Issuu

Mirjana Želježič

Mirjana Želježič je doktorica znanosti s področja jezikoslovja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1989 in za diplomsko nalogo prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Od leta 1996 dela kot lektorica na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Magistrirala je s področji feminističnih študij in feministične literarne teorije, zadnjih deset let pa se bolj intenzivno posveča govorni sporazumevalni zmožnosti. Med januarjem in oktobrom 2013 je kot Fulbrightova štipendistka študirala in delala na University of Vermont v Burlingtonu, ZDA. Tam je sodelovala pri pedagoškem delu z Lawrence Debate Union, univerzitetnim debatnim klubom. Za študentke in študente Oddelka za anglistiko in amerikanistiko (in širše) od leta 2009 organizira javne debatne večere v angleščini, na katerih naslavljajo različne aktualne teme.

ISBN 978-961-06-0340-5

9 789610 603405

Govorna_sporazumevalna_naslovka_FINAL.indd 1

Govorna sporazumevalna zmožnost v angleščini kot tujem jeziku: Slepe pege in izzivi v učenju in poučevanju ATJ

Mirjana Želježič

Govorna sporazumevalna zmožnost v angleščini kot tujem jeziku: Slepe pege in izzivi v učenju in poučevanju ATJ

Monografija predstavlja izviren in dobro utemeljen in terminološko ustrezen prispevek k razvijanju in kultiviranju družbeno odgovornega pedagoškega diskurza, saj gre (žal še vedno) za eno redkejših tovrstnih raziskav na Slovenskem, ki v raziskovanje jezikovnega pouka (sicer na primeru ATJ, a so spoznanja v veliki meri prenosljiva tudi na druga izobraževalna področja) vključuje kritičen pretres razmerja med vladajočo ideologijo, izobraževalnim sistemom in vlogo jezika, obenem pa ponuja konkretne smeri, kako na ravni izvedbe in načrtovanja pedagoškega procesa sistematično razvijati sporazumevalne zmožnosti, ki prispevajo k ozaveščenosti, artikuliranosti in dialoškosti. Posebej aktualno je lahko šesto poglavje, kjer avtorica vstopi v kontroverzo o ustreznosti vključitve debate v pedagoški proces in s premišljenim nizanjem kritičnih odzivov ter njihovih zavrnitev utemeljeno pokaže na širše ideološke o(k)vire v slovenskem prostoru, ki določajo pedagoški diskurz in sistematično gojenje debate kot pedagoške metode vidijo kot problematično. Iz recenzije Janje Žmavc

16. 06. 2020 15:46:46

Mirjana Želježič

Govorna sporazumevalna zmožnost v angleščini kot tujem jeziku: Slepe pege in izzivi v učenju in poučevanju ATJ

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 1

17. 06. 2020 08:14:36

Govorna sporazumevalna zmožnost v angleščini kot tujem jeziku: Slepe pege in izzivi v učenju in poučevanju ATJ Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333, e-ISSN 2712-3820) Avtorica: Mirjana Želježič Recenzenta: Igor Rižnar, Janja Žmavc Lektor: Rok Janežič Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2020 Prva izdaja Naklada: 200 Cena: 19,90 EUR

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2019.

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603382 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=?18382595 ISBN 978-961-06-0340-5 E-knjiga COBISS.SI-ID=18414595 ISBN 978-961-06-0338-2 (pdf )

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 2

17. 06. 2020 08:14:36

Kazalo vsebine 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 2 Predstavitev raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 3 Metodološki okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 4 Ideološki temelji izobraževalnega sistema (v EU/Sloveniji) . . . . . . 27 4.1

Projekt »Izobraževanje za demokratično državljanstvo« in argumentacijska pismenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

