Issuu

Pantone 285

ISSN 1408-3531

789616 777186

O narodnopolitičnem razvoju Slovencev v prvi svetovni vojni obstoja že obsežna strokovna literatura. Kar pa je bilo v zgodovinopisju do sedaj premalo upoštevano, je bila predstavitev in analiza slovenske politike tega prelomnega časa iz vidika državnih vrhov. Kateri pomen je imelo to nacionalno gibanje malega naroda, ki je živel skoraj v celoti v avstrijski državni polovici in tvoril tam komaj 4,5 odstotkov celotnega prebivalstva, v presoji dunajske vlade in cesarja – ostarelega negibčnega Franca Jožefa in mladega dinamičnega, toda neizkušenega Karla? Kakšno vlogo je igralo to gibanje kot del jugoslovanskega gibanja v teku vojne, ko se je kriza multinacionalne države vse bolj zaostrila in končno dovedla do njenega propada? Kako se je stopnjevala politična veljava tega naroda, ne nazadnje tudi po zaslugi spretnega voditelja Antona Korošca, ki končno postane vodilni jugoslovanski politik te razpadajoče države? Katero realnopolitično težo so imeli slovenski načrti za reformo habsburške monarhije v času njihove artikulacije in kakšni izgledi za njihovo uresničitev so obstojali v določenem času, npr. za osrednji tak program, za majniško deklaracijo leta 1917? Kdaj in zakaj se je prvotno patriotična in dinastiji zavezana glavna slovenska politična linija začela oddaljevati od države in kdaj in zakaj stopi v odprto nasprotstvo k njej? V kolikor se ujemata pri tem dejanske politične poteze slovenske politične elite – slabo pripravljene za čas potem – z mišljenjem slovenskih množic? Na vsa ta in še druga vprašanja skuša pričujoča knjiga, ne nazadnje tudi na podlagi na novo odkritega gradiva, dati odgovore.

Zbirka_ZC_Slovenci_1-sv.indd 1

zbirka47

Walter Lukan, rojen leta 1943 v Beljaku, je študiral na dunajski univerzi zgodovino in germanistiko in tam 1984 doktoriral z disertacijo o Janezu Ev. Kreku. Po zaposlitvi v Avstrijskem inštitutu za vzhodno in jugovzhodno Evropo, kjer je bil član predsedstva in glavni urednik mednarodno uveljavljene znanstvene revije Österreichische Osthefte, je ob vzporednem znanstvenoraziskovalnem delu predaval kot zunanji univerzitetni učitelj na vzhodnoevropskem inštitutu dunajske univerze. Leta 1997 pa je bil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen v naziv docenta za slovensko zgodovino 19. stoletja (2008 redni profesor). Od leta 2000 je potem na tej fakulteti, na oddelku za zgodovino, do upokojitve leta 2009 redno predaval občo in jugovzhodno zgodovino 19. stoletja. Živi na Dunaju. Njegovo znanstveno zanimanje, o katerem pričajo številne publikacije, velja novejši slovenski in južnoslovanski zgodovini, avstrijsko-slovenskim kulturnim povezavam (Jernej Kopitar, Franc Miklošič), nekaterim vidikom prve svetovne vojne ter zgodovini razglednic.

Walter Lukan Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«? Zč

9 771408 353005

ISBN 978-961-6777-18-6

27,00 €

Pantone 506

Walter Lukan

Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«? Habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni

Zč

zbirka47

12/9/14 8:22 AM

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

zbirka

Zč

Zbirka zgodovinskega časopisa

IZ »ČRNOŽOLTE KLETKE NARODOV« V »ZLATO SVOBODO«? Habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni

Walter Lukan

Ljubljana 2014

zbirka 47

Zč

ISSN 1408-3531

Walter Lukan IZ »ČRNOŽOLTE KLETKE NARODOV« V »ZLATO SVOBODO«? Habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni

*** Zbirka Zgodovinskega časopisa 47 Odgovorni urednik: Peter Štih Uredniški odbor: Tina Bahovec, Bojan Balkovec, Borut Batagelj, Rajko Bratož, Ernst Bruckmüller, Liliana Ferrari, Ivo Goldstein, Žarko Lazarević, Dušan Mlacović, Božo Repe, Franc Rozman, Janez Stergar, Imre Szilágyi, Marta Verginella, Peter Vodopivec, Marija Wakounig. *** Recenzenta: Peter Vodopivec in Jurij Perovšek Oblikovanje: Vesna Vidmar Lektoriranje: Martina Balkovec Slikovno gradivo na ovitku: Po risbi Maksima Gasparija, Kurent, 1. oktobra 1918. *** Založniki: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (zanjo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete), Zveza zgodovinskih društev Slovenije (zanjo: Branko Šuštar, predsednik ZZDS), Izid knjige je finančno podprla: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. *** Tisk: Littera Picta d.o.o., Ljubljana 2014 Naklada: 300

