Issuu

Zelo obsežna publikacija je delo 65-ih priznanih in nekaterih mlajših avtorjev, ki so z znanstvenimi besedili želeli počastiti sedemdeseti jubilej dr. Dušana Nečaka, zaslužnega profesorja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Nečakov zbornik bo gotovo zelo zanimivo in hkrati nadvse koristno branje bodisi za uveljavljene zgodovinarje pa tudi tiste, ki si zgodovine želijo resno študirati, bodisi za druge poznavalce in proučevalce nelahke in zapletene preteklosti, kajti slednja ni bila nikoli črno-bela, enoznačna, bagatelizirana – kot je pač jubilant, zaslužni profesor dr. Dušan Nečak, vsakič pravilno poudarjal (in očitno marsikoga dobro naučil). Potencialnih bralcev je torej veliko, in to ne samo na Slovenskem.

NEČAKOV ZBORNIK:

redni profesor dr. Mitja Žagar

Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja

Prispevki so organizirani v osem tematskih sklopov (Meščanska družba v 19. in 20. stoletju, prva svetovna vojna; Slovenija, Jugoslavija, svet med obema vojnama; Slovenija, Jugoslavija, svet med drugo svetovno vojno; Slovenija, Jugoslavija, svet po drugi svetovni vojni; Diplomacija, mednarodni odnosi, manjšine; Meje; Begunci; Socialna in kulturna vprašanja, zgodovinski spomin), ki obeležujejo zgodovinski razvoj na območju Slovenije in širše v 19. (zlasti na prelomu v 20. stoletje) in 20. stoletju ter na začetku 21. stoletja. Tematsko različni in vsebinsko zaokroženi prispevki se navezujejo zlasti na družbena in zgodovinska dogajanja ter razvoj v posameznih državah in širše v regiji ter Evropi, a tudi v meddržavnih odnosih in mednarodni skupnosti. Čeprav so vsebinsko in stilsko prispevki različni, se lepo vključujejo v celoto in predstavljajo zanimivo branje tako za strokovnjake in raziskovalce teh tematik kot tudi za širšo zainteresirano javnost.

HISTORIA oddelka za zgodovino filozofske fakultete univerze v ljubljani znanstvena zbirka

NEČAKOV ZBORNIK:

Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja

Uredili:

Kornelija Ajlec Bojan Balkovec Božo Repe

izredni profesor dr. Gorazd Bajc

ISBN 978-961-06-0005-3

9 789610 600053 9 789610 600053

Necakov_zbornik_naslovnica_FINAL.indd 1

HISTORIA 25

34,90 EUR ISBN 978-961-06-0005-3

31.1.2018 11:57:16

HISTORIA 25

znanstvena zbirka oddelka za zgodovino filozofske fakultete univerze v ljubljani

NEČAKOV ZBORNIK:

Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja

Uredili:

Kornelija Ajlec Bojan Balkovec Božo Repe

Ljubljana 2018

Necakov_zbornik_FINAL.indd 1

23.1.2018 14:45:39

NEČAKOV ZBORNIK Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja Uredili: Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec, Božo Repe Tehnična pomoč uredništva: Matej Hreščak

Izdelava indeksa: Matjaž Rebolj, Domen Kaučič Recenzenta: Gorazd Bajc, Mitja Žagar

Lektoriranje besedil v slovenskem jeziku: Aleksandra Repe

Slike na straneh 20, 118 in 208 hrani Matija Zorn. Sliko na strani 338 posnel Matjaž Rebolj. © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za zgodovino

Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau, Eva Vrbnjak Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2018 Prva izdaja

Naklada: 200 izvodov Cena: 34,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"18/19"(082) 94(497.1)"18/19"(082) NEČAKOV zbornik : procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja / uredili Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec, Božo Repe ; [izdelava indeksa Matjaž Rebolj]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. - (Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ; 25) ISBN 978-961-06-0005-3 1. Ajlec, Kornelija 293293824

Necakov_zbornik_FINAL.indd 2

23.1.2018 14:45:39

Necakov_zbornik_FINAL.indd 3

23.1.2018 14:45:39

Necakov_zbornik_FINAL.indd 4

23.1.2018 14:45:39

Kazalo Božo Repe, Miroslav Stiplovšek

Zaslužni profesor dr. Dušan Nečak – sedemdesetletnik

MEŠČANSKA DRUŽBA V 19. IN 20. STOLETJU, PRVA SVETOVNA VOJNA Latinka Perović Srbija na početku XX veka – u ogledalu jednog zaturenog istorijskog izvora drugog reda

Andrej Studen Vacuum Cleaner. K zgodovini sesalca za prah v dobi meščanstva

Irena Selišnik Ljubezen in prijateljstvo v drugi polovici 19. stoletja: Ljubezen je burja življenja, a prijateljstvo njega pokoj.

