Issuu

Kot je za življenje nujen zrak, tako je danes vsem potrebno znanje. Govorimo o javnem odprtem dostopu do znanja za vse ljudi. Ne more nas rešiti izobražena elita. Odvisni smo od tega, da je večina prebivalstva sposobna, da se vključi v sodoben način dela in življenja. Izobraževanje ni privilegij elite. Ana Krajnc

ISBN 978-961-06-0120-3

9 789610 601203

Ana_naslovka_FINAL.indd 1

Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih Eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc

Niz raziskovalnih besedil je nastal v letih 2017 in 2018, ko so se mlajši in starejši raziskovalci ter raziskovalke na področju izobraževanja in učenja v odraslosti zbrali, da bi počastili jubilej Ane Krajnc, ki jo lahko štejemo za začetnico »raziskovalne šole Ane Krajnc«. Zbrani prispevki vključujejo različne epistemološke in metodološke pristope ter predstavljajo aktualno dogajanje v andragoškem raziskovanju. Nekateri slonijo na statistični obdelavi podatkov, drugi na študijah primerov in fenomenoloških metodah osebnih zgodb. Za raziskovanje učenja in izobraževanja v odraslosti je za slovensko okolje – podobno kot za evropsko in severnoameriško okolje – značilno, da je več empiričnih raziskav kot filozofskih besedil. Prepletajo se kvalitativni in kvantitativni pristopi, kot npr. v raziskavi PIAAC, značilna je povezanost z akcijskim raziskovanjem in ponekod z evalvacijskimi študijami.

Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih

PESTROST RAZISKOVALNIH STRATEGIJ IN PODROČIJ

Eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc

RAZISKOVATI, DELOVATI, POVEZOVATI Zaslužna profesorica Ana Krajnc − v našem prostoru poznana kot glavna oseba izobraževanja odraslih, v tujini kot ambasadorka jugoslovanske in slovenske andragogike − je pri svojem raziskovalnem delu uporabljala različne pristope, ki jih je razvila v bogati akademski karieri. V raziskovanje je vstopila prek večdisciplinarne skupine na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, pozneje je delovala na različnih univerzah kot gostujoča profesorica, a njena matična akademska ustanova je ostajala Univerza v Ljubljani. Za raziskovalno delo prof. dr. Ane Krajnc je značilno optimistično prepričanje, da ljudje zmorejo in da je učenje vsepovsod, zato je svoje akademsko delo povezovala z akcijskim raziskovanjem in oblikovanjem inovativnih praks, ki so izboljšale življenje. Izobraževanje ni namenjeno le delu in prilagajanju v prodanem času, temveč tudi ustvarjalnosti in oblikovanju osebe.

Uredili Nives Ličen in Maja Mezgec

24.10.2018 7:36:29

Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih Eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc

Ljubljana, 2018

Ana_Krajnc_FINAL.indd 1

23.10.2018 8:37:27

SODOBNE PARADIGME RAZISKOVANJA IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA ODRASLIH

Eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc Urednici: Nives Ličen in Maja Mezgec

Recenzenti: Rajka Bračun Sova, Nadja Dobnik, Dušana Findeisen, Andreja Istenič Starčič, Alenka Janko Spreizer, Sabina Jelenc Krašovec, Nina Kristl, Sonja Kump, Borut Mikulec, Estera Možina, Marinka Pahole, Aleksandra Šindić Radić, Simona Šinko, Karmen Špilek Štumberger Lektoriranje: Alenka Ličen, Tina Brilej, Barbara Buršić Tehnično urejanje: Tanja Šulak

Oblikovanje in prelom: Jure Preglau

Fotografija na naslovnici: Peter Irman Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2018 Prva izdaja

Naklada: 200 izvodov Cena: 24,90 EUR

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalni program št. P5-0174 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 374.7(082) SODOBNE paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih : eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc / [urednici Nives Ličen in Maja Mezgec]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018 ISBN 978-961-06-0120-3 1. Ličen, Nives 296888576

