Prva knjiga avtorja Borisa Pahorja z naslovom Srečko Kosovel: Pričevalec zaznamovanega stoletja predstavlja pomemben prispevek k poglabljanju medsebojnih odnosov med slovenskim in italijanskim jezikovnim območjem, zlasti s književnega, zgodovinskega in kulturnega vidika. Druga monografija pa nosi naslov Med politiko in stvarnostjo in se osredotoča na odnos do jezikov v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije po letu 1991. Prinaša razprave jezikoslovcev s prostora večjega dela nekdanje Jugoslavije, ki skupaj premišljujejo o jezikovnih situacijah v novonastalih državah nekdanje skupne domovine. S knjižno zbirko Kultura sožitja je Znanstvena založba požela velik uspeh in priznavanje tako s strani domačih strokovnjakov in kulturnih ustvarjalcev kot tudi subjektov v tujini. Prevod esejev poljskega esejista Adama Michnika vidimo kot smiselno nadaljevanje knjižne zbirke, ki spodbuja »kulturo sožitja«. Prof. dr. Božidar Jezernik, urednik zbirke Kultura sožitja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Adam Michnik (1946) je zgodovinar, esejist, nekdanji disident in glavni urednik prvega neodvisnega poljskega časopisa in dnevnika z najvišjo naklado Gazeta Wyborcza. Rojen kot sin poljskega Žida in prepričanega komunista je bil Michnik eden najbolj vidnih borcev proti komunističnemu režimu v Ljudski republiki Poljski, pri tem pa ohranil etične ideale politične levice. V času poljske »ljudske republike« je bil večkrat aretiran in zaprt, najprej leta 1968 in po razglasitvi vojnega stanja še leta 1981. Michnik je imel pomembno vlogo v tako imenovanih pogovorih ob okrogli mizi, na katerih je bilo sklenjeno, da bodo na Poljskem izvedene splošne volitve. Na volitvah je zmagalo gibanje Solidarnost. Kljub vidni vlogi v pogajanjih o sestopu komunistične stranke z oblasti se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. S svojimi eseji in članki, ki jih je objavljal v najuglednejših časopisih na Poljskem in v svetu, je ohranil vpliven glas znotraj poljskega javnega življenja. Za svoje delo je prejel številna visoka priznanja in nagrade, razglašen je bil za častnega doktorja na več univerzah v Evropi in Severni Ameriki. Leta 2005 je bil izvoljen za častnega senatorja Univerze v Ljubljani. Adam Michnik je imel 8. junija 2006 v okviru ciklusa Kultura sožitja na Filozofski fakulteti UL predavanje z naslovom Politika proti medijem ali nasprotno – kakšno naj bi bilo njuno idealno razmerje? Predavanje je doživelo izjemno dober sprejem, zato je Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru knjižne zbirke Kultura sožitja objavila slovenski prevod izbora njegovih esejev, objavljenih v njegovi zadnji knjigi, in esejev, objavljenih v Gazeti Wyborczi. Izbor esejev je opravil Božidar Jezernik. Skupna točka esejev je, da obravnavajo vprašanje revolucije in revolucionarnega nasilja od časov francoske revolucije ter vprašanje odnosa do revolucionarne preteklosti. ISBN 978-961-237-498-3
ISBN 978-961-237-498-3
9 789612 374983
adam michnik naslovka.indd 1-5
Adam Michnik Adam Michnik Iskanje izgubljenega smisla
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, vodilna slovenska raziskovalna in pedagoška ustanova za humanistiko in družboslovje, je leta 2004 odprla svoj prostor zainteresirani javnosti in ponudila znanje svojih delavcev in sodelavcev za pretehtano obravnavanje posameznih aktualnih vprašanj sedanjega časa. Serijo dogodkov, ki so se zvrstili na fakulteti od leta 2004, smo poimenovali Kultura strpnosti. Razvoj aktualnega dogajanja in njegova refleksija pa sta pokazala, da samo gojiti strpnost ni dovolj. Strpen do drugega in drugačnega je mogoče biti tudi z vzdrževanjem distance, vzvišenosti, ignorance. Ustvarjalno sobivanje v globalni vasi planeta ne more temeljiti na pasivni strpnosti, najsi je še tako dobronamerna. Potrebno je nekaj več, potrebno je sožitje, ki temelji na upoštevanju drugega in drugačnega. Zato smo serijo dogodkov preimenovali v Kulturo sožitja, enako pa smo poimenovali tudi knjižno zbirko, v kateri izhajajo izvirna dela trajnejše vrednosti.
Iskanje izgubljenega smisla Izbrani eseji Adama Michnika
Iskanje izgubljenega smisla je izbor esejev, v katerih se Adam Michnik kritično odziva na aktualna vprašanja družbenega življenja zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi ter posega v kočljiva družbena in moralna vprašanja tranzicije. Dosledno vztraja v brezkompromisni drži svobodnega intelektualca in z izbrušenim jezikom dregne v najobčutljivejše teme. Avtor se sprašuje, kakšne napake so bile storjene v preteklosti in opozarja, kaj se lahko iz njih naučimo. Prav zato eseji Adama Michnika iz dneva v dan pridobivajo na svoji aktualnosti. Michnik v svojih esejih obravnava žgoče politične teme, pri tem pa so ga med drugim navdahnili znani filozofi (Barbara Skarga) in književniki (Stendhal). Ne zanemarja pa niti pesnikov (Artur Międzyrzecki, Ryszard Krynicki, Jan Turnau idr.). Avtor z novega zornega kota osvetli dogodke iz polpretekle zgodovine in jih spretno naveže na aktualno družbeno stanje. Ker gre za enega največjih sodobnih evropskih intelektualcev, čigar razmišljanja sežejo daleč prek meja rodne države in je s svojim pronicljivim pisanjem razplamtel že prenekatero debato v intelektualnih krogih po vsem svetu, je skorajda nujno, da smo dobili koncentrat njegovih esejev v slovenščini in tako širšemu slovenskemu bralstvu ponudili vsaj nekaj njegovih misli in idej. V esejih Michnik preuči preoblikovanje Evrope, ki je sledilo hladni vojni. Ponovno se postavi v vlogo opozicije, tokrat proti postkomunistom in birokratom Evropske unije. Na podlagi zgodovinskih podatkov, spominov in političnih opazovalcev se v esejih osredotoči na spremembe na Poljskem in v vzhodnoevropskem bloku po letu 1989. Pozornost posveti ključnim trenutkom, v katerih so se pojavile osrednje osebnosti in politična gibanja, kot je denimo Solidarnost. Razkrije, kako so ta gibanja poskušala izkoreniniti preteklosti in kako so kasnejši dogodki izpodbijali moralo in liberalizem.
26.4.2012 9:25:24