Walter Lukan Ärgernis im »Toleranzhaus« des Brückenkopfes Görz (1916). Ein Beitrag zur Sitten- und Sanitätsgeschichte der Isonzofront

SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA, SVET MED OBEMA VOJNAMA Jure Gašparič Od Sv. Jakoba do Lenina. Ustavodajni proces v Kraljevini SHS in njegov evropski kontekst

121

Miroslav Stiplovšek Strankarska sestava slovenskih predstavniških teles v prvi Jugoslaviji in njen vpliv na njihovo delovanje

137

Barbara Šatej Izpod peresa slovenskih ustvarjalk na Goriškem med obema vojnama

155

Necakov_zbornik_FINAL.indd 5

23.1.2018 14:45:39

Nečakov zbornik

Bojan Balkovec Zaplembe tujega tiska v prvi Jugoslaviji – Primer tiska iz ZDA

175

Sandi Volk Prvi antifašizem v Evropi: italijanski Ljudski Arditi

191

SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA, SVET MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Bojan Godeša »Ali bi ne bilo za vse Slovence še najbolje, da bi vsi pripadli Italiji?« (O letaku »Kaj si Slovenci želimo ob sklepanju miru?« z dne 10. junija 1941)

211

Branko Marušič O dveh Mussolinijevih govorih v Gorici

227

Damijan Guštin Korak od politike »ognja in meča« na Gorenjskem? Šef civilne uprave dr. Friedrich Rainer marca 1943 o okupacijski politiki na Gorenjskem

235

Nevenka Troha Delavstvo v Trstu in Zasavskih revirjih med drugo svetovno vojno (primerjava položaja)

253

Drago Roksandić Nezavisna Država Hrvatska u kotarevima Glina i Vrginmost (travanj 1941. – siječanj 1942.): Prostorne i vremenske logike nasilja 271 Ivo Goldstein O broju žrtava jasenovačkog logorskog kompleksa

309

Tvrtko Jakovina Norveška u drugom svjetskom ratu. Kako su mali narodi stvarali veliku povijest

329

Necakov_zbornik_FINAL.indd 6

23.1.2018 14:45:39

Kazalo

SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA, SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Mitja Ferenc Nemški vojni ujetniki v Sloveniji. Organizacija taborišč in delo z vojnimi ujetniki

341

Aleš Gabrič Odnos komunistične oblasti do katoliških intelektualcev po letu 1945

367

Mateja Jeraj Obračun z liberalno mislečimi skupinami in posamezniki po drugi svetovni vojni

379

Žarko Lazarević Kmetje in zasebni gospodarski interes po letu 1945

399

Neven Borak Začetki univerzitetnega ekonomskega študija v Sloveniji

419

Maja Lukanc Odzivi in odmevi na poljski oktober 1956 v Sloveniji in Jugoslaviji

433

Jure Ramšak Konec naroda ali začetek nacije? Slovenski liberalni intelektualci in vprašanje naroda v začetku sedemdesetih let

451

DIPLOMACIJA, MEDNARODNI ODNOSI, MANJŠINE Franc Rozman Skice z Berlinskega kongresa

467

Zoran Janjetović, Srđan Mićić Österreich in den Augen der jugoslawischen Diplomatie 1918–1938

479

Jurij Hadalin Naš človek v Tirani. Predstavnik Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije pri Centralnem komiteju Komunistične partije Albanije dr. Savo Zlatić (1912–2007)

497

Necakov_zbornik_FINAL.indd 7

23.1.2018 14:45:39

Nečakov zbornik

Arnold Suppan Austria and its Neighbors in the East 1945–1955

517

Mateja Režek Jugoslovansko-izraelski odnosi v prvem desetletju po drugi svetovni vojni 537 Jurij Perovšek Opažanja dopisnika Tanjuga v Celovcu Dušana Benka o položaju koroških Slovencev v letih 1945–1950

559

Matjaž Klemenčič Gnili kompromis iz leta 2011 – izpolnitev 7. člena ADP?!