5 Empirična raziskava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 5.1

Analiza dokumentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 5.1.1 Strategije za učenje demokratičnega državljanstva . . . . 29 5.1.1.1 Koncept »demokracija/demokratično državljanstvo« v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . 35 5.1.2 Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 5.1.2.1 SEJO: Izčrpnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 5.1.2.2 SEJO: Transparentnost . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 5.1.2.3 SEJO: Koherentnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 5.1.2.4 Interakcijske zmožnosti in strategije v luči koherentnosti in transparentnosti Okvira . . . . . 51 5.1.2.5 SEJO: Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 5.1.3 Učni načrt (UN) – gimnazija – angleščina (2008) . . . . . . . 54 5.1.3.1 Debata v kontekstu UN in poučevanje govorne sporazumevalne zmožnosti . . . . . . . . 55 5.1.3.2 Debata v kontekstu UN in ocenjevanje govorne sporazumevalne zmožnosti . . . . . . . . 58 5.1.4 Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – angleščina (2012) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 5.1.5 Učbeniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 5.1.5.1 Zastopanost govornih zmožnosti v učbenikih za ATJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 5.1.5.2 Interakcijska govorna zmožnost v učbenikih za ATJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 5.1.5.3 Kritično mišljenje v učbenikih za ATJ . . . . . . . . 70 5.1.5.4 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 5.1.5.5 Dodatek: Péter Medgyes o ATJ učbenikih . . . . . 77

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 3

17. 06. 2020 08:14:36

5.2

Anketni vprašalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 5.2.1 Reprezentativnost vzorca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 5.2.2 Analiza odgovorov na anketni vprašalnik . . . . . . . . . . . 81 5.2.3 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

5.3 Intervjuji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 5.3.1 Namen, vzorec, vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 5.3.2 Ključni poudarki v odgovorih . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 5.3.3 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 5.4

Študija primera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 5.4.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 5.4.2 Vzorec za analizo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 5.4.3 Študiji primera naproti: opazovanja v šolskem letu 2013/14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 5.4.4 Šest raziskovalnih vprašanj študije primerov – analiza . . .137 5.4.4.1 Vprašanje 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 5.4.4.2 Vprašanje 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 5.4.4.3 Vprašanje 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 5.4.4.4 Vprašanje 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 5.4.4.5 Vprašanje 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 5.4.4.6 Vprašanje 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 5.4.5 Sklepne ugotovitve študije primera . . . . . . . . . . . . . 187

6 Debata kot učna metoda: še zagate in pomisleki . . . . . . . . . . . 191 7 Epilog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Priloge Priloga 1 – Pismo (mail) gimnazijskega učitelja zgodovine . . . . . . . . 221 Priloga 2 – Predlog meril za ocenjevanje govorne sporazumevalne zmožnosti v debati (in debati podobnim diskurznim praksam) . .222 Priloga 4 – Merila za ocenjevanje prepričljivega govora (učiteljica C) . . 233 Priloga 5 – Primer izpolnjene dijaške ankete . . . . . . . . . . . . . . . . . 235

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 4

17. 06. 2020 08:14:36

Najpogostejše kratice, ki jih uporabljam v besedilu: ATJ = Angleščina kot tuji jezik IDD = Izobraževanje za demokratično državljanstvo KM = Kritično mišljenje SEJO ali Okvir = Skupni evropski jezikovni okvir TIZ = Teorija interakcijskih zmožnosti ZRSŠ = Zavod Republike Slovenije za šolstvo

Opomba V pričujoči monografiji se izogibam generični rabi moškega slovničnega spola na več načinov. V smislu tekočnosti branja ne delujejo vsi enako primerno (na primer »učenec/dijakinja/študent« oziroma »učenka/dijak/študentka«), ker se praviloma odločam v prid uravnoteženemu upoštevanju obeh spolov pred elegantnostjo izraza.