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"1914/1918" 323(497.4)"1914/1918" LUKAN, Walter Iz črnožolte kletke narodov v zlato svobodo? : habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni / Walter Lukan. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014. (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531 ; 47) ISBN 978-961-6777-18-6 (Zveza zgodovinskih društev Slovenije) 276764672

Zbirka ZČ / 47

Kazalo Kratice... �� 5 Predgovor �� 7 1. Državni vrh in slovenski narodnopolitični koncepti na predvečer prve svetovne vojne �� 11 2. V času vojnega absolutizma – nihanje slovenske politične linije v prvih dveh letih vojne �� 29 3. Od novega umeščanja slovenske politike jeseni 1916 do ponovnega zasedanja državnega zbora konec maja 1917 �� 55 4. Slovenska politika v pričakovanju reforme države �� 71 5. Slovenci v opoziciji in začetek obojestransko ( Jugoslovanski klub – cesar/vlada) dvoumne politike �� 83 6. Konfrontacija: odprta odklonitev slovensko-jugoslovanskega koncepta s strani državnih vrhov in nastopanje proti njemu – rastoča odvrnitev slovenskih političnih elit od monarhije �� 103 7. Ločitev �� 125 Dokumenti �� 145 Zusammenfassung �� 155 Seznam virov in literature �� 167 Seznam slik �� 179 Imensko kazalo �� 181

Kratice

AG Armeegruppe/Armadna skupina AOK Armeeoberkommando/Vrhovno armadno poveljstvo ARS Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana AVA Allgemeines Verwaltungsarchiv/Splošni upravni arhiv, Dunaj ČSP Časopis za suvremenu povijest ČZN Časopis za zgodovino in narodopisje ed. edited Evb. Evidenzbüro/Evidenčni biro EJ Enciklopedija Jugoslavije ES Enciklopedija Slovenije GZNB Gemeinsames Zentralnachweisbureau/ Skupni centralni dokazni biro HDA Hrvatski Državni Arhiv, Zagreb HHSTA Haus-, Hof- und Staatsarchiv/Hišni, dvorni in državni arhiv, Dunaj HSK Hrvaško-slovenski klub JAZU Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti JD Jegličev dnevnik JDS Jugoslovanska demokratska stranka JM Justizministerium/Justično ministrstvo JO Jugoslovanski odbor JSDS Jugoslovanska socialnodemokratska stranka JK Jugoslovanski klub K. Nr. Kundschafts-Nummer/Obveščevalna številka (aktov)

Walter Lukan: Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«?

KA Kriegsarchiv/Vojni arhiv, Dunaj KÜA Kriegsüberwachungsamt/Vojnonadzorovalni urad LP Landespräsidium/Deželno predsedstvo MI Ministerium des Innern/Notranje ministrstvo MKFF Militärkanzlei Franz Ferdinand/Vojaška pisarna Franca Ferdinanda MKSM Militärkanzlei Seiner Majestät/Vojaška pisarna Njegovega Veličanstva MKU Ministerium für Kultus und Unterricht/Ministrstvo za uk in bogočastje MR Ministerrat/Ministrski svet Nabt. Nachrichtenabteilung/Obveščevalni oddelek NFA Neue Feldakten/Novi poljski akti NNS Narodna napredna stranka npr. na primer NŠALj Nadškofijski arhiv v Ljubljani ÖBL Österreichisches biographisches Lexsikon/Avstrijski biografski leksikon Op. Opomba Op. Nr. Operations-Nummer/Operativa številka (aktov) ÖSTA Österreichisches Staatsarchiv/Avstrijski državni arhiv, Dunaj P. A. Politisches Archiv/Politični arhiv PBL Primorski biografski leksikon Protokolle des Gemeinsamen Ministerrates/Protokoli Skupnega PGM ministrskega sveta PNZ Prispevki za novejšo zgodovino Präs. Präsidium/predsedstvo prim. primerjaj PZDG Prispevki za zgodovino delavskega gibanja QL Qualifikationslisten/Kvalifikacijski seznami Qu. Abt. Quartiermeister-Abteilung/Logistični oddelek SBL Slovenski biografski leksikon SHS (Kraljevina) Srbov, Hrvatov in Slovencev / (Država) Slovencev, Hrvatov in Srbov SLS Slovenska ljudska stranka Sten. Prot. HA Stenographische Protokolle des Hauses der Abgeorneten/ Stenografski zapiski poslanske zbornice VLS Vseslovenska ljudska stranka ZČ Zgodovinski časopis ZDA Združene države Amerike ZL Zbirka dr. Walter Lukan

