Luka Repanšek je predavatelj indo evropskega primerjalnega jezikoslovja na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL s specializacijo na področju starih indo-iranskih, keltskih in germanskih jezikov. Nina Petek je predavateljica azijskih filozofij na Oddelku za filozofijo FF UL s specializacijo na področju ontologije, metafizike in epistemologije v zgodnji filozofski misli Indije, filozofskih šolah astika in budizmu.
(RVS X.68.10)
áva rohatiy avik ná sryaḥ IZBOR IZ RGVEDSKE HIMNIKE: PREVODI IN ŠTUDIJE
Prevodi izbrane rgvedske himnike so nastali v okviru dveinpolletnega sreče vanja Krožka študentov in ljubiteljev stare indoiranistike, ki ga na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje od leta 2016 vodi doc. dr. Luka Repan šek. Ker gre za prepesnitve, prevode spremljajo filološke, zgodovinskojezi koslovne in kulturološke osvetlitve zla sti interpretativno in jezikovno težav nih mest v obliki izčrpnih komentarjev.
Luka Brenko, Lara Potočnik in Maja Rotter so študenti drugega letni ka magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja. Zmago Švajncer Vrečko je študent drugega letnika magistrskega programa filozofija; ob tem se izpopol njuje na področju zakonske in družin ske terapije.
áva rohatiy avik ná sryaḥ IZBOR IZ RGVEDSKE HIMNIKE: PREVODI IN ŠTUDIJE
अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय
9 789610 603436
FIG 1
ISBN 978-961-06-0343-6
Izbor_iz_rgvedske_himnike_naslovka_FINAL.indd 1
Florilegium Indogermanicum 1
Florilegium Indogermanicum (Staroindoevropski cvetnik) je antološko zasnovana zbirka literarnih spomeni kov, ki so v tritisočletnem razdobju med 18. stoletjem pr. n. št. do izteka visokega srednjega veka nastali v sta rih indoevropskih jezikih (hetitščina in drugi anatolski jeziki, stara indij ščina, stari iranski jeziki, gotščina s preostalimi starogermanskimi jeziki, stara irščina in drugi starokeltski jezi ki, (stara) cerkvena slovanščina, stara pruščina in ostali baltski jeziki, latin ščina in italski jeziki, stara grščina, stara albanščina, toharščina, klasična armenščina). Vsak zvezek je impre sionističen poklon eni izmed našte tih literarnih tradicij in prinaša izbor enega daljšega ali več krajših besedil v izvirniku z vzporednim literarnim prevodom, podrobnim filološkim ko mentarjem in ostalimi elementi pred videnega znanstvenega aparata. Soočenje z besedilno zapuščino sta rih (indoevropskih) jezikov in z nji mi povezanimi starimi filologijami je človeku, ki ostaja na kakršen koli način občutljiv za duhovno in s tem kulturno zgodovino, ki se zgošča v njegovem tu in sedaj, naravna in nje govi bitnosti nujna gesta. Zbirka zato namerno ni oblikovana kot le študijski pripomoček bodočim specialistom za posamezno filološko področje, temveč si v svojem bistvu prizadeva nagovo riti slehernega zainteresiranega bralca.
अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय
िफ़ग १्
अव रोहविका न सूय अव रोहविका न सूय अव रोहविका न सूय
17. 06. 2020 15:46:58
áva rohatiy avik ná sryaḥ IZBOR IZ RGVEDSKE HIMNIKE: PREVODI IN ŠTUDIJE
Uredil Luka Repanšek
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 1
23. 06. 2020 08:14:25
áva rohatiy avik ná sryaḥ IZBOR IZ RGVEDSKE HIMNIKE: PREVODI IN ŠTUDIJE Zbirka: Florilegium Indogermanicum; 1 Prevodi iz vedske stare indijščine: Luka Brenko (VII.103, VIII.29, X.127), Nina Petek (VII.88, X.34), Lara Potočnik (X.127, X.129), Luka Repanšek (I.32, III.33, X.10, X.95, X.127), Maja Rotter (X.108, X.119, X.127), Zmago Švajncer Vrečko (II.42, II.43) Komentarji: Luka Repanšek (I.32, II.42, II.43, III.33, VII.103, VIII.29, X.10, X.95, X.108, X.119, X.127, X.129), Luka Repanšek in Nina Petek (VII.88, X.34) Uredil: Luka Repanšek Ilustracije: Uršula Jašovec, Nina Petek Jezikovni pregled besedila: Rok Dovjak, Ignac Fock, Matej Šekli Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana 2019. Prva izdaja. Naklada: 100 izvodov. Cena: 19,90 EUR
To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Besedilo je pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (www.zrc.sazu.si) razvil Peter Weiss. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603450
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=19574531 ISBN 978-961-06-0343-6 E-knjiga COBISS.SI-ID=19523331 ISBN 978-961-06-0345-0 (pdf)
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 2
23. 06. 2020 08:14:25
Kazalo Uvod.............................................................................................................................7 RV X.129 – Nāsadīyasūkta/Stvarjenje......................................................................14 RV I.32 – Indrasūkta/Indra in Vrtra..........................................................................26 RV VII.88 – Varuṇasūkta/Vásištha in Váruna..........................................................42 RV VIII.29 – Pravahlikāsūkta/Uganka.....................................................................58 RV VII.103 – Maṇḍūkasūkta/Žabe............................................................................68 RV X.127 – Rātrīsūkta/Nôči......................................................................................80 RV X.119 – Labasūkta/Opitež...................................................................................90 RV X.34 – Kitavasūkta/Kockar...............................................................................102 RV II.42 – Śakunisūkta I/Ptičku I............................................................................124 RV II.43 – Śakunisūkta II/Ptičku II.........................................................................126 RV X.108 Saráma in Paníji......................................................................................136 RV III.33 Višvámitra in reki....................................................................................154 RV X.10 Jama in Jami.............................................................................................168 RV X.95 Pururávas in Urváši..................................................................................188 Viri in literatura........................................................................................................213
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 3
23. 06. 2020 08:14:25
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 4
23. 06. 2020 08:14:25
Vlasti Pacheiner Klander bhat manīṣ
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 5
23. 06. 2020 08:14:25