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 5

17. 06. 2020 08:14:37

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 6

17. 06. 2020 08:14:37

Uvod

V kontekstu družbenopolitičnih in gospodarskih sprememb v Sloveniji v obdobju zadnjih tridesetih let stara vprašanja o vlogi izobraževanja v družbi terjajo nove odgovore. Pričujoča raziskava je prispevek k živahni razpravi na to temo. Njen ožji interes sicer velja za govorno zmožnost v angleščini, vendar ga ni mogoče pojmovati brez širšega pogleda na izobraževalno politiko v tako imenovanih demokratičnih družbah, deklarirano usmerjenost in cilje te politike oziroma razumevanje tako imenovanega demokratičnega oziroma aktivnega državljanstva. Čeprav sta razumevanje in raba pojmov demokracija in demokratično državljanstvo postopno pojasnjena na naslednjih straneh, želimo uvodoma na kratko opozoriti na ideološko obremenjenost teh pojmov. Ne nazadnje smo v času socializma takisto govorili o in živeli v demokraciji. Vendar je bil po osamosvojitvi Slovenije zahodni kapitalistični diskurz o demokraciji in demokratičnem državljanstvu neproblematično prevzet kot superiorni. Četrt stoletja pozneje se zdi upravičeno in primerno, da ga nekoliko bolj pozorno pretresemo ter se posredno vprašamo: Imamo zdaj več demokracije? Ali zahodni koncept demokratičnega državljanstva pomeni več (samo)kritičnosti, kot smo je bili zmožni prej? Lahko bi rekli, da vprašanje odnosa med izobraževanjem in demokracijo ostaja enako aktualno in pomembno vse od stare Grčije.1 Politične in izobraževalne teoretike je vedno zanimalo, kakšno izobraževanje bi iz ljudi naredilo najboljše možne državljane – v skladu z vsakokratnimi koncepcijami državljanstva. V »nastajajočih demokracijah« (kot se v Evropi pomenljivo imenujejo nekdanje socialistične države), med katere sodi tudi Slovenija, je bila šolam dodeljena osrednja vloga pri formiranju demokratičnega državljanstva in demokratične kulture; v starih demokracijah pa naj bi veljalo izobraževanje za ključno pri ohranjanju demokratičnega življenja oziroma za prizadevanja proti politični apatiji (Biesta, 2006, 118). (Kar kaže na to, da je v kontekstu Evrope po letu 1991 in v okvirih zmage kapitalizma nad socializmom izkušnja demokracije v socializmu koncipirana kot nevredna svojega imena – šele demokracija v kapitalizmu prinaša ljudem pravo svobodo, enakost in opolnomočenje.) Po skoraj tridesetih letih demokracije po zahodnem vzoru se v Sloveniji lahko ozremo nazaj in preverimo, kaj tako imenovana demokratizacija političnega in družbenega življenja pomeni v izobraževanju nasploh ter katere poudarke prinaša 1

Ob tem ni odveč spomniti, da so načela in praksa demokracije vzniknila v sužnjelastniški družbi; da je torej demokracija tako v izvornem kot v aktualnem smislu povsem kompatibilna s politiko izključevanja na eni in privilegiranosti na drugi strani.

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 7

17. 06. 2020 08:14:37

v teorijo in prakso jezikovnega poučevanja, specifično na področju vsebin, kriterijev in ciljev v zvezi z govorno zmožnostjo pri poučevanju in učenju angleščine kot tujega jezika (v nadaljevanju besedila: ATJ). Zaradi naraščajoče marketizacije izobraževanja in ponavljajočih se ekonomskopolitičnih kriz se vprašanja razmerja med demokracijo in izobraževanjem ponovno loteva tudi vse več teoretikov in izobraževalcev na zahodu (npr. Saltman, 2000; Giroux, 2007, Orlowski, 2011, Minnix, 2018). Medtem ko vloga, ki naj bi jo univerze odigrale v tej klimi, doživlja prevrednotenje v skladu z neoliberalnim2 dnevnim redom – kar ima še posebej neugodne učinke za humanistiko –, učni načrti posameznih oddelkov (in, seveda, osnovnih in srednjih šol) promovirajo kritično mišljenje in ideje aktivnega državljanstva. Z drugimi besedami, še vedno podpirajo splošno sprejeto prepričanje, po katerem naj bi bile šole in univerze, kot se slikovito izrazi Terry Wrigley: (…) a space where creativity is developed, where we learn to live together, where we learn empathy and sensitivity towards one another, where young people can reflect on their relationships. Schools (…) should be places where we can acquire a cultural heritage and reshape it for our own times, were we can engage in critical thinking about our society and world (2006, 95). Šole naj bi torej bile prostor, kjer ljudje postanejo opolnomočeni, kjer »kritično mišljenje« in »argumentirano debatiranje« nista prazni frazi, kjer se vednost sreča z dejavnostjo in se teorijo preverja v praksi, kjer se, skratka, splošno opevano idejo »aktivnega državljanstva« obuja v življenje. Tak pogled na poslanstvo šolskega sistema nas sooči z vrsto vprašanj, na katera izobraževalci nenehno iščemo odgovore, tako intimne kot strokovne: Ali šole in univerze resnično odgovarjajo na takšne težnje in potrebe? Ali – kar je nemara še bolj pomembno – sploh spodbujajo zavedanje o njih? Kako to, da vse šolske reforme, ki so bile v Sloveniji speljane v duhu demokratizacije, niso obrodile več in veliko bolj politično aktivnih državljanov?3 Kaj sploh šteje za politično aktivnost? Bi se morali lingvisti in jezikovni učitelji počutiti soodgovorne za to? Kaj sploh je »aktivno državljanstvo«? Kako razumemo povezave med poslanstvom izobraževalnih institucij v demokratični Sloveniji in jezikovnim poukom? 2