Ana_Krajnc_FINAL.indd 2

23.10.2018 8:37:28

Kazalo

Kazalo Zborniku na pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Maja Makovec Brenčič Ob jubileju prof. dr. Ane Krajnc, zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani ��7 Branka Kalenić Ramšak Izobraževanje odraslih: izzivi raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Nives Ličen, Maja Mezgec Je čas za delovanje in je čas za refleksijo – kdo smo izobraževalci odraslih in kakšna je naša vloga v skupnosti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Tanja Možina Spretnosti odraslih v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Petra Javrh Homogenizacija izobraževanja odraslih v Evropski uniji: med politiko in realnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Dejan Hozjan Kognitivni in metakognitivni vidiki ključne kompetence učenje učenja �� 95 Marko Radovan Vseživljenjski razvoj kompetenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .107 Danijela Brečko Motivi in stališča vzgojiteljev predšolskih otrok do nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121 Jurka Lepičnik Vodopivec Dejavniki profesionalnega razvoja učiteljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .133 Danijela Makovec Veščine vodenja kariere v kontekstu izobraževanja za kariero . . . . . . . . . . . . . .151 Miha Lovšin Posebnosti delovanja in razporeditve področij del v kariernih centrih na univerzah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .163 Nina Krmac O mentoriranju in mentorski vlogi v izobraževanju odraslih . . . . . . . . . . . . . . .181 Anita Jug Došler Študijski krožki med skupnim in javnim, med racionalnim in iracionalnim ��193 Nevenka Bogataj

Ana_Krajnc_FINAL.indd 3

23.10.2018 8:37:28

Kazalo

Preobrati v medgeneracijski transmisiji jezika in identitete: študija primera učenja jezika matere kot drugega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 Maja Mezgec Proučevanje migracij v andragogiki: analiza avtobiografskega zapisa Neže Gerkšič – Agnes Lacroix . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 Klara Kožar Rosulnik Ambivalence kvalitativnega raziskovanja učenja v odraslosti: primer etnografske metode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .249 Nives Ličen Religijsko izobraževanje odraslih in medverski dialog . . . . . . . . . . . . . . . . . . .269 Tadej Stegu Skotopični oz. sindrom Irlen in učenje odraslih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .281 Polona Kelava Izzivi za odrasle po ločitvi in učenje ob tranziciji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307 Nataša Rijavec Klobučar Družinska pismenost kot oblika medgeneracijskega učenja: začetki programov družinske pismenosti pri nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .321 Livija Knaflič Učenje psihosocialnih veščin ob pojavu fizičnega nasilja v partnerskem odnosu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333 Jernej Kovač Izobraževanje in usposabljanje starejših voznikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .349 Andrej Justinek Stereotipi o osobama treće životne dobi: iskustva starijih . . . . . . . . . . . . . . . . .365 Anita Zovko, Ivana Damjanić Kvaliteta života osoba treće životne dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .379 Dajana Kuzma, Anita Zovko, Sofija Vrcelj Pomen mednarodnih projektov za učenje starejših . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .391 Meta Furlan Evalvacija mentorstva v izobraževanju starejših odraslih . . . . . . . . . . . . . . . . .407 Monika Govekar-Okoliš, Renata Kranjčec Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .419