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 6
23. 06. 2020 08:14:25
7
Uvod Rgveda (g-vedá- ‘znanje, (zbrano) v (obliki) kitic < *(iz verzov sestavljenih) enot, ki imajo funkcijo opevanja’) je zbirka tisoč osemindvajsetih v večjem delu po svoji funkciji primarno liturgičnih besedil, ki so nastajala v obdobju med poznim 15. in poznim 12. stoletjem pr. n. št. (pri čemer zbirka trdno korenini v tradiciji, ki podstat njenih besedil vertikalno povezuje s praindoiranskim in v končni fazi praindoevropskim kulturnim in duhovnim izročilom) na območju, ki se je skozi obdobje dobrih treh stoletij pomikalo in širilo od vzhodnega vznožja Hindukuša do (proti izteku starovedskega obdobja) pričetka Gangeškega nižavja. Liturgična narava rgvedske himnike se seveda zrcali tako v njeni povsem pragmatični vlogi, tj. delovati kot bistvena sestavina obrednega darovanja božanskim silam, kot posledično na vsebinskem nivoju, a so besedila ravno v izpolnjevanju tega svojega poslanstva presegla vse meje gole namenskosti: da bi rgvedski poklicni pesniki (ṣi-, kārú-) namreč uspeli v pesem ujeti iskreno čudenje nad skrivnostmi stvarstva, ki so ga bili za dosego vzdržnosti svoje eksistencialne situacije prisiljeni nenehno osmišljati, in da bi z Besedo, tj. iz božjega navdiha v popolni in mojstrsko skovani obliki stkanim izrazom, uspeli v jasnem zanikanju človekove nemočnosti v odnosu do obkrožajočega (meta)fizičnega sveta bistveno vplivati na delovanje kozmosa in božanskih sil, ki ga usmerjajo ali ga kot personificirani/deificirani inherentni deli tvorijo, so se v sklopu rgvedske pesniške tradicije izoblikovale presunljive literarne mojstrovine, ki se jim ob bok po stilistični dovršenosti in občutljivosti izraza, zlasti pa po izraznih sredstvih, ki so v iskanju poetološke artikulacije resnice uzrtega mnogokrat prignana do skrajnih meja jezikovnih, lahko postavi šele sanskrtska književnost zlatega ali klasičnega obdobja. Rgvedska himnika tako upravičeno velja za najkompleksnejša besedila predklasičnega obdobja staroindijske književnosti. Taka jih seveda dela že njihova starost, kar v filološkem smislu s seboj konkretno prinese starejše besedje in slovnične elemente oz. strukture, ki se iz poznejših, tj. srednjevedskih besedil umikajo
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 7
23. 06. 2020 08:14:25
8
I zbor
iz rgvedske himnike : prevodi in študije
in sta zato njihov pomen oz. funkcija težje ali celo samo teoretičnojezikoslovno napovedljiva. Zlasti pri nepoznanem besedju si je v filologiji tam, kjer jezikovni material obremenjujeta prekinjena kontinuiteta in zamejenost korpusa, mogoče pomagati z Andreasovim principom, po katerem so za približno oz. načelno zasidranje pomena dane besede potrebne vsaj tri njene med seboj kontekstualno neodvisne pojavitve. Če tovrstnega koordinatnega sistema ni, kar na primer velja za v rgvedskih besedilih relativno pogosta hapax legomena, filološki pristop potrebuje podporo zgodovinskoprimerjalne jezikoslovne metode, s katero se je prvotnemu pomenu mogoče približati etimološko. Ker so smeri nadaljnjih pomenskih razvojev v sklopu diahrone semantike napovedljive, pa je mogoče glede na besedilni kontekst točneje predvideti tudi dejanski pomen, če se ta zdi različen od rekonstruiranega prvotnega. Tako je npr. hapaks jáguri- v himni o Saráminem potovanju h kravjim tatovom v prvi kitici stoosme himne desete knjige Rgvede mogoče interpretirati le s pomočjo eksterne in interne primerjalne metode, ki narekuje podvojeno (reduplicirano) tvorbo *gé-gH3-i- k praindoevropskemu glagolskemu korenu *gerH3- ‘požirati’, torej pridevniški nomen