Ada Vidovič Muha, zaslužna profesorica ljubljanske univerze, sodeluje v podiplomskih programih na slovenističnem oddelku Filozofske fakultete. Diplomirana slavistka je po končanem študiju v Ljubljani 1963. leta nadaljevala podiplomski študij na Karlovi univerzi v Pragi, kjer se je seznanjala zlasti s funkcionalističnim strukturalizmom. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša je bila soavtorica prvih treh knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je leta 2010 upokojila kot redna profesorica. – Znanstveno deluje predvsem na področju skladnje s pretvorbeno-tvorbenim besedotvorjem – Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk (1988), Slovensko skladenjsko besedotvorje (2011, 2018), in leksikologije – Slovensko leksikalno pomenoslovje (2000, dopolnjena izdaja 2011). Monografija Moč in nemoč knjižnega jezika (2013) pa prinaša razprave s področja teorije jezika, jezikovnosistemske stilistike, razvoja knjižnega jezika, sociolingvistike. Bila je (so)urednica vsaj sedemnajstih zbornikov. Kot nacionalna koordinatorica vseslovanskega projekta Najnowsze dzieje języków słowiańskich je bila članica redakcijskega komiteja 14. zbornikov, med katerimi je v njeni redakciji izšel Slovenski jezik (1998). – Pri Slavistični reviji je glavna urednica za jezikoslovje.
Zgodovina_naslovka_FINAL.indd 1
A
1
H
4
O
1
1
B
3
C
3
D
2
KF
54
G
2
L M N G
1
E
A
1
B
3
H C
43
DI
12
EJ
81
H
4
I
1
AJ O
18
B K P A
315
Q C BL
331 10
ES D R A M C N D
O
1
P
3
Q H V W RI H
1441
X SJI
81
K YTJ A
Ada Vidovič Muha: Iz zgodovine slovenskega besedotvorja
Jezik je človek v določenem prostoru in času.
A
4 10
X BV W C O D 34
I
1
A P
13
J
Q B
218
34
8
4
A
1
B
3
C
3
D
2
E
1
G A B U C D G F H
4322
C EI
131
D FJ
824
G KE
512
LF
14
L M H H NJ O Z EKI B CLI M D A U K N
11151
FLJ B P
4381
121
3
BTFE
3411
10 34151
13214
3131
24813
10 131
10 143
321 410
54
144
4384
ET D BS O C
10 118
1311
82311
111 1510
3143411
2353 10
10 31421
J Q Q KZ H L W Z M KY PV RV O SYI N P TX U X Z YJ W 10 84 310
Q G E D PF W V U
54 10 10
41418
G RF O X YS
10 1143
G
2
G N M
1
F
10 81381
Q U RX V ZT W P
4
32
Q K D G ES N FT C M N RL M
Q Q Q G K P R O SI D U ET H A B C P R G PTSJ O RF M SI N TJ V W X A BLU C D EY Q FZ H O P R
H V W X O Y K L M N V W XI C A R
F
12
213
10 1581
1
G U
21
T M U N G FLZ
1
211
13
41
21811
K S U EY
10 51
LZ M R S N T
11
SY
1
10 1511
10 411
10 11
231
31
TZ
U
U
Med avtentičnimi poimenovalnimi možnostmi jezika je prav besedotvorje tisto, ki je za slovenščino temeljni pokazatelj poimenovalne ustvarjalnosti; tudi s sposobnostjo tvorbe obrazil kot sistemiziranih izrazno-pomenskih segmentov poimeno2 valne enote, besede, se je slovenščina skozi večstoletno zgodovino sobivanja z nemščino kot državnim jezikom prepoznavno 41 2 identificirala. Zato so analize jezikovne zgradbe, tudi tovrstne, pokazatelj družbenega 21statusa jezika in s tem pomem431 ben del ne samo sociolingvistične, ampak sploh sociološke problematike.
