Issuu

Monografija združuje vsa področja znanstvenih raziskav akademika Milana Grošlja (1902–1979), klasičnega filologa in jezikoslovca, in jih predstavlja z zglednimi primerki. Področja so razvrščena po kronološkem zaporedju, v katerem se jim je avtor pretežno posvečal: začnejo se s pedagoškimi in poljudnoznanstvenimi besedili in nadaljujejo s prevodno kritiko, sledijo pa njegova osrednja zanimanja: slovnične, slogovne in etimološke ter leksikalne študije, ki se jim pridružuje še etnološko, antropološko in sociološko raziskovanje razvoja jezikov, literarnih virov in motivov. Jezikoslovne študije se odlikujejo po suverenem pregledu nad indoevropskimi jeziki, študije o slogu, predvsem o poeziji rimskega lirika Horacija, pa po tankočutni razčlembi jezikovnih sredstev, s katerimi pesnik ustvarja razpoloženje. Največ priznanja med domačimi in tujimi jezikoslovci je dosegel z etimološkim delom: od približno 460 njegovih etimologij so številne našle mesto v pomembnih tujih slovarjih. Naš izbor oživlja spomin na njegove prispevke, marsikdaj enkratne in nepresežene v slovenski znanosti.

Historia Facultatis

Historia Facultatis je knjižna zbirka, s katero Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obeležuje 100. obletnico svojega delovanja. Predstavlja razvoj oddelkov in delo vidnejših posameznikov, ki so pustili globoko sled v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru, ter s tem osvetljuje osrednji del slovenske intelektualne in akademske zgodovine. Pogled v preteklost odpira tudi nove perspektive za prihodnost, zato je zbirka Historia Facultatis projekt, s katerim Filozofska fakulteta zaznamuje častitljivi jubilej in hkrati ustvarja nova izhodišča za kritično in ustvarjalno delo.

MILAN GROŠELJ

IZBRANI SPISI IZBRALA, UREDILA IN SPREMNA BESEDILA NAPISALA NADA GROŠELJ

1 0 0

Historia Facultatis

MILAN GROŠELJ IZBRANI SPISI

100 let

ISBN 978-961-06-0076-3

9 789610 600763

Milan_groslej_naslovka_FINAL.indd 1

28.6.2018 15:21:32

Milan Grošelj

IZBRANI SPISI

Izbrala, uredila in spremna besedila napisala Nada Grošelj

Ljubljana 2018

Milan_Groselj_FINAL.indd 1

28.6.2018 15:21:04

Izbrani spisi Zbirka: Historia facultatis Uredniški odbor zbirke: Tine Germ, Janica Kalin, Ljubica Marjanovič Umek, Gregor Pompe, Jure Preglau, Matevž Rudolf, Tone Smolej Odgovorni urednik: Tine Germ Glavni urednik: Tone Smolej Avtor: Milan Grošelj Izbrala, uredila in spremna besedila napisala: Nada Grošelj Recenzenta: Marko Marinčič, Jerneja Kavčič Jezikovni pregled: Andreja Grošelj Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: avtor s hčerko Nado, osebni arhiv Izdala in založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori d. o. o. Ljubljana, 2018 Prva izdaja Naklada: 200 Cena: 19,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(37/38)(082) GROŠELJ, Milan, 1902-1979 Izbrani spisi / Milan Grošelj ; izbrala, uredila in spremna besedila napisala Nada Grošelj. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. - (Zbirka Historia facultatis) ISBN 978-961-06-0076-3 295279872

Milan_Groselj_FINAL.indd 2

28.6.2018 15:21:04

Kazalo

1 Življenje, delo in bibliografija Milana Grošlja . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1.1 1.2 1.3

Življenjepis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Oris Grošljevega znanstvenega in strokovnega dela ter predstavitev izbora iz njegovih člankov . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Bibliografija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

2 Izbrani spisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.1 Pedagoška in poljudnoznanstvena besedila . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.1.1 Pregled grške in rimske literature . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.2 Prevodna kritika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 2.2.1 Homer, Iliada. Priredil Anton Sovrè. Založila Družba sv. Mohorja v Ljubljani 1942/XX. (Cvetje iz domačih in tujih logov, Svetovno slovstvo 1.) Str. 206. . . . . . . . . . . . 41 2.3 Slovnične študije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 2.3.1 Samostalnik: sklonoslovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 2.3.2 Druge besedne vrste: glagol, pridevnik . . . . . . . . . . . . 67 2.3.3 Tekstna kritika na osnovi skladnje . . . . . . . . . . . . . . . . 75 2.4 Slogovne študije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 2.4.1 O vplivu afekta na stilizacijo Horacovih od: I. del (I. in II. knjiga) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 2.4.2 Hor. c. II 3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 2.4.3 Dve Horacovi pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 2.4.4 Prešernov grški citat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 2.5 Etnološke raziskave literarnih virov in motivov . . . . . . . . . . . . . 130 2.5.1 O tipu pravljice o Amorju in Psihi . . . . . . . . . . . . . . . 130 2.6 Etimološke in leksikalne študije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 2.6.1 Grške besede (Etyma Graeca) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 2.6.2 Latinske besede (Etyma Latina) . . . . . . . . . . . . . . . . 158 2.6.3 Slovanske besede (Etyma Slavica) . . . . . . . . . . . . . . . 169 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185