S pojmom »neoliberalizem« (nujno poenostavljeno) označujemo fazo kapitalizma, ki ga opredeljujejo liberalizacija trgov, globalizacija produkcije, večja moč finančnega sektorja in tendenca, da se vsako dejanje ali osebo spremeni v predmet tržne transakcije. Gre za ekonomski režim, ki ga celotnemu svetu diktirajo vplivne institucije, kot sta denimo Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ter je združljiv tako z demokratičnimi kot nedemokratičnimi družbenopolitičnimi sistemi. Po mednarodni analizi državljanske vzgoje ICCS (2010) je zanimanje mladostnikov za družbenopolitične zadeve v Sloveniji med najnižjimi v EU (glej Strategija razvoja področja državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, 14).

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 8

17. 06. 2020 08:14:37

Ob odgovarjanju na ta (in sorodna) vprašanja se bomo omejili zlasti na govorno zmožnost/sporazumevanje; kako jo gojimo in spodbujamo, kako jo testiramo in ocenjujemo, pri čemer nas bo bolj kot govorno sporočanje (oral production) zanimala govorna interakcija (oral interaction) ter v zvezi s tem debata (kot dialoška govorna zvrst).4 Naša osnovna predpostavka je zavezana nespornemu dejstvu, ki sta ga v javnosti tako rekoč sočasno predstavila Freire in Althusser. Menita, da vsak izobraževalni sistem odslikava kot tudi ohranja politični in ekonomski sistem, znotraj katerega deluje. Levičarski kritiki zahodnih kapitalističnih družb so »razvili teoretske argumente ter zbrali ogromno količino empiričnih dejstev, ki so dokazovali, da so šole pravzaprav dejavniki družbene, ekonomske in kulturne reprodukcije« (Giroux v Freire, 1985, xv), kar je vodilo v formulacijo tako imenovanega emancipatornega izobraževanja, ki naj bi povezal kritiko ideologije in kolektivno delovanje – po načelu, da če lahko vsebine in metode ideološko indoktrinirajo, lahko tudi ozaveščajo in osvobajajo. Šole in univerze so bile, skratka, prepoznane za pomemben element upora proti reprodukciji neenakosti oziroma opresivnih družbenoekonomskih sistemov. Če želimo odgovoriti na vprašanje, na katero stran te binarne optike sodijo prevladujoče izobraževalne prakse v Sloveniji, na konservativno ali transformativno, moramo prevetriti nekaj osnovnih dokumentov, ki določajo njihove vsebinske in metodološko-didaktične vidike. Kot država članica Evropske unije smo za ideološko osnovo svojih učnih načrtov sprejeli Strategije za učenje demokratičnega državljanstva, ki so eden od rezultatov projekta »Izobraževanje za demokratično državljanstvo« (v nadaljevanju besedila: IDD), sprejetega v okviru projekta Sveta Evrope leta 1997 v Strasbourgu. Strategije, ki so v slovenskem prevodu izšle septembra 2005, pojasnjujejo bistvo in smoter učenja za demokratično državljanstvo, osvetljujejo vlogo različnih izobraževalnih akterjev (ne le institucij znotraj formalnega izobraževanja), orišejo nekatere od možnih metod in praks v IDD ter kot take terjajo kritično analizo v pričujoči raziskavi. Dikcija, ki se je usidrala v slovenski zakonodaji na področju izobraževanja, odslikava produkcijo nove subjektivitete; v nizu identitet in subjektivitet (na primer razsvetljenski »racionalni človek« ali poznejši »avtonomni posameznik«), ki so 4