583

MEJE Peter Mikša, Matija Zorn Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine

605

Deborah Rogoznica Politično-ekonomske implikacije vzpostavljanja jugoslovanske zahodne meje v obdobju vojaških okupacijskih con (1947–1954)

643

Zdenko Čepič Čez mejo: prehajanje jugoslovanske državne meje 1945–1970

661

Božo Repe Italijansko-jugoslovanska meja po drugi svetovni vojni: prehodi meje, turizem, nakupovanje, tihotapljenje

679

BEGUNCI Robert Devetak Slovenska dobrodelna akcija za bosansko-hercegovske begunce na Goriškem in Gradiškem leta 1875

691

Rozina Švent Prispevek povojnih slovenskih beguncev v Avstriji na področju šolstva, kulture in verskega življenja

715

Necakov_zbornik_FINAL.indd 8

23.1.2018 14:45:39

Kazalo

Maja Božič »Flüchtlingsstrom aus Titonien reißt nicht ab«: azilna in migracijska politika Avstrije v 50. letih 20. stoletja

735

Kornelija Ajlec Vloga ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957

755

SOCIALNA IN KULTURNA VPRAŠANJA, ZGODOVINSKI SPOMIN Albina Nećak Lük Skica za sociolingvistično podobo Prekmurja

779

Darja Kerec Od Talije do gospodične predsednice (Gledališka in kino ponudba v Murski Soboti med obema vojnama)

801

Mojca Šorn O socialnem skrbstvu ljubljanske mestne občine v letih 1935–1945

825

Maja Vehar Zavodna oskrba pomoči potrebnih otrok v LRS med letoma 1945 in 1947

847

Marta Verginella Slovenija med znova najdenimi spomini in zamolčanimi zgodbami

861

BIBLIOGRAFIJA Barbara Šatej Izbrana bibliografija znanstvenih del zaslužnega profesorja dr. Dušana Nečaka

877

IMENSKO KAZALO

893

Necakov_zbornik_FINAL.indd 9

23.1.2018 14:45:39

Necakov_zbornik_FINAL.indd 10

23.1.2018 14:45:39

Zaslužni profesor dr. Dušan Nečak – sedemdesetletnik Zaslužni prof. dr. Dušan Nečak se je rodil 21. januarja 1948 v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti leta 1971 diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine. Po krajši zaposlitvi v zunanjepolitični redakciji Dela, kjer je spremljal problematiko zamejskih Slovencev, je leta 1972 postal raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Na njem se je ukvarjal zlasti z zgodovino koroških Slovencev in širšimi narodno manjšinskimi vprašanji. Iz te problematike je izbral tudi temo doktorske disertacije Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni. Z njenim uspešnim zagovorom je leta 1978 postal doktor zgodovinskih znanosti. S pedagoškim delom je začel kot docent leta 1980 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete. Kot univerzitetni učitelj je prvi začel predavati slovensko, jugoslovansko in občo zgodovino po drugi svetovni vojni, bil je tudi med prvimi profesorji za to obdobje na jugoslovanskih univerzah. Leta 1985 je bil izvoljen za izrednega profesorja, leta 1989 pa je postal redni profesor za sodobno zgodovino ter je predaval občo zgodovino od prve svetovne vojne do najnovejših obdobij do upokojitve leta 2014. Sedaj predava na doktorskem študiju. Osem let je predaval sodobno zgodovino tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru (sedaj Filozofska fakulteta). Posebno skrb je posvetil vzgoji znanstvenega naraščaja. Prof. Nečak je bil po letu 1980 mentor 18 doktorjem in 16 magistrom iz sodobne zgodovine, predvsem iz časa po letu 1945, pri skoraj vseh doktorskih disertacijah o problematiki novejših obdobij pa je bil predsednik ali član komisij za zagovor. Na Filozofski fakulteti je od svoje zaposlitve opravljal številne, tudi vodstvene funkcije. V letih 1985–1987 je bil njen prodekan, v obdobju 1987–1989 pa dekan v času, ko je moral z njemu lastno diplomatsko sposobnostjo reševati hudo zaostrene probleme Filozofske fakultete. Tedaj je po stavki njenih sodelavcev vodil uspešna pogajanja z vlado za izboljšanje njihovega gmotnega položaja. Izjemno tehten je njegov delež na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, zlasti z vodenjem Sveta Znanstvenega inštituta FF v letih 1996–2002. Dve mandatni obdobji je bil tudi predstojnik Oddelka za zgodovino FF. Od leta 2002 do upokojitve je bil vodja katedre za sodobno zgodovino. Sedaj je koordinator skupine avtorjev za pripravo publikacije ob 100-letnici Filozofske