agentis (ime za vršilca dejanja) s prvotnim pomenom *‘ki požira, požirajoč’ (prim. já-gm-i- ‘hiteč’ iz prajezičnega *gé-gm-i- h *gem- > stind. gam- ‘iti, hoditi’). Glede na kontekst, kjer se s tem pridevnikom označi samostalnik ádhvan- ‘pot’, besedno zvezo pa spremljata še dva prislova dūré ‘v dalji, daleč’ in parācáiṣ ‘daleč stran, tam onkraj’, je vedsko jáguri- mogoče pomensko zasidrati natanko z istim pomenom, ki ga narekuje etimološka interpretacija, torej ‘požirajoč’, vendar v prenesenem pomenu: dūré híy ádhvā jáguriḥ parācáiḥ “kajti daleč leži (ta) pot, ki v neskončnih daljavah požira (popotnika)”. Drugi aspekt, ki branje in interpretacijo rgvedske himnike dela za velik filološki in posledično prevajalski oziroma interpretacijski izziv, pa je stilistika. Sama struktura verza je v starejši vedski himniki poslušalcu sicer izjemno prijazna, saj stavčna skladnja praviloma ostaja povsem naravna (tudi v smislu besednega reda), primerljiva s svojo oblikovanostjo v sklopu srednjevedske prozne književnosti, in ne pozna oz. se načeloma brani kakršnekoli stilistično pogojene stavčnoskladenjske razbitosti (kakršno kasneje neredko pozna klasična staroindijska književnost in je primerljiva s stilistično virtuoznostjo številnih del latinske in grške književnosti). Ker je sam ustroj metričnih danosti, ki jim podlega celotna staroindijska verzna književnost, izrazito kompleksen, je tovrstno upovedovanje v naravnem narativnem toku pravzaprav dokaj neposreden dokaz pesniške mojstrskosti. A se ta nima namena ponašati z obvladovanjem pretoka misli v sorazmerno rigidno verzno obliko – staroindijska književnost je namreč že zgodaj razvila povsem drugačen tip poetološke virtuoznosti, ki neguje skrajno občutljivost za prikriti pomen in simboličnost. Tu se ima v mislih zlasti številne besedne igre in namenska
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 8
23. 06. 2020 08:14:25
U vod
9
odstopanja od ustaljenih metričnih vzorcev. Kršenje pravilne metrične strukture (položaj cezure ali odstopanja pri zapovedanem številu oz. zaporedju metričnih dolžin in kračin) namreč z eksternimi jezikovnimi sredstvi ikonično uprizarja dramatičnost upovedanega. Ob zapletenosti jezika, ki izvira iz njegove staroindijski književnosti skoraj da inherentne večplastnosti, in vsem kompleksnostim filoloških danosti, ki pogosto niso rešljive brez podpore zgodovinskojezikoslovnega uvida v materijo, velja, da strokovna razprava o rgvedski himniki, kaj šele njena interpretacija, enostavno nista mogoči brez suverenega, filološko in etimološko celostno informiranega samostojnega vpogleda v tekste. Načelno pravilo filološke obravnave pa je obenem, naj se rgvedska besedila vedno interpretira iz Rgvede same (ob upoštevanju vseh spoznanj o kulturno-zgodovinskih danostih, ob katerih so besedila nastajala), če je le gradivo, ki ga ponuja, zadostno za solidno razlago. V pričujoči monografski publikaciji je zbranih štirinajst rgvedskih himen v literarnih prevodih članov Krožka študentov in ljubiteljev stare indoiranistike, ki pod vodstvom dr. Luke Repanška deluje na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in so plod dveinpolletnega poglobljenega filološkega in etimološkega dela na izbranem materialu, ki se ga sežeto podaja v zaporednih študijah. Med tu izbranimi himnami so tudi skoraj vse tematsko in stilistično najosupljivejše stvaritve starovedske književnosti, kot so na primer redke dialoške himne (Saráma in Paníji, Pururávas in Urváši, Višvámitra in reki ter Jama in Jami). Prevodi in interpretacije so povsem samostojni in so nastajali v popolni neodvisnosti od že obstoječih, to pa z namenom, da se izogne že tradicionalnim prevajalskim rešitvam nekaterih težjih in večumnih mest, ki so se kot communis opinio izoblikovala skozi sedaj že dvestoletno filološko in etimološko ukvarjanje Zahoda s tem biserom človekove kulturne zgodovine. Pri izbiri tehnike izdelave prepesnitev je bila prevajalcem prepuščena prosta pot, a z zahtevo, da so v slovenske verze kar se da dobro ujete vse pomenske nianse izvirnika. Ker staroindijski metrum temelji na določenem sosledju nekega števila kratkih in dolgih zlogov (v sanskrtu je namreč samoglasniška kolikost glasoslovno relevantna nadsegmentna prvina), je seveda tako strukturiran verz v slovenščino neulovljiv in ga je treba ritmično podomačiti. Ponujajo se nam torej štiri teoretične možnosti pristopa k prepričljivi prepesnitvi: 1) prepesnitev upošteva in ohranja število zlogov izvornega verza (lahko tudi ob poskusu ohranitve mesta cezure); 2) prepesnitev prestrukturira ritmični vtis izvirnika v sistem rime; 3) podomačeni verz se ne ozira na število zlogov in ritmični vtis, pač pa sorazmerno prosto podaja vsebino izvirnika v ustrezno menjajoči se stopiški obliki; 4) pri prepesnitvi se ne ozira na število zlogov v izvirniku, pač pa se kot standardni metrični vzorec pri prevodu uporablja jambski enajsterec, ki ima dovolj metričnih enot, da praviloma
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 9
23. 06. 2020 08:14:25
10
I zbor
iz rgvedske himnike : prevodi in študije
uspe prepesniti tudi vsebinsko zelo zgoščene verze, in hkrati ustreza najpogostejšemu metričnemu vzorcu rgvedske himnike, tj. tistemu, značilnemu za trištubh. Verzni obliki himen, ki so izbrane za pričujočo publikacijo, sta ravno in večinsko trištubh (triṣṭubh), dobesedno ‘ki opeva s tremi (zlogi več kot anuštubh)’ ali ‘ki opeva s tri(delno strukturo posameznega verza)’ – s povsem regularno občasno menjavo na dvanajstzložno džagati (jagatī), dobesedno ‘gibka’ –, in osemzložna gajatri (gāyatrī), dobesedno ‘pevka’. Imena verzov samih so z imenom za obliko kitične strukture, ki jim tipično pritiče, žargonsko zamenljiva, a obratno velja le v nezaznamovanih kombinacijah, tj. sosledju štirih verzov, z indijsko terminologijo pda-, dobesedno ‘(ena) noga (od /običajno/ štirih)’, ki razpadejo na dve vsebinsko praviloma zaključeni dvostišji, v primeru enajst in dvanajstzložnih verzov ter osemzložnega anuštubhskega vzorca in pa sosledju treh verzov z načeloma dokaj umetno prekinitvijo (ki pa je seveda lahko izrabljena v prid refrena ipd.) med prvim dvostišjem in izhodnim verzom. Trištubh (tj. enajstzložni verz, ki se tipično pojavlja v kitični obliki z imenom trištubh) ima tridelno strukturo – – ‚' ⏑ ⏑ – ‚ – ⏑ – s cezuro po četrtem zlogu (tip a) oz. – – ‚' ⏑ ⏑ ‚ – ⏑ – s cezuro po petem zlogu (tip b), vsakokrat s premorom po sedmem zlogu, ki je ustrezno različno dolg (tri zloge v tipu a in dva v tipu b), in značilno trohejsko kadenco. Dvanajstzložna džagati (tj. dvanajstzložni verz, ki se tipično pojavlja v kitični obliki z imenom džagati) s prav tako tridelnim zaporedjem – – ‚' ⏑ ⏑ – ‚ – ⏑ – ⏑ oz. – – ‚' ⏑ ⏑ ‚ – ⏑ – ⏑ se od prvega razlikuje le z eno trohejsko stopico več v kadenci, ki pa je dejansko posledica prestrukturacije prej odločno trohejske kadence v kadenco z jambskim značajem, kakršen je značilen za glavni tip gajatri (pod njenim vplivom namreč do prestrukturacije trištubha v bolj »gibko« džagati tudi pride). Osemzložna gajatri (tj. osemzložni verz, ki se tipično pojavlja v kitični obliki z imenom gajatri) je v odnosu do enajstzložnega trištubhskega vzorca krajša za zadnji trohej kadence in jo sestavljata dve praviloma uravnoteženi polstišji: v primeru gajatri z jambsko kadenco (z izjemo kadence refrena – – ⏑ ⏑ v X.119 obe tu izbrani himni sodita v ta podtip) torej ‚' ⏑ – ⏑ , kakršna se tipično pojavlja tudi pri zgodnji obliki anuštubha (osemzložnega verza, strogo vezanega na kitično obliko, sestavljeno iz štirih verzov), pri t. i. “trohejski” gajatri pa ‚' – ⏑ – . Pri podomačitveni tehniki upoštevanja števila zlogov prvemu vzorcu torej v idealnih razmerah ustreza enajsterec z dvo- ali trizložnimi stopicami, pri drugem osmerec, npr. etád váco jaritar mpi mṣṭhā (⏑ – ⏑ – ‚' ⏑ ⏑ – ‚ – ⏑ – –) → Besed teh, pesnik, níkdar ne pozabi (⏑ ⏑ ⏑ ⏑ ⏑ ⏑) oz. kuvít sómasyāpām íti (⏑ – – – ‚' – – ⏑ ⏑) → Kako, kako? Sem some pil? (⏑ ⏑ ⏑ ⏑ ). Poleg opisanih verznih oblik v okviru izbrane himnike nastopa le še kombinacija gajatri z džagati, tj. satobrhati (satobhatī), dobesedno ‘privzdignjena (tj. zaradi akustičnega vtisa narastka, ki nastane ob menjavi osemzložnega z za štiri zloge daljšim verzom) na enakomeren način (tj. v primeru normalne satobrhati
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 10
23. 06. 2020 08:14:25
U vod
11
z enakomerno menjavo viška in padca z 12 na 8)’, v sicer neobičajni dvoverzni strukturi (dvipāda-), ki pa seveda ni naključna: edinstveni vzorec z manjkajočim delom še enega dvostišja v VIII.29 namreč na simbolni ravni deluje kot zrcalo žanrski funkciji himne, ki je koncipirana kot uganka, ki upoveduje le polovico pričakovane celote. V publikaciji so vzporedno z literarnimi prevodi natisnjena tudi besedila v izvirniku, ob katerih je treba bralca opozoriti na naslednje redakcijske lastnosti: •
•
•
vse kontrakcije besed, do katerih je prišlo ob delovanju zakonitosti samoglasniškega sandhija (naravne danosti jezika, po kateri med samoglasniškim izglasjem ene in vzglasjem naslednje pride do zlitja), so v razvezani (predkontrakcijski) obliki podane v sprotnih opombah pod črto; v vseh zloženkah (kompozita), tako imenskih (samostalniške, pridevniške) kot glagolskih, so sestavni členi vsled boljše transparentnosti med seboj ločeni z vezajem (če je izglasje zloženke kontrahirano z vzglasjem naslednje besede po sandhiju, je njena sestava prikazana hkrati z razvezom s sandhijem pogojene kontrakcije v opombi pod črto); restituirane so vse prvine, ki jih narekuje metrična shema: ker tovrstne prvine zaradi poznejših glasovnih sprememb niso del besedila, kakršno se nam je ohranilo, so pa bile nedvomno prisotne ob nastanku posameznih himen, se jih v besedilo vnaša podpisano, npr. uv in iy ter ir za nekdanje u, i in ir pred sledečim samoglasnikom pred izgubo zložnosti (zaporedje y + samoglasnik za nekdanji i + samoglasnik je v primeru, da gre etimološko za dolgi ī, po uzusu restituirano kot īy, čeprav je bil tak *ī pred sledečim samoglasnikom pravzaprav skrajšan in je tako dejansko sovpadel s starim zaporedjem i + samoglasnik), aʼ za nekdanji a pred kontrakcijo v e oz. o z izglasnim zlogom predhodne besede (tj. kadar ni v primeru -o ʼ- in -e- ʼ- restitucija v polumetni -o a- oz. -e a- že del Šakaljeve redakcije), aā za nekdanje zaporedje dveh samoglasnikov a·a v hiatu pred njuno kontrakcijo, samoglasnik1] [samoglasnik2, kadar ju je treba brati predkontrakcijsko; kontrahirani zaporedji *ayi in *aya sta po uzusu zabeleženi kot distrahirani ẽ, hiatno zaporedje ·u za dejansko izpričani o pa kot distrahirani õ. Primer: • dejansko besedilo Šakaljeve (Śākalya) redakcije, kot velja od zadnje kodifikacije: tríḥ sma mhnaḥ śnathayo vaitasénotá sma mé ʼvyatyai pṇāsi (X.95.5ab) • besedilo z restituiranimi prvinami tríḥ sma mhnaḥ śnathayo vaitasén[a u]tá sma me ávi yatyai pṇāsi.
Druge arhaične glasovne poteze, ki jih je za čas nastanka besedil sicer treba predvideti, a nimajo vpliva na njihovo metrično strukturo, v natisnjenem besedilu niso
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 11
23. 06. 2020 08:14:25
12
I zbor
iz rgvedske himnike : prevodi in študije
izpostavljene, npr. dejanska dvoglasniška vrednost e [ai] in o [au] ter ai [āi] in au [āu], ohranitev z in v tipu īḷe za dejansko *iḍai ipd. (v primeru navedenega verza bi to na primer konkretno pomenilo restituirano branje v smislu tríḥ sma mhnaḥ śnathaya‿vaitaséna utá sma ma‿ávi yatyai pṇāsi). V zvezi s slednjim procesom je treba posebej izpostaviti le ničto prevojno stopnjo korenov tipa mḷ~ mḍ-, ki kljub zapisu (ta je seveda skladen z glasovno vrednostjo zaporedja ob redakciji) brez izjeme kaže na metrično dolžino, tj. odgovarja dejanskemu *mḍ(zapis *mḷ- ~ *mḍ- v tem primeru ne bi bil primeren, saj je popolnoma anahron in nejezikosloven ter tako tudi filološko neustrezen).
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 12
23. 06. 2020 08:14:25
Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 13
23. 06. 2020 08:14:27
Luka Repanšek je predavatelj indo evropskega primerjalnega jezikoslovja na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL s specializacijo na področju starih indo-iranskih, keltskih in germanskih jezikov. Nina Petek je predavateljica azijskih filozofij na Oddelku za filozofijo FF UL s specializacijo na področju ontologije, metafizike in epistemologije v zgodnji filozofski misli Indije, filozofskih šolah astika in budizmu.
(RVS X.68.10)
áva rohatiy avik ná sryaḥ IZBOR IZ RGVEDSKE HIMNIKE: PREVODI IN ŠTUDIJE
Prevodi izbrane rgvedske himnike so nastali v okviru dveinpolletnega sreče vanja Krožka študentov in ljubiteljev stare indoiranistike, ki ga na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje od leta 2016 vodi doc. dr. Luka Repan šek. Ker gre za prepesnitve, prevode spremljajo filološke, zgodovinskojezi koslovne in kulturološke osvetlitve zla sti interpretativno in jezikovno težav nih mest v obliki izčrpnih komentarjev.
Luka Brenko, Lara Potočnik in Maja Rotter so študenti drugega letni ka magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja. Zmago Švajncer Vrečko je študent drugega letnika magistrskega programa filozofija; ob tem se izpopol njuje na področju zakonske in družin ske terapije.
áva rohatiy avik ná sryaḥ IZBOR IZ RGVEDSKE HIMNIKE: PREVODI IN ŠTUDIJE
अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय
9 789610 603436
FIG 1
ISBN 978-961-06-0343-6
Izbor_iz_rgvedske_himnike_naslovka_FINAL.indd 1
Florilegium Indogermanicum 1
Florilegium Indogermanicum (Staroindoevropski cvetnik) je antološko zasnovana zbirka literarnih spomeni kov, ki so v tritisočletnem razdobju med 18. stoletjem pr. n. št. do izteka visokega srednjega veka nastali v sta rih indoevropskih jezikih (hetitščina in drugi anatolski jeziki, stara indij ščina, stari iranski jeziki, gotščina s preostalimi starogermanskimi jeziki, stara irščina in drugi starokeltski jezi ki, (stara) cerkvena slovanščina, stara pruščina in ostali baltski jeziki, latin ščina in italski jeziki, stara grščina, stara albanščina, toharščina, klasična armenščina). Vsak zvezek je impre sionističen poklon eni izmed našte tih literarnih tradicij in prinaša izbor enega daljšega ali več krajših besedil v izvirniku z vzporednim literarnim prevodom, podrobnim filološkim ko mentarjem in ostalimi elementi pred videnega znanstvenega aparata. Soočenje z besedilno zapuščino sta rih (indoevropskih) jezikov in z nji mi povezanimi starimi filologijami je človeku, ki ostaja na kakršen koli način občutljiv za duhovno in s tem kulturno zgodovino, ki se zgošča v njegovem tu in sedaj, naravna in nje govi bitnosti nujna gesta. Zbirka zato namerno ni oblikovana kot le študijski pripomoček bodočim specialistom za posamezno filološko področje, temveč si v svojem bistvu prizadeva nagovo riti slehernega zainteresiranega bralca.
अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय अव रोहिवका न सूय
िफ़ग १्
अव रोहविका न सूय अव रोहविका न सूय अव रोहविका न सूय
17. 06. 2020 15:46:58