Govorna interakcija je vstopila v ospredje predvsem zato, ker je kazalo, da je v našem šolskem sistemu, za razliko od govornega sporočanja, pravzaprav ne razvijamo sistematično (in da je tudi ne ocenjujemo). To opažanje je bilo potrebno preveriti – zato raziskava. Med posameznimi oblikami dialoške komunikacije, ki jih učitelji ATJ lahko gojimo pri pouku (diskusija, okrogla miza, debata, intervju), smo se odločili za formalno debato. Razloge za to odločitev utemeljujem v članku »Debate in the EFL Classroom« ELOPE 15/1 (2017), strniti pa jih je mogoče v ugotovitev (utemeljeno na podlagi teoretskih in empiričnih raziskav v zadnjih desetih letih), da se je formalna debata kot učna aktivnost izkazala za učinkovito metodo za razvijanje govorne sporazumevalne zmožnosti in kritičnega mišljenja.

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 9

17. 06. 2020 08:14:37

osmišljale različne izobraževalne politike, v naših učnih načrtih na vseh stopnjah izobraževanja trenutno vlada »demokratični« ali »aktivni državljan«.5 Ta dikcija poraja vrsto vprašanj, med drugim o odgovornosti za demokratične procese v določeni družbi; o tem, kaj kultiviranje demokratičnih subjektov skozi izobraževalni proces pomeni za učitelj(ic)e; kaj to konkretno pomeni za pouk ATJ? V smislu ocene splošnih razmer pri poučevanju in ocenjevanju ATJ se lahko v izhodišču strinjamo, da so se – odkar je bila v Sloveniji ponovno uvedena matura – na splošno razmere pri poučevanju in ocenjevanju ATJ izboljšale (izhajamo iz ocen Republiškega izpitnega centra). Vendar sta možna vsaj dva, ne nujno izključujoča, pogleda na to, kakšni so rezultati vse bolj splošno razširjenega in kurikularno dodelanega poučevanja angleščine v Sloveniji. Eden lahko poudarja solidno stopnjo znanja angleščine med prebivalstvom, dejstvo, da je povprečna stopnja obvladanja tega jezika, zlasti med mladimi, občutno višja kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, in izpostavi množično odločanje za študij anglistike. Ta slika je podprta s teoretskim in metodološkim razvojem stroke v zadnjih desetletjih (glej npr. Skela, 2008) kot tudi z institucionaliziranim stalnim strokovnim spopolnjevanjem učiteljev angleščine na vseh stopnjah. Drugi pogled je utemeljen na drugačnih kriterijih in oceni jezikovne zmožnosti gimnazijskih dijakov in dijakinj ter študentov in študentk angleščine: kljub temu, da sta razvoj in široka dostopnost komunikacijskih tehnologij v zadnjih dvajsetih letih nedvomno pripomogla k relativno bogatemu besedišču, rabi kompleksnih slovničnih struktur in izboljšani izgovorjavi, to nujno ne pomeni, da so današnji dijaki/-nje in študentje/-ke bolj artikulirani kot njihovi kolegi pred dvajsetimi leti. Študije v tujini kažejo, da se kakovost komunikacije nasploh ni dvignila, da študentje/-ke (in ljudje nasploh) (p)ostajajo nevešči smiselnega argumentiranja svojih stališč in se zvečine izogibajo kompleksnejšim vprašanjem (glej npr. Bennett, 2004, Carr, 2010, Van Gelder, 2005, Abrami et al., 2008). Rezultati obsežne študije, ki so jo leta 2011 izvedli raziskovalci Pedagoškega inštituta in Znanstveno raziskovalnega centra SAZU (več o tem v nadaljevanju), kažejo na to, da je stanje v Sloveniji v tem pogledu podobno. Skratka, drugi pogled izpostavlja dejstvo, da mladostniki sicer berejo, pišejo in govorijo o raznolikih temah, vendar se nagibajo k površni obravnavi; pereča vprašanja pritegnejo redke, večina ostaja bolj ali manj malodušna do vidikov družbene realnosti, ki ključno opredeljujejo njihov položaj v svetu. Tovrstna površnost/površinskost se, nujno in logično, zrcali v njihovi izrazni moči. 5