Milan_Groselj_FINAL.indd 3

28.6.2018 15:21:04

»Z orisom znanstvenih interesov in dosežkov […] lik profesorja Grošlja še zdaleč ni popoln, saj občudujemo v njem tudi izrednega pedagoga. Delu na fakulteti se je vedno posvečal z veliko vnemo in ljubeznijo in ni varčeval niti s časom niti z energijami. Vse premalo se zavedamo, da je organizacija študija klasične filologije na naši univerzi predvsem njegovo delo; pred njim so bili tu le zelo skromni začetki.« – Erika Mihevc-Gabrovec, 1972/73: »Profesor Milan Grošelj – sedemdesetletnik«, Jezik in slovstvo XVIII, št. 3, 107.

Milan_Groselj_FINAL.indd 4

28.6.2018 15:21:04

Milan GroĹĄelj

Milan_Groselj_FINAL.indd 5

28.6.2018 15:21:05

Milan_Groselj_FINAL.indd 6

28.6.2018 15:21:05

1 Življenje, delo in bibliografija Milana Grošlja

1.1 Življenjepis

ilan Grošelj se je rodil 19. septembra 1902 v Kamniku. Tam je ostal do svojega devetega leta, tj. do konca osnovnega šolanja na ljudski šoli, vendar od petega leta dalje ni več živel doma, temveč v rejniških družinah, kajti dotlej je že izgubil oba starša. Leta 1912 je odpotoval v Ljubljano na predhodnico današnje Gimnazije Poljane – II. državno realno gimnazijo, ki pa je bila tedaj še klasična – in 6. julija 1920 z odliko opravil maturo po predpisih za humanistične gimnazije.

Slika 1: Grošljev razred pri maturi (1920). Milan Grošelj je drugi z leve v prvi vrsti, poleg njega sedi razrednik Ivan Maselj. Vse slikovno gradivo je vzeto iz družinskega arhiva.

Milan_Groselj_FINAL.indd 7

28.6.2018 15:21:05

Slika 2: Zadnja obletnica mature (1978), ki se je je udeležil Milan Grošelj (drugi z leve).

7. oktobra istega leta je vpisal redni študij klasične filologije in primerjalnega jezikoslovja na ljubljanski Filozofski fakulteti, takrat članici Univerze Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, in tu študiral v zimskem in poletnem semestru študijskega leta 1920/21. Zimski semester 1921/22 je preživel na študiju na Filozofski fakulteti v Beogradu in zatem do konca poletnega semestra 1924/25 spet študiral v Ljubljani. Na ljubljanskem Oddelku za klasično filologijo je v tem obdobju poučeval grško in rimsko književnost »kontraktualni« (pogodbeni) red. prof. dr. Ivan Lunjak (1847–1935), po rodu Čeh, poprej profesor na univerzah v Petrogradu, Moskvi in Odesi. Pri njem je Grošelj poslušal predavanja iz zgodovine rimskega govorništva, rimskega zgodovinopisja, zlate – avgustejske – in srebrne rimske književnosti, rimskega epa in rimske satire in se udeleževal interpretacij in seminarjev o pomembnih delih antične književnosti. Največkrat je šlo za poezijo – v indeksu so zabeležene Evripidova tragedija Medeja, Horacijeva poezija, Iliada, Ovidijeve Heroide, Terencijeva komedija Andria (Dekle z Androsa), Propercijeve elegije, Vergilijeva Eneida.