Ana_Krajnc_FINAL.indd 4

23.10.2018 8:37:28

Zborniku na pot

Zborniku na pot Živimo v času hitrega razvoja, ki od nas zahteva, da pridobljene spretnosti nenehno nadgrajujemo. Posamezniki z več znanja, kvalifikacij in kompetenc dosegajo večjo zaposljivost, so družbeno dejavnejši ter se v večji meri vključujejo v različne oblike nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih. Zavedajoč se tega, namenjamo izobraževanju odraslih ter vseživljenjskemu učenju vse več pozornosti. Dr. Ani Krajnc − zaslužni profesorici Univerze v Ljubljani – je bil pomen tega jasen že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Je prva raziskovalka izobraževanja odraslih pri nas, ki je idejo vseživljenjskega učenja predano in vztrajno prenašala v prakso, zavedajoč se pomena znanja za kakovost življenja slehernika. Spoznala sem jo, ko smo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ustanavljali Pedagoški center. Že takrat sta njen andragoški pogled in vidik vseživljenjskega izobraževanja ter učenja navduševala vse, ki smo želeli v izobraževanju videti in dati nekaj več. Da je na pravi poti, se je z leti več kot izkazalo. Tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podpiramo razvoj izobraževanja odraslih. Tako smo v sodelovanju z deležniki oblikovali nov zakon o izobraževanju odraslih, ki ga je Državni zbor sprejel januarja letos. Zakon ureja javno službo in vzpostavlja javno mrežo zavodov, ki izvajajo izobraževanje odraslih. Obenem pa zagotavlja stabilnejše financiranje teh zavodov, ki bodo povezani v mrežo. Odrasli v Sloveniji se lahko danes izobražujejo preko programov osnovnih šol za odrasle, kjer si pridobijo stopnjo izobrazbe, preko javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, kjer stopnje izobrazbe ne pridobijo, ter preko neformalnih izobraževalnih programov. Da bi si nastavili zrcalo in ugotovili stanje na področju kompetenc odraslih, se je Slovenija vključila v največjo empirično raziskavo OECD PIAAC. Gre za doprinos k nacionalnemu prepoznavanju stanja na področju kompetenc odraslih, obenem pa za spodbudo za strateško in medresorsko povezano načrtovanje politik razvoja. PIAAC je tudi dobra podlaga za oblikovanje razvojnih strategij in konkretnih ukrepov za spodbujanje izobraževanja odraslih ter vseživljenjskega učenja. Vsega tega ne bi bilo brez raziskovalnih in strokovnih spodbud najuglednejših strokovnjakov na tem področju, ki jih je vedno znova in znova spodbujala, usmerjala in izzivala prav profesorica dr. Ana Krajnc. Z njeno nesebično delitvijo in soustvarjanjem znanja smo to pomembno področje usvajali kakovostno in vztrajno. Korak za korakom. In še na en pomemben vidik izobraževanja ne smemo pozabiti. To je pravzaprav kar temelj vsega, kar pooseblja delo in osebnost prof. dr. Ane Krajnc. Mednarodno uveljavljena in prepoznavna strokovnjakinja ter raziskovalka se je pri svojem delu ves čas

Ana_Krajnc_FINAL.indd 5

23.10.2018 8:37:28

Zborniku na pot

zavzemala tudi za pravice vsakogar do izobraževanja. To pa je vodilo na vseh ravneh izobraževanja ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropski uniji, Unescu, Združenih narodih. Znanje je vrednota in temelj razvoja zdaj in v prihodnje. Zanj smo soodgovorni prav vsi, zato ga soustvarjajmo povezano, skupaj. Predvsem pa – delimo ga kot najpomembnejšo vrednoto vseh, ki verjamemo v svobodo in razvoj posameznika ter s tem družbe. Prav v tem me je profesorica dr. Ana Krajnc vedno znova učila in navduševala. V svoji človečnosti in razumevanju sveta. Hvaležna za vse dosedanje profesoričine zapise, spodbude in misli se iskreno veselim vseh prihodnjih! S spoštovanjem, prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Ana_Krajnc_FINAL.indd 6

V Ljubljani, 26. julij 2018

23.10.2018 8:37:28

Ob jubileju prof. dr. Ane Krajnc, zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani

Ob jubileju prof. dr. Ane Krajnc, zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani Misel, ki verjetno odlično ponazarja zadovoljstvo vsakogar, ki se ukvarja z izobraževanjem, so naslednje besede španskega pisatelja Miguela de Cervantesa v romanu Don Kihot: »Ena od reči [...], ki vrlega in odličnega človeka vsekakor navda z zadovoljstvom, je ta, da vidi, kako dober glas o njem še za živa kroži od ust do ust.« Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Ana Krajnc − ki v slovenskem in evropskem okolju razvija področje izobraževanja odraslih ter starejših in se je kot prva pri nas že pred desetletji začela ukvarjati z andragogiko − zagotovo sodi med takšne ljudi. Za svoje izjemno plodno delo je dobila številna ugledna priznanja tako v domačem kot mednarodnem strokovnem prostoru. V današnjem hitro spreminjajočem se svetu, v katerem se je velik del našega življenja preselil v virtualno realnost, je odnos do védenja in do načina njegovega podajanja še toliko pomembnejši. Prenašati moramo znanje, ki je v razpršeni stvarnosti nenehne družbene metamorfoze vse bolj izmuzljivo. Veda o vzgoji in izobraževanju danes doživlja novo preobrazbeno prelomnico, podobno kot v preteklosti v času starih Grkov ali renesanse. Novi načini poučevanja, nove tehnologije, razvijanje drugačnih kognitivnih sposobnosti, nova subjektivnost itd. so njeni sodobni izzivi, a bistvo ostaja – pridobiti in prenašati znanje, ki je danes nekritično dostopno in težko oprijemljivo. Zato zagotovo še vedno drži trditev, ki jo je izrekel francoski renesančni humanist Michel de Montaigne, da ima raje glavo, ki zna razmišljati, kot glavo, polno nakopičenega znanja. Prof. dr. Ani Krajnc ob jubileju iskreno čestitamo! Moramo pa ji izkazati tudi globoko zahvalo za vse njeno dosedanje delo, ki v svoji veličini nikoli ne bo moglo biti natančno izmerjeno. Živeti moramo hic et nunc, a hkrati tudi onkraj − prehajati moramo skozi različne stvarnostne plasti, podobno kot pravi pesnik Fernando Pessoa (Prehajanje ur): Čutiti vse na vse načine, živeti vse z vseh strani, biti ista stvar v vseh mogočih pogledih hkrati, realizirati v sebi vse človeštvo vseh trenutkov v enem samem trenutku, razpršenem, razprostranjenem, popolnem in daljnem. (prev. Miklavž Komelj) Prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, prorektorica Univerze v Ljubljani