Izraz »državljan« je v evropskih dokumentih zamenjal »posameznika«, »osebo« in »človeka« šele v zadnjih desetletjih; ne vključuje ga niti Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki je temeljno besedilo Sveta Evrope. »Državljan(stvo)« je v redno rabo v institucijah EU vpeljal projekt »Izobraževanje za demokratično državljanstvo«, ki je bil sprejet leta 1997.

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 10

17. 06. 2020 08:14:37

Potopljeni v vizualno kulturo in sodobne medijske tehnologije, večinoma v vlogi bralcev in poslušalcev, smo naravnani na sprejemanje idej drugih (npr. oglaševalskih mašinerij), veliko manj pa na njihovo kritično presojanje in izražanje lastnih pogledov. V primerjavi z receptivnimi govornimi zmožnostmi produktivne jezikovne zmožnosti po definiciji pomenijo opolnomočenje: medtem ko sta pozorno branje in aktivno poslušanje predpogoja za razvoj kreativnega in kritičnega izraza, sta hkrati tudi relativno nepomembna, če do tega izraza ne pride. V tem kontekstu osnovni motiv za raziskavo izhaja iz spoznanja, da je v našem šolskem sistemu razvoj kulture govornega izražanja – med štirimi jezikovnimi zmožnostmi oziroma med obema produktivnima jezikovnima zmožnostma – najbolj zapostavljen. Do določene mere so razlogi za takšno stanje povsem razumljivi, saj učenje, kultiviranje in preverjanje govorne sporazumevalne zmožnosti zahtevajo precej večji časovni vložek kot ostale jezikovne zmožnosti (v razredu s tridesetimi učenci pomeni, denimo, pet minut »govornega časa« po osebi 150 minut pouka). Hkrati pa drži tudi to, da kompleksne teme terjajo kompleksne zmožnosti in razvoj kritičnega mišljenja – kar obenem podrazumeva vsaj dvoje: dovolj usposobljene in avtonomne učitelje, ki znajo voditi in krepiti proces razvoja ustvarjalno-kritične govorne zmožnosti ter razvijati zavzetost za sodelovanje v kritičnih diskusijah, kot tudi učni načrt, ki govorni sporazumevalni zmožnosti namenja dovolj prostora. Raziskave in publikacije na temo poučevanja govorne zmožnosti v ATJ je pri nas razmeroma težko zaslediti – dokaj očitno gre za zanemarjeno področje. Pričujoča raziskava namerava nasloviti to vrzel. Pri tem nas ne bo zanimalo samo, kako potekata poučevanje in ocenjevanje govorne zmožnosti pri pouku angleščine v višjih letnikih gimnazije, temveč tudi kako način (ustnega) preverjanja proizvaja način razmišljanja in kako različne metode (ustnega) testiranja spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja. V tem smislu velja naše zanimanje nadjezikovnim izvorom jezikovnih kompetenc – torej vsebinam, ki niso relevantne zgolj za poučevanje ATJ. Motiviranost za raziskavo je povezana s potrebo po premisleku o didaktičnih in specialnodidaktičnih odzivih na slovensko družbenopolitično realnost v zadnjih petindvajsetih letih. Če se strinjamo z ugotovitvijo, da morajo javne šole, ki svoje poslanstvo emancipatornega izobraževanja za razvoj demokracije in aktivnega državljanstva jemljejo resno, pripoznati pomembnost kritičnega dialoga, debate in demokratičnega odločanja, potem se strinjamo tudi z ugotovitvijo, da izobraževanje in vzgoja za demokracijo vedno znova kličeta po metodah dela in programih, s katerimi se na eni strani razvija samostojno in kritično mišljenje, na drugi pa visoka stopnja govorne in pisne zmožnosti (Giroux, 1997, Svetina, 1992, Bohm, 2004,