Zbirka ZČ / 47

»Gibanje je popolnoma dopustno, vendar mora biti patriotično, avstrijsko.«1

Predgovor

O narodnopolitičnem razvoju Slovencev v prvi svetovni vojni, ki se je odvijal v okviru širše jugoslovanske problematike, obstaja že obsežna slovenska in tudi jugoslovanska strokovna literatura. V zvezi s tem je treba v prvi vrsti omeniti študije slovenskega zgodovinarja Janka Pleterskega, predvsem pa njegovo leta 1971 objavljeno glavno delo »Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na domačih tleh med vojno 1914–1918«. Precejšen del te literature je bil napisan že pred razpadom Jugoslavije in nosi, kot se nazorno zrcali tudi v naslovu navedenega dela Pleterskega, več ali manj izrazite znake časa. Neredko so ta dela ideološko preobremenjena, in sicer kar v dvojnem oziru: tako v nacionalno- kot tudi socialnozgodovinskem. Slonijo pa v glavnem, in to je treba tudi poudariti, na solidnem temelju virov in predstavljajo tako važno podlago za nadaljnjo raziskovanje nakazane tematike. Kar pa je bilo v zgodovinopisju o slovenski politiki v prvi svetovni vojni do sedaj premalo ali le ob robu upoštevano, to je bila analiza te slovenske politike z vidika državnih vrhov. Kateri pomen je imelo to nacionalno gibanje malega naroda, ki je živel skoraj v celoti v avstrijski državni polovici in tvoril tam komaj 4,5 odstotkov celotnega prebivalstva, v presoji dunajske vlade, Skupnega ministrskega sveta habsburške monarhije in cesarja – ostarelega negibčnega Franca Jožefa in dinamičnega mladega, toda 1 Cesar Karl ljubljanskemu škofu Antonu B. Jegliču glede na deklaracijsko gibanje, ki je zahtevalo jugoslovansko državo v okviru habsburške monarhije, ob priliki avdience na Dunaju, dne 28. februarja 1918. Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Jegličeva zapuščina, Jegličev dnevnik [JD], 1. 3. 1918.

Walter Lukan: Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«?

neizkušenega Karla? Kakšno vlogo je igralo to gibanje kot del jugoslovanskega gibanja v teku vojne, ko se je kriza multinacionalne države vse bolj zaostrila in končno privedla predvsem zaradi nacionalnega vprašanja do njenega propada? Kako se je stopnjevala politična veljava tega malega naroda v teku tega razvoja, nenazadnje tudi po zaslugi spretnega voditelja Antona Korošca, ki končno postane vodilni jugoslovanski politik te razpadajoče države? Katero državnopravno in tudi realnopolitično težo so imeli slovenski načrti za reformo habsburške monarhije v času njihove artikulacije in kakšni izgledi za njihovo etapno ali popolno uresničitev so obstajali v določenem času, npr. za osrednji tak program, za majniško deklaracijo leta 1917? V zvezi s tem vprašanjem stoji tudi vprašanje, ali je takrat sploh še obstajala realna možnost za uspešno reformo monarhije? In če je obstajala, kdaj je bila zadnja taka priložnost in kako so jo ocenili in skušali izrabiti Slovenci? Kdaj in zakaj se je prvotno patriotična in dinastiji zavezana glavna slovenska politična usmeritev začela oddaljevati od države in kdaj in zakaj stopi v odkrito nasprotje k njej? V kolikor se pri tem ujemajo dejanske politične poteze slovenske politične elite – slabo pripravljena na čas potem – z mišljenjem slovenskih množic? Kako so avstro-ogrski državni vrhovi reagirali na očitno zaostritev nacionalnega vprašanja v letih 1917/18, v konkretnem primeru jugoslovanskega vprašanja, in kako so gledali na specifično slovensko problematiko? Na vsa ta in še druga vprašanja skuša pričujoča knjiga dati odgovore. Seveda je pri tem ustrezno upoštevan tudi notranji slovenski politični razvoj v tem prelomnem času, konec koncev tudi zato, ker se da na ta način predstaviti – tako rekoč kot primer – kompleksen zorni kot periferije neke celotne, iz centra Dunaja vodene države. Vidik, ki naj, v smislu avtorjevih intencij, prispeva dodatni gradbeni kamen za bolj diferencirano sliko nacionalne problematike habsburške monarhije v prvi svetovni vojni, saj je v avstrijski historiografiji slej ko prej preveč prisotno zoženo zorno polje, ki nosi izrazit pečat centra, Dunaja. Samo po sebi umevno je, da je bila za širše ozadje upoštevana tudi relevantna avstrijska in mednarodna strokovna literatura. Pritegnjeno pa je bilo tudi veliko na novo odkritega arhivskega gradiva, predvsem iz centralnih dunajskih arhivov in tudi iz arhivov v Ljubljani, gradivo, ki osvetli do sedaj še ne ali premalo upoštevana dejstva. Poleg tega je tekst namenoma – v smislu dodatne informacije – bogatejše opremljen z ustreznim slikovnim gradivom. Dodan je še izbor dokumentov, ki obsega tekste glavnih nacionalnih programov (resolucij, izjav, proglasov, manifestov), tičočih se Slovencev v Veliki vojni. Moj prvotni tekst na pričujočo temo, in sicer v nemškem jeziku, je nastal v okviru bilateralne avstrijsko-slovenske komisije strokovnjakov za raziskovanje zgodovine z naslovom »Avstrija-Slovenija v 20. stoletju / Österreich-Slowenien im 20. Jahrhundert«, ki je začela z delom leta 2001. Medtem ko je slovenski del komisije svoje delovne rezultate leta 2004 v obeh jezikih v knjižni obliki