Ana_Krajnc_FINAL.indd 7

Ljubljana, 9. september 2018

23.10.2018 8:37:28

Ana_Krajnc_FINAL.indd 8

23.10.2018 8:37:28

Zahvala

Zahvala Poleti 2017 je začela nastajati zbirka esejev za skupno monografijo z mislijo na praznovanje prof. dr. Ane Krajnc, kar je bila obenem spodbuda za razmislek, kako se razvija raziskovanje na področju andragogike. Da je monografija nastala, gre zahvala mnogim sodelujočim, s katerimi sva se srečevali, pogovarjali, »skypali«, si dopisovali po e-pošti ... Proces nastajanja je bil »emergenten«, drug drugemu smo se prilagajali, iskali rešitve za časovne pasti, usklajevali obseg besedil in terminologijo, iskali možnosti financiranja. Radi bi se zahvalili vsem avtoricam in avtorjem, ki so izkazali pripravljenost, da za zbornik napišejo besedila na osnovi svojih raziskav, bogatih izkušenj in razmišljanj. Njihova spoznanja prikazujejo mavrico področij, načinov pisanja in kritičnega razmišljanja. Prav tako se zahvaljujeva vsem recenzentom, ki so pripravili kolegialne nasvete za izboljšanje tekstov, tako da so sporočila še bolj jasna, natančna in bralcu prijazno napisana. Posebno zahvalo želiva izreči Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Založba so ljudje. Dr. Matevž Rudolf, brez vaših dragocenih nasvetov in brez vaše profesionalnosti, znanja ter pomoči vse od začetka nastajanja besedil bi knjiga nastajala dlje časa in z več napora. Jure Preglau, brez vašega optimizma in tihega znanja, strokovnih napotkov ter brez vašega natančnega urejanja ne bi zaključili monografije na tak način, kot smo načrtovali. Obema hvala, da nam je skupaj uspelo. Zahvaljujeva se vsem trem lektoricam za natančno jezikovno izpopolnjevanje besedil in tudi za vse nasvete, ustvarjene s filigranskostjo lektorskega očesa, včasih tudi ob pomanjkljivostih, ki sva jih kot urednici spregledali. Zahvaljujeva se ministrici prof. dr. Maji Makovec Brenčič in prorektorici Univerze v Ljubljani prof. dr. Branki Kalenić Ramšak za predgovora, ki zbornik pospremita na pot v nadaljnje razmišljanje, kritično presojo in igrivo nadgradnjo. Dragocena sta njuna pogleda na izobraževanje odraslih »od zunaj« ter njuno sporočilo prek izkušnje in poezije. Na koncu zahvala Tanji Šulak, ki ni bila le tehnična urednica, ampak veliko, veliko več. Njeno delo pri zborniku je nepogrešljivo. Strokovno kompetentna in človeško zavzeta podpora, mnogo opravljenih telefonskih pogovorov, komuniciranje z avtorji in lektoricami, dobra beseda ob zamujanju, natančnost pri pregledovanju … Tudi ona je del »šole dr. Ane Krajnc« − saj že mnoga leta ureja revijo Andragoška spoznanja, ki jo je dr. Ana Krajnc ustanovila −, zato je vse svoje znanje prenesla tudi na urejanje zbornika. Hvala vsem za misli, delo in druženje. Nives Ličen in Maja Mezgec

Ana_Krajnc_FINAL.indd 9

Ljubljana, 2018

23.10.2018 8:37:28

Ana_Krajnc_FINAL.indd 10

23.10.2018 8:37:28

Izobraževanje odraslih: izzivi raziskovanja

Izobraževanje odraslih: izzivi raziskovanja Nives Ličen,1 Maja Mezgec2

Izobraževanje odraslih odraža dogajanje v sodobni družbi in sledi posameznikom kot subjektom učenja. Ostra razmejitev med socialnim/kulturnim in subjektivnim ni mogoča. Nasprotno. Potrebni sta odprta misel in odprtost vzorcev raziskovanja ter delovanja. Raziskovanje na področju izobraževanja odraslih se teoretsko in metodološko spreminja. Käpplinger (2015) piše o premikanju med »poljem« in »rizomom«, kar pomeni premikanje med koncepti družbene moči v določeni socialni strukturi in koncepti nehierarhične odprte strukture, ki vključuje elemente razpada ali dekompozicije in elemente multiplih povezav. Premik od linearnosti, običajno ponazorjene s podobo drevesa, ki se iz korenin širi navzgor v krošnjo, k razpršenim povezavam, običajno ponazorjenih z mrežo, pomeni prepleteno iskanje novih struktur in preizpraševanje veljavnega kánona znanja. Za raziskovanje je značilna heterogenost, ki jo lahko najhitreje opazimo v zbornikih konferenc Evropskega združenja raziskovalcev izobraževanja odraslih (ESREA European Society for Research on the Education of Adults). V sodobnosti prevladujejo empirične raziskave, manj pa je filozofskih razprav. Pri empiričnih raziskavah so uporabljeni različni metodološki pristopi, tako kvantitativni kot kvalitativni. Za raziskovanje izobraževanja odraslih so še v 80. letih prejšnjega stoletja pisali, da je »mlado«, »komaj rojeno« (gl. Pineau, 1985; Qualino, 1985) in da se sooča z nerazvitimi paradigmami (modeli) za raziskovanje. V zadnjih tridesetih letih je raziskovanje hitro napredovalo, pri čemer imajo vidno vlogo evropsko združenje raziskovalcev, mnoge znanstvene revije ter razvoj študijskih in raziskovalnih programov na različnih univerzah. Univerzitetni študijski programi na ravni magistrskega in doktorskega študija s področja izobraževanja odraslih ali andragogike – v različnih okoljih se različno poimenujejo – so se v tujini pojavljali v 60. letih prejšnjega stoletja (Rubenson, 2011; Mikulec, 2018), na Univerzi v Ljubljani pa so se prva predavanja iz andragogike začela šele v 70. letih prejšnjega stoletja na Filozofski fakulteti. Ta predavanja je zasnovala dr. Ana Krajnc, potem ko je področje eno leto spoznavala na kanadskih univerzah. Teme raziskovanja so izredno pestre. V začetku (70., 80. leta prejšnjega stoletja) so se ukvarjali s proučevanjem poučevanja, sistemov izobraževanja, opismenjevanja, udeležbe v izobraževanju. Zelo so poudarjali tistega odraslega, ki je de-privilegiran, raziskovali so t. i. ranljive ciljne skupine in manj izobražene, v središču je bil odrasli, ki odstopa od ostalih s svojimi primanjkljaji v znanju, dohodkih, motivaciji. Raziskave so bile najbolj pogosto kvantitativno zasnovane in so sledile pozitivistični tradiciji, kjer sta pomembni kavzalnost 1 Izr. prof. dr. Nives Ličen, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 2 Doc. dr. Maja Mezgec, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem in Slovenski raziskovalni inštitut Trst