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 11

17. 06. 2020 08:14:37

Orlowski, 2011). Samoumevnost takšne potrebe je vpisana v učnih načrtih na vseh stopnjah izobraževanja. Spoznanje, da učitelji po eni strani redno in vse bolj uspešno sodelujemo, po drugi pa, da je razmislek o vsebinah in metodah našega dela prej ko slej videti skromen, odzivanje na vse hitreje spreminjajoče se in vse bolj zahtevne družbene razmere pa prepočasno, potrjuje potrebo po raziskavi o (najviše vrednotenih) elementih govornega sporočanja/sporazumevanja in njihovem ideološkem dometu. Pričujoča raziskava na tej podlagi osredotočenost na kritično mišljenje (v nadaljevanju besedila: KM) – kot zmožnost, cenjeno v kateremkoli del(ovanj)u znotraj kontekstov, ki jih je mogoče opisati s pridevnikom demokratični – poveže z govornim delom sporazumevalne zmožnosti, ki je v učnem načrtu za gimnazijsko angleščino navedena kot ključni del »celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje« (2008, 8). Ta navezava izpostavi pomembnost razvijanja dialoških jezikovnih zvrsti; zlasti tistih, ki terjajo argumentirano odzivanje. Praksa je, kot potrjuje raziskava, nekoliko drugačna: najpogostejša načina ocenjevanja govorne zmožnosti pri pouku ATJ ostajata dialog z učiteljem/učiteljico in ocenjevanje ustne predstavitve. Slednje so v smislu utrjevanja in usvajanja besedišča, vaje v izgovorjavi in tekočnosti, vaje v strukturiranju snovi in javnem nastopanju tako ustrezne kot nujne. Za mnoge posameznice/-ke so ključne za pridobitev govorne samozavesti – vendar pa same po sebi nimajo veliko skupnega s sporazumevalno zmožnostjo v njeni dialoški razsežnosti. V klasičnih govornih predstavitvah je sicer v ospredju produktivna sposobnost organiziranja in ubesedovanja misli, relativno zanemarjen pa ostaja interaktivni element – prisotnost drugega/drugih. Posledično umanjka razvijanje pragmatične (receptivne) zmožnosti globljega razumevanja prepričanj, motivov in vrednot sogovornic/-kov ter v zvezi s tem sposobnost pogajanja in nekonfliktnega izražanja svojih stališč. Z drugimi besedami, v smislu razvijanja govornega sporočanja so govorne predstavitve nujne in dragocene, v smislu razvijanja zmožnosti govornega sporazumevanja pa nezadovoljive. Umanjka namreč zavestno in sistematično razvijanje kulture dialoga in z njim povezanega etičnega besednjaka.6 Edina govorna oblika, ki velja za dialoško in v tujejezikovni (v nadaljevanju besedila: J2) pedagoški praksi zaseda čvrsto mesto, je »ustno spraševanje« ali dialog z učiteljico/učiteljem. Gre za tako splošno uveljavljeno in globoko usidrano prakso v ocenjevanju govorne sporazumevalne zmožnosti, da se zdi vprašanje veljavnosti 6

Kramsch opozarja na pomen umeščanja in razvijanja pragmatičnih dimenzij pri J2 pouku že na nižjih jezikovnih ravneh in manj zahtevnih jezikovnih funkcijah. V zvezi z učenjem/poučevanjem zastavljanja vprašanj, na primer, se Kramsch sprašuje: »Is it [asking and answering questions] the ability to use interrogatives or to fulfill a variety of pragmatic functions such as gaining time with rhetorical questions, eliciting clarification, or requesting information?« (1986, 367)

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 12

17. 06. 2020 08:14:37

te prakse neumestno. Toda Marysia Johnson (2001) postavi to prakso pod vprašaj. Na podlagi razmislekov, ki jih vpeljuje tako imenovana Teorija interakcijskih zmožnosti (glej spodaj), se sprašuje, kaj ocenjujemo, ko ocenjujemo govorno zmožnost. Je to res sporazumevalna zmožnost (kot piše tudi v naših učnih načrtih in Okviru) ali še vedno opazujemo predvsem tekočnost in pravilnost govora, izgovorjavo, kompleksnost slovničnih struktur, ustreznost in bogatost besedišča? Ali so sporazumevalne zmožnosti de facto še vedno obravnavane kot skupek lastnosti posameznic/-kov? Skozi celotno delo opominja, da (in zakaj) izvedbe neke govorne situacije ni mogoče pripisati zgolj posameznikovim kognitivnim sposobnostim in drugim merljivim elementom, vezanim na njeno/njegovo osebo – torej je kot take tudi ni mogoče opazovati in razvijati. Ko je Johnson (2001) analizirala primerjavo med testnimi/izpitnimi intervjuji (ki so najpogostejša oblika preverjanja govorne zmožnosti) in različicami dialogov iz vsakdanje prakse, je – podobno kot pred njo (med drugim) Young, Hall in Kramsch – ugotovila, da je interakcijska arhitektura enih zelo slabo primerljiva z interakcijsko arhitekturo drugih, iz česar sledi, da je vsakršno primerjanje dialoške jezikovne izvedbe udeležencev v testni situaciji z njihovo udeležbo v »naravnih« dialoških kontekstih problematično. Podnaslov njenega dela A Reexamination of the Validity of the Oral Proficiency Interview« razkriva fokus, naslov knjige The Art of Non-conversation pa priča o diskreditaciji veljavnosti konvencionalnih postopkov ocenjevanja govorne sporazumevalne zmožnosti. Razlike med interakcijskimi arhitekturami izpitnih in avtentičnih intervjujev so, skratka, tako velike, da testne oziroma izpitne »pogovore« preprosto imenuje nesporazumevanje. Johnson je ovrgla trditve, da tehnika intervjuja kot testna metoda uspe priklicati/ ustvariti vzdušje in lastnosti komunikacije, ki bi bile podobne tistim, ki se pojavijo v naravnih pogovornih situacijah. Tako kot Young (in Hall, Lantolf, Firth in Wagner, Larsen-Freeman) se je izrekla za vnos interakcijske perspektive v J2 pedagoške prakse. Njena analiza odgovorov ocenjevalcev in neocenjevalcev, ki so opisovali tako imenovani OPI – oral proficiency interviews (intervjujev, v katerih se ocenjuje govorno zmožnost) –, je namreč obrodila nekaj ključnih ugotovitev: »The OPI does not allow for much negotiation on the part of the candidate. Both testers and nontesters agree that the OPI as a whole is controlled in nature.« (2001, 131) V nadaljevanju Johnson, med drugim, ugotavlja: »The OPI tests speaking ability in the context of an interview. (…) This raises the question of the validity of the OPI testing instrument.« (2001, 142) Končni sklep analize gradiv (posnetki različnih ustnih izpitov) ter zbranih ocen in izkušenj ljudi z obeh strani testne klopi je neizprosno jasen:

Govorna_sporazumevalna_zmoznost_FINAL.indd 13

17. 06. 2020 08:14:37

Mirjana Želježič

ISBN 978-961-06-0340-5

9 789610 603405

Govorna_sporazumevalna_naslovka_FINAL.indd 1

Govorna sporazumevalna zmožnost v angleščini kot tujem jeziku: Slepe pege in izzivi v učenju in poučevanju ATJ

Mirjana Želježič

Govorna sporazumevalna zmožnost v angleščini kot tujem jeziku: Slepe pege in izzivi v učenju in poučevanju ATJ

16. 06. 2020 15:46:46