Zbirka ZČ / 47

objavil [Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju / Slowenisch-österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert], so ostali avstrijski teksti (tudi moj) v manuskriptu, torej neobjavljeni. Dobil pa sem priložnost, da slovenski prevod mojega teksta objavim v Zgodovinskem časopisu (ZČ), in sicer v letniku 62 (2008). Na pobudo urednika ZČ sem prvoten tekst za nameravano knjižno izdajo v obeh jezikih povsem predelal, aktualiziral in močno razširil. V tej obliki je zdaj sprejeta slovenska verzija v knjižno zbirko ZČ, za kar se uredniku časopisa in zbirke, kolegu Petru Štihu, ki je poskrbel tudi za financiranje izdaje, prisrčno zahvaljujem. Zahvala pa velja tudi kolegu Francu Rozmanu, ki mi je pomagal pri prevajanju in pri izboljšanju slovenskega teksta. Vzporedno s slovensko izdajo bo izšla na Dunaju tudi samostojna nemška različica knjige. Za glavni naslov knjige pritegnjena in obenem pod vprašaj postavljena pojma sta sicer vzeta iz zadnjega govora slovenskega poslanca v dunajskem državnem zboru, iz govora poslanca Ivana Benkoviča, dne 10. oktobra 1918. Ovitku knjige pa je botrovala risba Maksima Gasparija, objavljena v Kurentu 1. oktobra 1918.

Zbirka ZČ / 47

1. Državni vrh in slovenski narodnopolitični koncepti na predvečer prve svetovne vojne

Za državni vrh v habsburški monarhiji, za cesarja in njegovo cislajtansko vlado so bili Slovenci, ki so skoraj vsi živeli v Cislajtaniji, in sicer v kronovinah Kranjska, Štajerska, Koroška, Primorska (Gorica-Gradiska, Trst, Istra),2 na predvečer prve svetovne vojne eno od »narodih plemen«3, ki je lahko izkoristilo kulturne in razvojne možnosti na podlagi 19., narodno enakopravnost zagotavljajočega člena avstrijske ustave: nič več in nič manj. Kaj so Slovenci na osnovi teh danosti, h katerim sta spadala še zgodovinska struktura kronovin in od leta 1867 dalje dualistična državna oblika, pred prvo svetovno vojno dosegli? Kljub nepovoljni socialni strukturi – še leta 1910 so pripadle dve tretjini slovenskega prebivalstva agrarnemu sektorju – jim je uspelo izoblikovati dokaj razvito nacionalno družbo z diferenciranimi političnimi, kulturnimi in gospodarskimi strukturami, ki so imele za posledico nacionalno povezanost preko deželnih meja. So pa obstajala desiderata na izobraževalnem in gospodarskem področju. Manjkala je lastna univerza in kljub dobro razvitemu zadružništvu so obstajale le šibke lastne gospodarske strukture z majhnim deležem slovenskega kapitala.4 Samouprava, Le majhen del Slovencev je živel v ogrski državni polovici, v Prekmurju, ki je po vojni, in sicer 12. avgusta 1919, padlo pod novo ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3 V členu 19. avstrijskega državnega temeljnega zakona z dne 21. 12. 1867 se uporabi pojem »Volksstämme“, ki da so enakopravna. Prim. Edmund Bernatzik, Die österreichischen Verfassungsgesetze mit Erläuterungen (Wien 1911) 426. 4 K razvojnem stanju slovenske družbe pred prvo svetovno vojno prim. Fran Erjavec, Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled (Ljubljana 1923); Vasilij Melik, Slovenci 1848–1918. Razprave in članki (Maribor 2002); Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, I, ed. Jasna Fischer (Ljubljana 2005); Janko Pleterski, Položaj Slovencev pred prvo svetovno vojno, v: Jugoslovenski narodi pred prvi svetski rat (Beograd 1967) 761–788; Janko Pleterski, Die Slowenen, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, 2