Necakov_zbornik_FINAL.indd 11

23.1.2018 14:45:39

Božo Repe, Miroslav Stiplovšek

fakultete. Na Univerzi v Ljubljani je opravljal dve pomembni funkciji, in sicer je bil v letih 1999–2004 član njenega Upravnega odbora, kar sedem let pa član in podpredsednik univerzitetne Habilitacijske komisije. Leta 1994 mu je Filozofska fakulteta podelila veliko priznanje, »ker je s svojim znanstvenim, pedagoškim, organizacijsko-vodstvenim delom pomembno prispeval k njenemu razvoju in ugledu«. Leta 2013 mu je Študentski svet Filozofske fakultete podelil priznanje »za nadpovprečno uspešno pedagoško delo« z utemeljitvijo, »da je prof. Nečak izjemen predavatelj, a še bolj kot to, študenti cenimo njegovo človeškost, pripravljenost pomagati in ne nazadnje tudi to, da po toliko letih poučevanja svoje delo še vedno opravlja z odkritim entuziazmom«. To študentsko priznanje je prof. Nečak še posebej cenil. Leta 2015 mu je univerzitetni senat za pomemben prispevek k razvoju znanosti ter predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela podelil naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Za svoje znanstveno delo je dobil več nagrad, tudi najvišje državno priznanje, nagrado za vrhunske dosežke v znanosti za leto 1996. Posebno priznanje njegovemu pedagoško-znanstvenemu delu so bila vabila za predavanja na univerzah v Avstriji in Nemčiji. V akademskih letih 1986/87 in 1997/98 je bil gostujoči profesor na Univerzi na Dunaju oziroma njenem Inštitutu za sodobno zgodovino, dvakrat (1993/94 in 2005/06) na Univerzi v Celovcu. Kot gost, raziskovalec in predavatelj je bil leta 1995 na Univerzi v Kölnu pri prof. Jostu Dülfferju ter v letih 2000, 2003 in 2006 na Vzhodnem inštitutu Freie Universität Berlin pri prof. Holmu Sundhausnu. Predaval je tematike kot: »Historični elementi za razumevanje slovenskega narodnega vprašanja«, »Sodobna slovenska/jugoslovanska zgodovina po 1918«, »Informbirojevski spor 1948«, »Nemci na Slovenskem po drugi svetovni vojni«. Te tematike je praviloma povezoval s spoznanji iz lastnega raziskovanja zgodovine dežel gostiteljic: v Nemčiji problematiko tako imenovane Hallsteinove doktrine (1955–1961); v Avstriji problematiko narodnih manjšin, zgodovine časa med obema vojnama, posebej nacističnega puča 1934 in prihoda avstrijskih nacističnih beguncev v Jugoslavijo (Slovenijo in na Hrvaško); v Severni Koreji s problematiko korejske vojne (1950–1954). O teh tematikah je napisal tudi knjige, v dveh primerih znanstvene monografije (Avstrijska legija II, Maribor 1995, Dunaj 1996; Hallsteinova doktrina in Jugoslavija, Ljubljana 2002, Zagreb 2004), v tretjem primeru pa leta 1992 potopis po Demokratični ljudski republiki Koreji in strokovni oris korejske vojne. Nemška akademska institucija DAAD (Deutscher Akademischer Austauschdienst), ki s štipendijami podpira tudi raziskovalno delo uveljavljenih tujih znanstvenikov, ga je kar petkrat povabila na nekajmesečno raziskovalno delo v ZRN, kjer je delal v arhivih in knjižnicah v Berlinu, Potsdamu, Koblenzu, Bonnu in Münchnu. Dvakrat je bil tudi štipendist dunajske fundacije Konstantina Jirečeka. Zaradi mednarodne odmevnosti je bil oz. je tudi član različnih strokovnih združenj in uredništev v tujini. Bil je član historične komisije dunajske nadškofije »Pro Oriente«, član uredništva dunajske revije Osthefte za