Milan_Groselj_FINAL.indd 8

28.6.2018 15:21:05

Najde pa se tudi proza: Demostenov govor in Apulejeva pravljica o Amorju in Psihi, ki je še leta pozneje vnemala Grošljevo raziskovalno žilico in nagnjenje k etnološkim študijam. Jezikovne in prevajalske vaje, latinski in grški proseminar, so v času njegovega študija vodili predvsem honorarni sodelavci: dr. Josip Pipenbacher (1869–1949), sicer znan kot pisec srednješolskih učbenikov, dr. Jože Debevec (1867–1938), avtor prvega slovenskega prevoda celotne Božanske komedije in pisec prve obsežnejše študije o antični drami v slovenščini, in Ivan Maselj, srednješolski profesor, ki je bil v gimnaziji Grošljev razrednik. Leta 1923 se je zaposlil na oddelku dr. Fran Bradač (1885–1970), plodovit prevajalec in slovaropisec, in kot docent zasedel katedro za grščino; predaval je atiško dramo, grško liriko, skladnjo grškega jezika, helenistično književnost ter vodil seminarje o Iliadi, Ajshilovi in Evripidovi tragediji in Aristofanovi komediji. Za poudarjeno jezikoslovno zanimanje, ki ga je na svoji znanstveni poti pozneje pokazal Milan Grošelj, pa ni brez pomena, da je leta 1922 začel s predavanji na primerjalnem jezikoslovju doc. dr. Karel Oštir (1888–1973), prav tako poznejši akademik, ki ga je Grošelj zaradi izjemnega jezikoslovnega znanja vse življenje visoko cenil in kot študent poslušal vse do diplome. Oštir je imel izjemen razpon predavanj: od (razmeroma pričakovane) indoevropske slovnice do predindoevropskega glasoslovja in besedišča in litovskega seminarja. Kot je razvidno iz Grošljevega indeksa, je poslušal tudi predavanja na drugih oddelkih. Nekatera, denimo pri profesorju pedagogike Karlu Ozvaldu, so bila pedagoška, najjasneje pa se iz seznama inskripcij izluščita zanimanje za antično umetnost in arheologijo (kot predavatelja sta vpisana Josip Mantuani, umetnostni in glasbeni zgodovinar in arheolog, in Vojeslav Molè, prav tako umetnostni zgodovinar in arheolog) in za francosko in slovensko književnost. S področja književnosti so kot predavatelji vpisani Friderik Juvančič, slovničar in – zlasti dramski – prevajalec; Lucien Tesnière, znamenit francoski jezikoslovec; lektor francoskega jezika René Martel; literarna zgodovinarja France Kidrič in Ivan Prijatelj. Enaka podoba se izriše iz Grošljevega beograjskega indeksa, saj je v Beogradu poleg klasičnofiloloških in zgodovinskih predmetov (predavatelja Nikola Vulić, Veselin Čajkanović) poslušal tudi predavanja iz francoske in nemške književnosti ter litovščine.

Milan_Groselj_FINAL.indd 9

28.6.2018 15:21:05

Sliki 3 in 4: Indeks ljubljanske Filozofske fakultete: stran s podatki in sliko imetnika in prva stran inskripcij.

Milan_Groselj_FINAL.indd 10

28.6.2018 15:21:06

Slika 5: Indeks beograjske Filozofske fakultete: prva stran inskripcij (str. 4–5).

3. februarja 1925 je Grošelj z odliko opravil filozofsko-pedagoški predizpit pred izpitno komisijo ljubljanske Filozofske fakultete, 8. junija pa se je prijavil k diplomi ali »usposobljenostnemu izpitu«, ki je diplomantu omogočal pouk latinščine in grščine v vseh razredih srednjih šol. Potem ko sta bili odobreni njegovi »domači nalogi«, tj. diplomski nalogi ali – po današnjem bolonjskem sistemu – magistrski deli »De Ciri Pseudovergiliana commentatio« za latinščino in »Razlika med εἰ s futurom in ἐάν s konjunktivom v Evripidovih dramah« za grščino, je 15., 16. in 25. junija 1925 z odliko opravil klavzurne in ustne izpite iz obeh predmetov. Po diplomi se je s štipendijo ljubljanske univerze eno leto izpopolnjeval v Parizu na Sorboni (Université de Paris), Collège de France in École pratique des Hautes Études pri nekaterih vodilnih jezikoslovcih tistega časa – Antoinu Meilletu, Alfredu Ernoutu, Josephu Vendryèsu – in grecistu Mauriceu Croisetu.

Milan_Groselj_FINAL.indd 11

28.6.2018 15:21:06

Slika 6: Prva stran »Izpričevala o usposobljenju za pouk na srednjih šolah«.

Milan_Groselj_FINAL.indd 12

28.6.2018 15:21:07

Slike 7, 8 in 9: Indeks in študentska izkaznica Université de Paris, študentska izkaznica École pratique des Hautes Études.

Milan_Groselj_FINAL.indd 13

28.6.2018 15:21:07

Historia Facultatis

MILAN GROŠELJ

IZBRANI SPISI IZBRALA, UREDILA IN SPREMNA BESEDILA NAPISALA NADA GROŠELJ

1 0 0

Historia Facultatis

MILAN GROŠELJ IZBRANI SPISI

100 let

ISBN 978-961-06-0076-3

9 789610 600763

Milan_groslej_naslovka_FINAL.indd 1

28.6.2018 15:21:32

Milan Grošelj. Izbrani spisi (Zbirka Historia facultatis)