Walter Lukan: Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«?

po kateri stremi seveda vsaka razvita nacionalna družba, je bila za Slovence, kot za vse druge narode Cislajtanije, zaenkrat samo v okviru deželne avtonomije možna, ob kateri je vzporedno delovala še državna uprava, ki je bila učinkovita preko deželne vlade/cesarskega namestništva vse do okrajne ravni. Pred prvo svetovno vojno je bila avtonomna deželna uprava 5 samo na Krajskem, ki je imela 94-odstotno slovensko večino, v slovenskih rokah, s slovensko prevlado v deželnem odboru in s slovenskim deželnim glavarjem na čelu. Kot taka je bila prepoznavna in tudi upoštevana s strani državnih vrhov, cesarja in njegovih vlad. Na Goriško-Gradiškem, kjer je znašal delež slovenskega prebivalstva 60 odstotkov, je pripadal Slovencem namestnik deželnega glavarja in z Italijani (Furlani) so si izravnano delili sedeže deželnih odbornikov. Veliko slabše je izgledalo v Istri, kjer so Italjani, kljub hrvaško-slovenski večini prebivalcev, zaradi socialnostruturalnih razlogov politično povsem dominirali deželni zbor in odbor. In podobno je bilo v Trstu, kjer je sicer živelo več Slovencev kot v slovenski prestolici Ljubljani (skoraj tretjina tržaškega prebivalstva je bila slovenska), ki pa v upravi zaradi italjanske prevlade niso mogli igrati nobene vloge. Na Štajerskem, kjer je znašal delež slovenskega prebivalstva okrog 30 odstotkov, so Slovenci imeli sicer namestnika deželnega glavarja, vendar so stali pod močnim pritiskom nemških strank in so na Spodnjem Štajerskem imeli le na okrajni in občinski ravni določen vpliv na upravo. Najslabše je bilo za Slovence na Koroškem, kjer je avtonomna deželna uprava skušala kljub 20-odstotnemu deležu slovenskega prebivalstva, kjer se je le dalo prezreti slovenske pozicije, kar ji je v veliki meri tudi uspelo.6 III: Die Völker des Reiches, ed. Adam Wandruszka, Peter Urbanitsch, 2. Teilband (Wien 1980) 801–831 [Pleterski, Slowenen]; Peter Vodopivec, Slovenci in habsburška monarhija, v: Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju, ed. Dušan Nećak, Boris Jesih, Božo Repe, Ksenija Škrilec, Peter Vodopivec (Ljubljana 2004) 47–62 [Vodopivec, Slovenci]. 5 Avtonomna deželna uprava z deželnim zborom, deželnim odborom in deželnim glavarjem na čelu in preko okrajnih zastopstev (v zadevnem območju samo na Štajerskem) delujoča do občinske ravni, je bila pristojna za deželi proračun, za infrastrukturo (ceste, lokalne železniške proge, vodne poti), za zdravstvo in socialno skrbstvo, za osnovno in strokovno šolstvo, za deželne kulturne ustanove (muzeje, arhive in knjižnice), za javno varnost ter za široko pospeševanje deželnega gospodarstva (na Kranjkem je vodil deželni odbor lastno deželno banko in deželno električno centralo), predvsem za kmetijstvo in gozdarstvo. Prim. v naslednji opombi navedeno literaturo. 6 K avtonomnim deželnim upravam v omenjenem regionalnem območju prim. VII. zvezek priročnika: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, ed. Helmut Rumpler, Peter Urbanitsch, pod naslovom: Verfassung und Parlamentarismus. 2. Teilband: Die regionalen Repräsentativkörperschaften (Wien 2000), in sicer splošni prispevek o organih, strukturah in dosežkih deželnih predstavništev izpod peresa Georga Schmitza, ter prispevke o deželnih zborih Štajerske (Edith Marko-Stöckl), Koroške (Iris M. Binder), Kranjske (Andrej Rahten), Goriške-Gradiške (Harald Krahwinkler) in Trsta (Ugo Cova). – Za dežele s slovenskim ter nemškim ali italijanskim prebivalstvom bi sicer prišli načelno v poštev sporazumi med narodi, ki jih je vlada podpirala in sklenila, kot 1905 za Moravsko, 1910 za Bukovino in 1914 za Galicijo (za Istro je izdelal zadeven načrt, ki se potem ni uresničil, celo cesarski namestnik za Primorsko Konrad Hohenlohe-Schillingfürst), za Štajersko in Koroško pa ni prišlo do takih poskusov, ker nemškonacionalne stranke v teh deželah, ki so imele seveda važno besedo pri teh sporazumih, Slovencem niso hotele priznati niti statusa političnega naroda. Anton Korošec je po prvi svetovni vojni dejal, da so imeli slovenski strankarski voditelji v zadnjem predvojnem

Zbirka ZČ / 47

Jasno, da to nakazano nacionalno »posestno stanje« slovenski politični eliti, ki je izhajala predvsem iz izobraženega meščanstva, s signifikantnim deležem klera, ni zadostovalo. Ona je hotela postati na od nje zahtevanem narodnem ozemlju gospodar v lastni hiši in je imela v ta cilj usmerjene načrte. Možnosti za njihovo uresničitev pa so bile slabe. Saj je bila politična teža Slovencev v mnogonacionalni državi že zaradi števila pripadnikov naroda bolj skromna. Ljudsko šteje leta 1910 je izkazalo na podlagi občevalnega jezika okrog 1.300.000 Slovencev, ali 4,5 % celotnega prebivalstva Cislajtanije.7 Ta teža se je stopnjevala le takrat, ko je uspelo slovenskemu zastopstvu v državnem zboru – po volitvah leta 1911 je sedelo 23 slovenskih poslancev (od skupaj 516) v dunajskem parlamentu – sooblikovati večje parlamentarne skupine. Tak uspeh je na primer leta 1909 dosegel načelnik Slovenske ljudske stranke Ivan Šusteršič, poznejši kranjski deželni glavar, ki je dal pobudo za veliki opozicijski blok »Slovansko unijo«, sestavljeno iz večjega dela čeških, jugoslovanskih in rutenskih poslancev. On sam je postal eden od treh predsednikov te 125 poslancev obsegajoče zveze. Šusteršič se je takrat – za časa Bienerthove vlade – nedvomno razvil v enega od najvpljivnejših opozicijskih politikov v dunajskem državnem zboru.8 V narodnopolitičnem oziru si slovenska politična elita v zadnjih letih pred Veliko vojno od ostarelega monarha in od avstrijske vlade, ki jo je vodil grof Karl Stürgkh9, ni veliko obetala. Od njiju ni pričakovala potrebnih državnih reform, ki bi ustrezale takrat že povsem razvitim nacionalnim družbam, pač pa od prestolonaslednika Franca Ferdinanda in vanj je polagala svoja narodnopolitična upanja.10 Slovenska politika – in to ne glede na strankarsko pripadnost – je desetletju občutek, da jih nemški politiki in strankarski prvaki ne spoštujejo tako kot Čehe in jih v nasprotju z njimi nimajo za resne nasprotnike. Prim. Vodopivec, Slovenci 44. 7 K takratnem številu Slovencev je treba prišteti še okrog 45.000 iz Prekmurja (v Translajtaniji) in še približno 300.000 slovenskih izseljencev, ki so večinoma živeli v ZDA. Prim. op. 4. 8 K vlogi slovenskega zastopstva v avstrijskem državnem zboru prim. Janez Cvirn, Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habsburški monarhiji. Dunajski državni zbor in Slovenci (1848–1918) (Ljubljana 2006) 290–292 (Šusteršič in Slovanska unija); Walter Lukan, Dunaj in slovenska politika od 1848 do 1918, v: Dunaj in Slovenci, ed. Darja Mihelič (Ljubljana 1994) 47–56, tukaj 53; prim. k pričujoči tematiki tudi knjigo Andreja Rahtena, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu (Celje 2001) 84–85. Za Šusteršiča glej op. 23. 9 Karl grof Stürgkh (1859–1916), od leta 1907 dalje član gosposke zbornice državnega zbora, 1909–1911 minister za uk in bogočastje, je bil imenovan 3.novembra 1911 za ministrskega predsednika. Prim. disertacijo: Alexander Fussek, Ministerpräsident Karl Graf Stürgkh (Wien 1959). K vlogi Stürgkha v prvi svetovni vojni prim. pod op. 72 navedeno delo Christopha Führa. 10 Eden ob biografov Franca Jožefa, Jean-Paul Bled, je strnil razlike med pogledi cesarja in prestolonaslednika glede nujne državne reforme zelo nazorno v sledeči stavek: »Če je Franc Jožef menil, da je monarhija vse preveč kompleksno in krhko telo, da bi mogla prenesti surove ukrepe, je Franc Ferdinand mislil, da je hudo bolezen mogoče ozdraviti le s kirurškimi posegi.« Jan-Paul Bled, Franc Jožef (Ljubljana 1990) 585. Na Franc Jožefovo nezadostno razumevanje nacionalnega vprašanja v svojem cesarstvu opozarja tudi Steven Beller v svojem delu: Franz Joseph. Eine Biographie (Wien 1997) 150–163 (poglavje: Der Kaiser, sein Reich und seine Völker im Jahre 1914).

Walter Lukan: Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«?

Slika 1. Predsednik VLS in državnozborski poslanec dr. Ivan Šusteršič (1863–1925).

bila že dolgo pred vojno usmerjena v povezovanje z drugimi južnimi Slovani v monarhiji, še posebno s Hrvati. Ta usmeritev, z vsemi različnimi variantami, je postala naravnost aksiom slovenske politike, ki se je čutila preslabotna, da bi sama, v izpostavljenem geopolitičnem položaju ter razdeljena na več kronovin, dosegla narodne cilje, za katere se je borila. Da je bilo treba te cilje doseči v civilizacijskem okviru habsburške monarhije, ni bilo vprašljivo, če pustimo ob strani nekatere obstranske politične skupine, ki so imele ali narodnorevolucionarne namene (preporodovci11) ali pa so vsaj šilili na rešitve zunaj monarhije (liberalni mladini). Glavno linijo narodnopolitičnih predstav– v okviru trialistično, še bolje pa federalistično preurejene habsburške monarhije naj bi se ustvarilo hrvaško-slovensko državno telo na podlagi hrvaškega državnega prava in nacionalnega principa12 – je artikulirala vodilna slovenska politična sila, in to 11 Preporodovci, poimenovani po 1912/13 izhajajočem mesečniku »Preporod«, so bili narodnorevolucionarno študentsko gibanje. Pripadali so mu predvsem srednješolci. Delo preporodovcev pa je bilo usmerjeno v razbitje Avstro-Ogrske. Konec leta 1914 je v Ljubljani potekal proces proti nekaterim preporodovcem (eden od njihovih glavnih predstavnikov, Ivan Endlicher, je v ječi umrl), nekateri pa so se bojevali kot prostovoljci na strani srbske armade (npr. Avgust Jenko, ki je tudi padel), drugi pa so delali v politični emigraciji proti habsburški monarhiji (najbolj uveljavjen od teh je bil Vladislav Fabjančič v Ženevi). Prim. informativno toda tendenciozno delo: Preporodovci proti Avstriji, ed. Adolf Ponikvar (Ljubljana 1970); prim tudi Franc Rozman, Proces proti preporodovcem v Ljubljani decembra 1914, v: Veleizdajački proces v Banjaluci. Zbornik radova z međunarodnog skupa »Veleizdajački proces u Banjaluci 1915–1916«, oddržanog 25.–27. septembra 1986. godine u Banjaluci (Banjaluka 1987) 277–294. 12 Za narodnopolitična stališča Slovencev pred prvo svetovno vojno prim. Andrej Rah-

Zbirka ZČ / 47

je bila katoliška Slovenska ljudska stranka (SLS) oz. od leta 1909 na vse slovensko ozemlje Cislajtanije razširjena Vseslovenska ljudska stranka (VLS).13 Podoben program, vendar z močnejšim ozirom na Srbe in z rezervo do hrvaške državnopravne utemeljitvre, je v bistvu zastopala tudi liberalna Narodnonapredna stranka.14 V teku prve svetovne vojne pa je pridobila v tej stranki poleg nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja15, njegovega naslednika Ivana Tavčarja16, kranjskega deželnega odbornika Karla Trillerja17 ter odvetnika in

ten, Trialistične zamisli slovenskih in hrvaških politikov v letih pred prvo svetovno vojno, v: Prispevki za novejšo zgodovino [PNZ] 39 (1999) 2, 65–74; Vasilij Melik, Die Reformpläne Österreich-Ungarns und die Slowenen, v: Mitteleuropa-Konzeptionen in der erste Hälfte des 20. Jahrhunderts [Mitteleuropa-Konzeptionen], ed. Richard G. Plaschka et al. (Wien 1995) 77–80; Janko Pleterski; Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje, v: Zgodovinski časopis [ZČ] 22 (1968) 169–184; Janko Prunk, Slovenski narodni vzpon. Narodna politika (1768–1992) (Ljubljana 1992) [Prunk, Slovenski narodni vzpon]; Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja (Ljubljana 2006), poglavje: Zadnja leta habsburške monarhije – v nemškem jeziku je to poglavje vključeno tudi v priročnik: Peter Štih, Vasko Simonitti, Peter Vodopivec, Slowenische Geschichte. Gesellschaft – Politik – Kultur (Graz 2008) 301–310; Andrej Rahten, Zavezništva in delitve, Razvoj slovensko-hrvaških političnih odnosov v habsburški monarhiji 1848–1918 (Ljubljana 2005) [Rahten, Zavezništva]. 13 Važnejša literatura o SLS: Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu. Slovenska parlamentarna politika v habsurški monarhiji (Celje 2001) [Rahten, SLS]; Momčilo Zečević, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921. Od majniške deklaracije do vidovdanske ustave (Maribor 1977) [Zečević, SLS]; Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanje na Slovenskem (Ljubljana 1928) [Erjavec, Zgodovina]. 14 Za narodnopolitična stališča slovenskih liberalcev prim. Zvonko Bergant, Slovenski klasični liberalizem. Idejno-politični značaj slovenskega liberalizma 1891–1921 (Ljubljana 2000); Jurij Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva. Nacionalna politika liberalnega tabora 1918-1929 (Ljubljana 1996), prvo poglavje; isti, Ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke leta 1918, v: Studia Historica Slovenica 4 (Maribor 2004) 477-505. 15 Za ideološko-politični razvoj Ivana Hribarja (1851–1941), ki se zaradi internacije med vojno politično dolgo ni mogel udejstvovati in ki je šele od poletja 1918 dalje kot član Narodnega sveta za Slovenijo in Istro in kot član Narodnega Veča SHS v Zagrebu lahko zopet igral politično vlogo, prim. Jurij Perovšek, Idejnopolitični oris Ivana Hribarja, v: Homo sum ... Ivan Hribar in njegova Ljubljana (Ljubljana 1997) 9–27; Pavlina Pobič, Ivan Hribar med prvo svetovno vojno, v: Hribarjev zbornik, ed. Igor Grdina (Ljubljana 2010) 115–126. Prim. tudi Hribarjeva lastna spominska pričevanja, ki jih je izdal pod naslovom: Moji spomini, I–IV (Ljubljana 1928–1934) [Hribar, Spomini]. (Novo izdajo v dveh zvezkih je pripravil Vasilij Melik, Ljubljana 1984.) 16 K narodnopolitični vlogi ljubljanskega župana in pomembnega slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja (1851–1923), ki je od liberalcev na začetku vojne bežkone zavzel najbolj patriotično stališče v avstrijskem smislu, prim. Zvone Bergant, Ivan Tavčar in narodno vprašanje: od slovenstva k jugoslovanstvu, PNZ XLII (2002)2, 5–19 in prispevek Marje Boršnik o Tavčarju v Slovenskem biografskem leksikonu [SBL], IV (Ljubljana 1980) 30–41. 17 Za odvetnika, politika in gospodarstvenika Karla Trillerja (1862–1926) nudi podatke knjiga Berganta, navedena pod op. 14 ter zadevno geslo v SBL IV, 178.

Pantone 285

ISSN 1408-3531

789616 777186

Zbirka_ZC_Slovenci_1-sv.indd 1

zbirka47

Walter Lukan Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«? Zč

9 771408 353005

ISBN 978-961-6777-18-6

27,00 €

Pantone 506

Walter Lukan

Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«? Habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni

Zč

zbirka47

12/9/14 8:22 AM