Necakov_zbornik_FINAL.indd 12

23.1.2018 14:45:39

Zaslužni profesor dr. Dušan Nečak – sedemdesetletnik

zgodovino Jugovzhodne Evrope in sourednik njene tematske številke o Sloveniji, član uredništva znanstvenih publikacij graške Univerze, član habilitacijskih komisij dunajske in celovške Univerze, podpredsednik Alumnov DAAD za Slovenijo, član Univerzitetnega sveta, najvišjega organa Univerze v Celovcu. Med strokovnimi kolegi v Nemčiji in Avstriji si je kolega Nečak ustvaril velik ugled, z navedeno dejavnostjo pa je mnogo prispeval k prepoznavnosti slovenskega zgodovinopisja in širše humanistične znanosti v svetu. Kot raziskovalec, ki se že skoraj trideset let povezuje s tujimi kolegi pri raziskovanju domačih in občih historiografskih problemov, je veliko prispeval k temu, da je slovenska historiografija, vsaj kar zadeva sodobno zgodovino, kljub relativni majhnosti ostala na primerljivi ravni s sosednjimi in drugimi razvitimi državami. Bil je sosnovalec in soizvajalec skupnih raziskovanj italijanskih, avstrijskih, ameriških in slovenskih zgodovinarjev na temo zgodovina koroških Slovencev, koroški plebiscit in zgodovina regije Alpe-Adria. Rezultat teh prizadevanj so bile monografije v nemškem in angleškem jeziku. Prav tako je tvorno sodeloval pri nastajanju in uresničevanju ideje pokojnih profesorjev s celovške univerze dr. Andreasa Moritscha in dr. Karla Stuhlpfarrerja o slovensko, italijansko, avstrijski poletni univerzi v Bovcu. Na njej je bil dvajset let redni predavatelj in voditelj seminarjev in je kot koordinator Filozofske fakultete skrbel za njeno uspešno delovanje in sodelovanje študentov treh sosednjih dežel. Ugled in védenje o slovenski znanosti je še posebej zaznavno ponesel v svet z dvema mednarodnima raziskovalnima projektoma. Kot edini slovenski znanstvenik s področja humanistike in družboslovja je bil na Dunaju v okviru velikega avstrijskega projekta »Milenium«, pripravljenega v počastitev tisočletnice omembe Avstrije, izbran za nosilca mednarodnega interdisciplinarnega projekta z naslovom »Avstrija, Jugoslavija, Slovenija. Slovenska narodna zavest v času« (1996). Slovenska verzija rezultatov projekta je izšla leta 1997. Drugi mednarodni, slovensko-nemški projekt je bil zaključen leta 1997 in nosi naslov »Nemci na Slovenskem 1941–1945«. Ker je šlo za zelo občutljivo in zanimivo temo o usodi nemške narodne manjšine v Sloveniji, so rezultati projekta odmevali tako v Avstriji kot tudi v Nemčiji in seveda v Sloveniji. Priložnost za promocijo slovenske, posebej humanistične in družboslovne znanosti, v tujini, ki je na ta način nastala, je dr. Nečak s pridom izrabil in rezultate raziskave ter publikacijo predstavljal v tujini, med drugim zlasti v ZDA, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Njegovo delo je bilo izredno pozitivno ocenjeno tudi v tujini, še posebej s stališča znanstvene objektivnosti in nepolitičnega pristopa k tej zelo spolitizirani temi, kar nedvomno ugodno vpliva na ugled slovenske znanosti. Med odmevnejšimi mednarodnimi sestanki o medkulturnih in mednacionalnih odnosih, ki jih je soorganiziral, kaže izpostaviti posvet o mejah v Jugovzhodni Evropi s katerega je v njegovem uredništvu leta 2004 nastal večjezični zbornik Meje v Jugovzhodni Evropi: kultura in politika od XVIII. do XXI. stoletja. Podoben prodor v evropsko historično znanost

Necakov_zbornik_FINAL.indd 13

23.1.2018 14:45:39

NEČAKOV ZBORNIK:

redni profesor dr. Mitja Žagar

Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja

HISTORIA oddelka za zgodovino filozofske fakultete univerze v ljubljani znanstvena zbirka

NEČAKOV ZBORNIK:

Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja

Uredili:

Kornelija Ajlec Bojan Balkovec Božo Repe

izredni profesor dr. Gorazd Bajc

ISBN 978-961-06-0005-3

9 789610 600053 9 789610 600053

Necakov_zbornik_naslovnica_FINAL.indd 1

HISTORIA 25

34,90 EUR ISBN 978-961-06-0005-3

31.1.2018 11:57:16

Nečakov zbornik: Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja