Monografija prinaša dvanajst prispevkov s področja prevodoslovja in analize prevodnega diskurza v nemščini, francoščini in angleščini. Avtorji prispevkov se ukvarjajo tako s pragmatičnim oziroma neliterarnim kot z literarnim prevajanjem. Vsak od prispevkov obravnava prevodno normo na svojski način: opisana norma pridobi več obrazov; lahko je deskriptivna ali preskriptivna, izvorno ali ciljno usmerjena, lahko variira glede na obdobje, v katerem je nastajal prevod, lahko je garancija, da bo prevod kvaliteten. Norma se ustvarja dinamično, a vedno v odvisnosti od jezika in besedilnih žanrov: tu je pomembno tudi, ali gre za velike jezike, ki so oblikovali družbo in kulturo Evrope, ali za male oziroma manj razširjene jezike, ki so iz prevodov črpali navdihe za ustvarjanje lastne norme. Kako so se tega lotili sodelujoči v monografiji?