1
Ada J J H XI H L W K N L M M N A Y B Z C D E F G X Y V Z W X V W Y KZI V Vidovič Muha G G G G G A B C D B R C D K EF A EF D FL M E N F G A C A BF H BC A C DI D BEJ C O P Q SF D TE U O A P Q S BR TE U 44
4
1
3 10
311
213
13
43412
10 421
3 10
10 41
4
81
103
103
2
1
4
31
3 10 1
13
3 12 10
3131
21 314
1 22
14 1
1432
3423
312
2381
1354
4212
213
4 8 10
81 4
1 45 10 8
1323 10
3131
8 11 10
11313
5 83 10
10 331242
10 3121
51
12144
Q Q LS M A U O P RT N S
11 10
B RT
131
H O P Q RY V SZ W TY U V W X W V X X Z
184 10 10
YI
1 10
1
P
3
341
PI
13
J Q O
V W 4
34
4
3484
KI D V X
28 4151
811 10
K R P
5313
10 484
X
8
ELJ W Y H V
10 414818
1 10 1 10
144 10
Y
10
1488 10
Z
10
FI X Z K M W
10 418535
311
14 10 10
O
143
431
U U G RSF O SET O P TF D
10 82811
B VI
CJ W H
9 789610 601852
Q KLI M LJ M KS N ELT M F G B C D N N R U
1122
11341
4141 10
R P SI X
118
Q Q H G U P O R V W 10 3412
K L W YZ N V Z V W X O X VY M M N 10 10 533
10 411
443
C U S D T 131
ZJ Q
12
481
V W 4
4
X
110 84
310 511
11381
31813
Q SYTJ
PYZ Q W X Z 310 10 4
G X E VF W U 44
1
8 10
K
5
L
1
10
R
1
S
1
8
Y
10
Z
10
ISBN 978-961-06-0185-2
ISBN 978-961-06-0185-2
18435
KZJ N LIJ M KL M H L M H H KJ NI O NIJ A Y P G Y LJ N X
14
10 1
811
G O PE Q R P R TE C Q D P A B O A C D BSF Q C
41
10 1
435
13
H O
18
418
A O B 14
41 10
51 10
H K X VI W YJ H X ZI
H A
10 341
84 10
4
1
10 112
18
H V W 4
814
42
M N 3
T
1
U
1
1
811 10
23511
111
KU LS M N R TZ B U U potE skozi FtemeljneGsegmente A CT Analitična D 511 110
311
10 10 8
RY H
10 41
SZ I
10 11
8
Y O
10 1
PZ
10 3
V W 4
4
331
TJ Q
X
211
1
4
2
slovenske besedotvorne zgodovine je torej poskus preveriti z vidika sodobnega jezi81 51 1 3 1 koslovja konstitutivne prvine besedotvorja, se pravi število in vrsto besedotvornih postopkov in besedotvornih pomenov. Za 10 1 1 1 1 eno in drugo področje je pomemben tako nabor in izrazna podoba kot pomenske lastnosti10 gradnikov besedotvorja – moti8 10 virajočih besed in obrazilnih morfemov. – Analiza je zajela reprezentančno besedilo kulturne slovenščine, Brižinske spomenike, se nadaljevala v knjižno slovenščino 16. stoletja in z vmesnimi besedotvornimi postajami segla v 19. in 20. stoletje. – Uporabljena metodologija izhaja iz pretvorbeno-tvorbenega razmerja med definirano skladenjsko besedno zvezo in zvezo morfemov v tvorjeni besedi.
U K
L
M N
R
S
T
Y
Z
U
17.4.2019 12:10:55
Ada VidoviÄ? Muha
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 1
24.4.2019 12:27:30
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDOTVORJA Avtorica: Ada Vidovič Muha Recenzentki: Andreja Žele, Irena Orel Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Aleš Cimprič Fotografija avtorice na zavihku: Polona Potrč, 2011
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca
Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2019 Prva izdaja Naklada: 200 Cena: 19,90 EUR
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610601906
Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=299633408 ISBN 978-961-06-0185-2 E-knjiga COBISS.SI-ID=299646976 ISBN 978-961-06-0190-6 (pdf )
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 2
24.4.2019 12:27:30
Kazalo vsebine I
Uvodna poglavja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 1 Namen dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 2 Metodologija obravnave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 3 Gradivni viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
II Temeljne besedotvorne postaje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1 Obdobje slovensko-nemške normativne protistave . . . . . . . . . 13 2 Oblikoslovno-pomensko (analitično) obdobje . . . . . . . . . . . . . 19 2.1 Franc Miklošič – prvine strukturalnofunkcijskega besedotvorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 2.1.1 Sinhrona delitvena merila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 2.1.2 Diahrona utemeljevalna merila . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2.1.3 Pregled Miklošičevih oblikoslovno-pomenskih skupin sklopov in zloženk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.1.4 Normativna uveljavitev Miklošičevih sinhronih in diahronih meril . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 2.1.4.1 Fran Levstik – poudarek na trdnosti morfemskih razmerij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 2.1.4.2 Rudolf Perušek – tvorbena normativnost . . . . . . . 31 2.2 Anton Breznik — pojav skladenjskih meril . . . . . . . . . . . . . 34 2.3 Anton Bajec – merilo jezikovnega čuta . . . . . . . . . . . . . . . . 38 3 Skladenjskopomensko (sintetično) obdobje . . . . . . . . . . . . . . . 42 III Besedotvorna razčlenitev gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 IIIa Zgradba tvorjenk v Brižinskih spomenikih . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 IIIb Zgradba tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi . . . . . . . . . . . . . 63 1 Glagolske tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 2 Neglagolske tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 IIIc Zgradba tvorjenk v Kastelec-Vorenčevem slovarju . . . . . . . . . . . 113 1 Glagolske tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 2 Neglagolske tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 IIIč Tipologija slovenskih ustreznic nemškim zloženkam v Gutsmanovem slovarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 IIId Besedotvorna tipologija »novoslovenskega« gradiva pri Miklošiču . 181
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 3
24.4.2019 12:27:30
IV Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 V Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 VI Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 VII Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 VIII Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 4
24.4.2019 12:27:30
Nataši in Ani za nepozabna doživetja na dolgem skupnem potovanju
Nastajanje knjige je spodbudno spremljala kolegica Andreja Žele, za prevod Povzetka v angleščino pa je poskrbela kolegica Tatjana Marvin – hvala obema. Zahvaljujem se tudi Znanstveni založbi Filozofske fakultete za natis, posebej Juretu Preglauu za oblikovanje knjige in zgledno sodelovanje.
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 5
24.4.2019 12:27:30
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 6
24.4.2019 12:27:30
I
UVODNA POGLAVJA
1
Namen dela
Analiza temeljnih segmentov zgodovine slovenskega besedotvorja je poskus preveriti z vidika sodobne, iz skladnje izhajajoče besedotvorne teorije njene konstitutivne prvine, se pravi število in vrsto besedotvornih postopkov in besedotvornih pomenov. Za eno in drugo področje je potrebno ugotoviti tako nabor in izrazno podobo kot pomenske lastnosti gradnikov besedotvorja, se pravi motivirajočih besed in obrazilnih morfemov. Predstavitev razvoja besedotvorja kot ene izmed treh temeljnih poimenovalnih možnosti jezika – poleg besedotvorja, kot vemo, gre še za pomenotvorje in tvorjenje uslovarjenih, stalnih besednih zvez – skuša slediti strnjenosti funkcijskega razvoja slovenščine od predknjižne, imenovane tudi kulturna slovenščina, v različne razvojne faze slovenskega knjižnega jezika.
2
Metodologija obravnave
Besedotvorna analiza izhaja iz metodologije, ki temelji na pojmovanju jezika kot posebnega sistema pomensko-strukturnih povezav hierarhično urejenih enot z odprtimi pretvorbeno-tvorbenimi prehodi. Tako je mogoče vzpostaviti metodološko izhodišče, ki temelji na skladenjsko-morfemskem pretvorbeno-tvorbenem razmerju na ravni besedotvornega pomena in besedotvornega postopka, se pravi nastajanja besedotvornih vrst (Vidovič Muha, 1988; 22018’). Tovrstna metodologija omogoča delitev vsega napisanega o slovenskih tvorjenkah, npr. v slovnicah, monografijah, razpravah, nekako na tri obdobja: prvo temelji na eksplicitno normativnem vidiku, kjer gre zlasti za razmerje slovenščina glede na nemščino, drugi dve pa na metodološkem pristopu, ki bi ga zelo posplošeno lahko označili kot opisnoanalitični glede na pretvorbeno-tvorbeni skladenjskosintetični.
7
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 7
24.4.2019 12:27:30
3
Gradivni viri
Monografija je nastala na podlagi večplastnih gradivnih virov. Gre za razčlenitev tvorjenk iz izbranih reprezentantivnih zgodovinskih besedil in slovarjev. Razčlenjene so tudi razprave, ki posredujejo stopnjo razvoja jezikoslovja na Slovenskem, znotraj tega pa neposredno ali posredno tudi besedotvornih vprašanj.
3.1 V skladu z zgodovinskorazvojno zasnovo dela je bilo za obdobje slovenskega kulturnega jezika vzeto v analizo reprezentančno besedilo Brižinski spomeniki, za 16. stoletje, za čas oblikovanja stilotvorne funkcije jezika kot temeljne prvine knjižnosti, pa z dvema razpravama vzorčno besedilo strokovnega jezika – Trubarjeva Cerkovna ordninga.
3.2 Dolgo obdobje od konca 16. oz. začetka 17. pa nekako do srede 19. stoletja, ko se z Zedinjeno Slovenijo manifestira slovenski politični program – jezik začne privzemati državotvorno (nacionalno) vlogo – je analizirano gradivo dveh slovarjev, in sicer z dvema razpravama obrnjena slovensko-latinska varianta Kastelec-Vorenčevega rokopisnega slovarja1 in z eno razpravo Gutsmanov nemško-slovenski slovar (1789).
3.2.1 Na odločitev za izbiro prav teh slovarjev sta vplivali dve različni okoliščini: v zvezi s Kastelec-Vorenčevim slovarjem dragoceno delo, ki ga je opravil z obrnjeno varianto iz latinsko-slovenske v slovensko-latinsko J. Stabej, dragoceno ne samo z jezikoslovnega, ampak tudi s kulturološkega vidika. V zvezi z Gutsmanovim slovarjem je bila odločilna poglobljena analiza tega slovarja E. Prunča (1979, 209–267). V veliki meri mu je uspelo vrednotiti verodostojnost tega dela s sposobnostjo 1
Jože Stabej,1997: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, ictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop dd. mm. llll D
8
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 8
24.4.2019 12:27:30
avtorja presegati lastno ideološko usmerjenost in posredovati realnost življenja jezika. Tudi zato je bilo upravičeno pričakovati, da bo jezikovni izraz v Gutsmanovem slovarju odseval jezikovno realnost. Dolgoživost kritičnega razmerja med nemščino in slovenščino, na besedotvorni ravni razmerja med zlaganjem, značilnim za nemščino, in izpeljevanjem, značilnim za slovenščino, zasluži analizo, ki ni samo površinska, ampak temelji na dveh različno strukturiranih svetovih, ki se eksplicirata v dveh zelo različnih besedotvornih vrstah. Na podlagi analize Gutsmanovega nemško-slovenskega slovarja je bil v posebni razpravi izdelan poskus kontrastivne tipologije slovenskih ustreznic nemškim zloženkam.
3.2.2 Za analizo besedotvornega gradiva, posebej tudi izpeljavnega, je bila dragocena Miklošičeva monografija Osnovotvorje2 – Stammbildungs lehre (1875), četrta knjiga njegove Primerjalne slovnice slovanskih jezikov – Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, v kateri je predstavljeno in tipološko z naborom in pomensko analizo obrazil tudi (novo)slovensko gradivo. Izpostavljeno je dejstvo, da svojo besedotvorno analizo gradi Miklošič tudi na strukturalno funkcionalističnem pristopu. Miklošičevo besedotvorje je razčlenjeno v dveh razpravah: v prvi so izpostavljena zlasti merila, ki določajo besedotvorne vrste s poudarkom na zloženkah kot tistih tvorjenkah, ki eksplicitno povezujejo besedotvorno (sintagmatsko) morfematiko s segmenti skladnje, v drugi pa gre za analizo besedotvorne problematike nasploh.
3.2.3 Za celovito razumevanje razvojne poti slovenskega besedotvorja manjka razčlenitev za prvo polovico 19. stoletja celonarodno povezovalni 2
Osnova je del pregibne besede pred končnico (SS 1976, 197) – natančno to, s čimer se Miklošič v 4. knjigi svoje Primerjalne slovnice ukvarja. Deblotvorje kot kalkiran prevod v tem smislu manj ustreza denotatu.
9
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 9
24.4.2019 12:27:30
Murkov slovar (1833), zlasti pa Pleteršnikov slovensko-nemški (1894– 1895), za katerega je bila v dveh razpravah na podlagi konceptualne primerjave s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika že ugotovljena aktualnost temeljnih leksikografskih načel (Vidovič Muha 1995). Ob tej priložnosti naj jih samo na kratko povzamemo: • dokumentiranost gradiva svojega časa, ki je ustrezalo konceptu slovarja, • nabor in razlaga terminološkega gradiva, ki je nastajala po posvetu z vzpostavljeno skupino terminoloških svetovalcev, • do določene mere realizacija temeljnega leksikografskega načela vzpostavitve mreže medleksemskih pomenskih razmerij, se pravi sopomenskih, protipomenskih, nad- in podpomenskih povezav, • do določene mere zajetost jezikovnosistemske leksemske stilistike. Kakor je bilo že večkrat zapisano, je Pleteršnikov slovar pomenil na koncu 19. stoletja ustalitev norme slovenskega knjižnega jezika, saj je bil tudi na formalni ravni temeljna podlaga za Levčev pravopis. Kot tak bi bil znotraj poimenovalnega (leksemskega) nabora za nas posebej zanimiv popis besedotvornega gradiva, iz katerega bi bila razvidna obrazilna morfematika z obeh vidikov – tako besedotvornovrstnega in besedotvornopomenskega kot tudi s pragmatičnega knjižnonormativnega; druga polovica 19. stoletja je namreč čas dinamičnega razvoja slovenske jezikovnosistemske stilistike tako na ravni umetnostnega jezika kot tudi strokovnega in publicističnega – učbeniki in strokovna besedila, ne nazadnje Cigaletov slovar strokovnega izrazja; gradnik zlasti slednjih dveh zvrsti je prav leksika, se pravi tudi tvorjenke. Pri vrednotenju Pleteršnikovega slovarja je temeljnega pomena dejstvo, da gre za prvi slovar, ki je z izhodiščem v slovenščini popisal in dokumentiral pojmovni svet slovenščine takratnega časa; temu gradivu je poiskal nemške ustreznice. Tako je verjetno nenačrtno vzpostavil tudi možnost neposredne kognitivne primerjave dveh svetov – slovenskega in nemškega. Tovrstne analize ni doslej opravil še nihče, čeprav bi bila prav z vidika primerjave enega in drugega – slovenskega in nemškega, s svojo pričakovano pojmovno različnostjo lahko zelo zanimiva.
10
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 10
24.4.2019 12:27:30
3.3 Z normativnega vidika, ki se vrašča, kot rečeno, v poimenovalnost in s tem tudi besedotvornost, zasluži posebno pozornost Levstikova razprava Napake slovenskega pisanja s srede 19. stoletja (1858), ki ji je v celoti sledila Peruškova (1890); obema, Levstikovi in Peruškovi sta namenjeni posebni razčlenitvi. Levstikova se nanaša na medmorfemska, se pravi znotrajbesedna razmerja, gre torej za besedotvorna vprašanja zlasti zloženk, in na medbesedna razmerja, kjer gre za vprašanja skladnje. Z interpretacijo obeh vidikov je Levstik vnesel v slovenski prostor za 19. stoletje evropsko aktualno humboldtovsko razumevanje različnosti jezikov kot odseva kognitivne (spoznavne) različnosti »videnja« sveta. S tem se je preneslo tudi razumevanje kalkiranja s pasivne površinske prevodne interpretacije na interpretacijo vsebine, ki izhaja iz dejstva, da se pri kalkiranju v jeziku prejemniku ohranja pomenskosestavinski (semski) nabor in strukture izvornega jezika oz. jezika dajalca. V bistvu gre za predstavno prekrivnost dveh ali več jezikov – v našem primeru seveda slovenskega in nemškega. Breznikova besedotvorna analiza zloženk iz 1944. leta velja za začetek skladenjskega razumevanja tvorjenk na Slovenskem. S tem, da je v besedotvorno analizo zloženk pritegnil znotrajstavčna razmerja, prisojanje, vezavo in primik, in jih kot taka prepoznal v strukturi zloženskih tvorjenk, je smiselno povezal dve temeljni konstitutivni sestavini jezika – skladnjo in morfematiko ter tako dokazal strukturno identičnost medmorfemskih in medbesednih (znotrajstavčnih) razmerij. Iz tega spoznanja izhaja dejstvo, da je jezik smiselno povezana celota, ločljiva samo metajezikovno. Breznikova razprava uvršča slovensko jezikoslovno misel v evropski okvir. Bajec v svojem Besedotvorju slovenskega jezika II (1950, 1952, 1959) ni sledil vzpostavljenemu razmerju med skladnjo in obrazilno morfematiko. V tem smislu pomeni njegovo delo odmik od Breznikovega poskusa vzpostavitve celovitosti razumevanja jezikovnega fenomena.
11
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 11
24.4.2019 12:27:30
4 Naj povzamemo: monografija Iz zgodovine slovenskega besedotvorja prinaša obsežnejše uvodno poglavje Pregled temeljnih besedotvornih postaj s strnjeno predstavitvijo besedotvorne problematike po posameznih reprezentativnih obdobjih. Sledi mu pet razprav z besedotvornimi analizami Brižinskih spomenikov, Cerkovne ordninge – združeni sta izvorno dve razpravi, prav tako združuje dve razpravi analiza Kastelec-Vorenčevega slovarja, sledi analiza Gutsmanovega slovarja, Miklošičeve Primerjalne slovnice, in sicer IV. dela slovanskih jezikov – Osnovotvorje; v krovnem poglavju o temeljnih besedotvornih postajah je analizirana še Miklošičeva predstavitev neizpeljavnih besedotvornih vrst – zlasti zlaganja in sklapljanja.
12
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 12
24.4.2019 12:27:30
II TEMELJNE BESEDOTVORNE POSTAJE Med omenjenimi tremi zaporednimi obdobji raziskovanja besedotvornih vprašanj je veliko prepletenosti, stroga ločnica med njimi je nemogoča, pa vendarle lahko rečemo, da jih zaznamuje prepoznavna karakteristika, ki smo jo skušali strniti v naslovih temah. Eksplicitno normativni vidik, ki mu je posvečeno posebno poglavje, se osredinja predvsem na zložensko besedotvorno vrsto kot tisto, ki ji je prav z normativnega vidika slovenščine glede na nemščino zlasti v starejših slovenskih slovnicah in besedotvornih razpravah namenjena posebna pozornost.3 – Tovrstna normativnost, kot rečeno, je do določene mere vraščena tudi v metodološki pristop, imenovali smo ga zelo posplošeno (opisno)analitični, zaznamovala pa je tudi celo 19. stoletje in v segmentih segal v 20.
1
Obdobje slovensko-nemške normativne protistave4
Začenja se približno z Vodnikovo slovnico (1811) in traja do Miklošičeve Primerjalne slovnice slovanskih jezikov oz. do njenega četrtega, besedotvornega dela – Osnovotvorje (Stammbildungslehre) (1875). Če sklepamo iz obravnavanja zloženk v Levstikovih Napakah slovenskega pisanja (1858), pa je konec prvega obdobja vezan 3
4
Z zlaganjem se je z vidika primerjalnega jezikoslovja ukvarjal tudi češki jezikoslovec V. Skalička. V svoji tipologiji jezikov mu je tudi ta besedotvorni postopek služil kot razločevalni v zvezi s kitajščino in »drugimi vzhodnoazijskimi jeziki«, med evropskimi pa ga je vezal zlasti na grščino, madžarščino, finščino, tudi nemščino, manj na druge germanske jezike (2004, 479). Kot pomembno dejstvo avtor izpostavlja prisotnost različnih značilnosti (karakteristik) v posameznih jezikih, tipološko vrednost pa jim lahko daje le tista lastnost, ki je količinsko prevladujoča. Zlaganje je v slovanskih jezikih sicer prisotno, vendar ne kot značilni poimenovalni postopek; v tem smislu ga zaznava tudi v češčini. Obdobje slovensko-nemške normativne protistave in naslednje poglavje Oblikoslovnopomensko analitično obdobje je v nekoliko razširjeni obliki objavljeno v Slovenskem skladenjskem besedotvorju iste avtorice (1988; 22018); na novo pa je napisano poglavje o skladenjskopomenskem (sintetičnem) obdobju.
13
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 13
24.4.2019 12:27:30
Ada Vidovič Muha, zaslužna profesorica ljubljanske univerze, sodeluje v podiplomskih programih na slovenističnem oddelku Filozofske fakultete. Diplomirana slavistka je po končanem študiju v Ljubljani 1963. leta nadaljevala podiplomski študij na Karlovi univerzi v Pragi, kjer se je seznanjala zlasti s funkcionalističnim strukturalizmom. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša je bila soavtorica prvih treh knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je leta 2010 upokojila kot redna profesorica. – Znanstveno deluje predvsem na področju skladnje s pretvorbeno-tvorbenim besedotvorjem – Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk (1988), Slovensko skladenjsko besedotvorje (2011, 2018), in leksikologije – Slovensko leksikalno pomenoslovje (2000, dopolnjena izdaja 2011). Monografija Moč in nemoč knjižnega jezika (2013) pa prinaša razprave s področja teorije jezika, jezikovnosistemske stilistike, razvoja knjižnega jezika, sociolingvistike. Bila je (so)urednica vsaj sedemnajstih zbornikov. Kot nacionalna koordinatorica vseslovanskega projekta Najnowsze dzieje języków słowiańskich je bila članica redakcijskega komiteja 14. zbornikov, med katerimi je v njeni redakciji izšel Slovenski jezik (1998). – Pri Slavistični reviji je glavna urednica za jezikoslovje.
Zgodovina_naslovka_FINAL.indd 1
A
1
H
4
O
1
1
B
3
C
3
D
2
KF
54
G
2
L M N G
1
E
A
1
B
3
H C
43
DI
12
EJ
81
H
4
I
1
AJ O
18
B K P A
315
Q C BL
331 10
ES D R A M C N D
O
1
P
3
Q H V W RI H
1441
X SJI
81
K YTJ A
Ada Vidovič Muha: Iz zgodovine slovenskega besedotvorja
Jezik je človek v določenem prostoru in času.
A
4 10
X BV W C O D 34
I
1
A P
13
J
Q B
218
34
8
4
A
1
B
3
C
3
D
2
E
1
G A B U C D G F H
4322
C EI
131
D FJ
824
G KE
512
LF
14
L M H H NJ O Z EKI B CLI M D A U K N
11151
FLJ B P
4381
121
3
BTFE
3411
10 34151
13214
3131
24813
10 131
10 143
321 410
54
144
4384
ET D BS O C
10 118
1311
82311
111 1510
3143411
2353 10
10 31421
J Q Q KZ H L W Z M KY PV RV O SYI N P TX U X Z YJ W 10 84 310
Q G E D PF W V U
54 10 10
41418
G RF O X YS
10 1143
G
2
G N M
1
F
10 81381
Q U RX V ZT W P
4
32
Q K D G ES N FT C M N RL M
Q Q Q G K P R O SI D U ET H A B C P R G PTSJ O RF M SI N TJ V W X A BLU C D EY Q FZ H O P R
H V W X O Y K L M N V W XI C A R
F
12
213
10 1581
1
G U
21
T M U N G FLZ
1
211
13
41
21811
K S U EY
10 51
LZ M R S N T
11
SY
1
10 1511
10 411
10 11
231
31
TZ
U
U
Med avtentičnimi poimenovalnimi možnostmi jezika je prav besedotvorje tisto, ki je za slovenščino temeljni pokazatelj poimenovalne ustvarjalnosti; tudi s sposobnostjo tvorbe obrazil kot sistemiziranih izrazno-pomenskih segmentov poimeno2 valne enote, besede, se je slovenščina skozi večstoletno zgodovino sobivanja z nemščino kot državnim jezikom prepoznavno 41 2 identificirala. Zato so analize jezikovne zgradbe, tudi tovrstne, pokazatelj družbenega 21statusa jezika in s tem pomem431 ben del ne samo sociolingvistične, ampak sploh sociološke problematike.
1
Ada J J H XI H L W K N L M M N A Y B Z C D E F G X Y V Z W X V W Y KZI V Vidovič Muha G G G G G A B C D B R C D K EF A EF D FL M E N F G A C A BF H BC A C DI D BEJ C O P Q SF D TE U O A P Q S BR TE U 44
4
1
3 10
311
213
13
43412
10 421
3 10
10 41
4
81
103
103
2
1
4
31
3 10 1
13
3 12 10
3131
21 314
1 22
14 1
1432
3423
312
2381
1354
4212
213
4 8 10
81 4
1 45 10 8
1323 10
3131
8 11 10
11313
5 83 10
10 331242
10 3121
51
12144
Q Q LS M A U O P RT N S
11 10
B RT
131
H O P Q RY V SZ W TY U V W X W V X X Z
184 10 10
YI
1 10
1
P
3
341
PI
13
J Q O
V W 4
34
4
3484
KI D V X
28 4151
811 10
K R P
5313
10 484
X
8
ELJ W Y H V
10 414818
1 10 1 10
144 10
Y
10
1488 10
Z
10
FI X Z K M W
10 418535
311
14 10 10
O
143
431
U U G RSF O SET O P TF D
10 82811
B VI
CJ W H
9 789610 601852
Q KLI M LJ M KS N ELT M F G B C D N N R U
1122
11341
4141 10
R P SI X
118
Q Q H G U P O R V W 10 3412
K L W YZ N V Z V W X O X VY M M N 10 10 533
10 411
443
C U S D T 131
ZJ Q
12
481
V W 4
4
X
110 84
310 511
11381
31813
Q SYTJ
PYZ Q W X Z 310 10 4
G X E VF W U 44
1
8 10
K
5
L
1
10
R
1
S
1
8
Y
10
Z
10
ISBN 978-961-06-0185-2
ISBN 978-961-06-0185-2
18435
KZJ N LIJ M KL M H L M H H KJ NI O NIJ A Y P G Y LJ N X
14
10 1
811
G O PE Q R P R TE C Q D P A B O A C D BSF Q C
41
10 1
435
13
H O
18
418
A O B 14
41 10
51 10
H K X VI W YJ H X ZI
H A
10 341
84 10
4
1
10 112
18
H V W 4
814
42
M N 3
T
1
U
1
1
811 10
23511
111
KU LS M N R TZ B U U potE skozi FtemeljneGsegmente A CT Analitična D 511 110
311
10 10 8
RY H
10 41
SZ I
10 11
8
Y O
10 1
PZ
10 3
V W 4
4
331
TJ Q
X
211
1
4
2
slovenske besedotvorne zgodovine je torej poskus preveriti z vidika sodobnega jezi81 51 1 3 1 koslovja konstitutivne prvine besedotvorja, se pravi število in vrsto besedotvornih postopkov in besedotvornih pomenov. Za 10 1 1 1 1 eno in drugo področje je pomemben tako nabor in izrazna podoba kot pomenske lastnosti10 gradnikov besedotvorja – moti8 10 virajočih besed in obrazilnih morfemov. – Analiza je zajela reprezentančno besedilo kulturne slovenščine, Brižinske spomenike, se nadaljevala v knjižno slovenščino 16. stoletja in z vmesnimi besedotvornimi postajami segla v 19. in 20. stoletje. – Uporabljena metodologija izhaja iz pretvorbeno-tvorbenega razmerja med definirano skladenjsko besedno zvezo in zvezo morfemov v tvorjeni besedi.
U K
L
M N
R
S
T
Y
Z
U
17.4.2019 12:10:55