki izražajo obseg
49 ŠTEVNIK 49 Glavni števnik 50 Vrstilni števnik 51 51 56 62 64
PREDLOG Predlogi in skloni Glagoli s predlogom Samostalniki s predlogom Pridevniki s predlogom
67 VEZNIKI IN DRUGI POVEZOVALCI 75 BESEDNI RED