Ana_Krajnc_FINAL.indd 11

23.10.2018 8:37:28

Nives Ličen, Maja Mezgec

in posplošljivost spoznanj. Kasneje se teme in metode zelo razširijo tudi pod vplivom kompleksnega epistemološkega diskurza o odraslosti in vzgoji v odraslosti (formiranju v odraslosti), ki ni le del intencionalnih izobraževalnih dejavnosti, temveč je tudi del življenjskih dogodkov. Mnogi dejavniki vzgoje ali formiranja v odraslosti so nepredvideni dogodki, zato raziskovalce zanima, kaj inducira formiranje ali vzgojo v odraslosti. Dr. Ana Krajnc v svojih predavanjih in intervjujih pravi, da »je učenje povsod« in ga moramo raziskovati tudi tako, da v formalnih okoljih izobraževanja upoštevamo informalno učenje, in tako, da v informalnem učenju prepoznavamo simptome, ki kažejo na potrebe po organiziranem izobraževanju.3 Napisali sva, da lahko multiplost raziskovanja spoznamo v zbornikih združenja ESREA. Kot primer omenimo zbornik ‚Old’ and ‚New’ Worlds of Adult Learning (Bron, Kurantowicz, Olesen in West, 2005), v katerem so razmisleki o sprejemanju negotovosti v izobraževanju odraslih, kar je podobno hoji v živem pesku − kot obdobje fluidnosti poimenuje Bauman (2005, str. 17). Avtorji se sprašujejo o povezovanju teorij z novimi izzivi t. i. odprtih identitet, porajajočih se novih tehnologij, razvoja družbenega spola in ženskih študij. Spremembe raziskovanja se kažejo pri družinskem učenju, uporabi umetnosti, razvoju kariere, umeščenem znanju. Drugi zborniki (gl. npr. Demetrio in Alberici, 2002; Sapia-Drewniak, Jasinski in Bednarczyk, 2002) prinašajo teme o učenju v odraslosti in dimenziji svetega, o staranju in učenju, teme o učenju in srečevanju z duhovnostjo Vzhoda, izobraževanju v različnih organizacijah (podjetja, vojska, lokalna okolja, društva, bolnišnice …). Razpon sodobnih tem na spletni strani ESREA in posameznih mrež raziskovalcev v tej organizaciji sega od izobraževanja, povezanega z migracijami, do analize aktualnih politik in transformativnega učenja, od izobraževanja izobraževalcev do aktivnega državljanstva. Tudi metodologija vključuje novejše (interpretativne) pristope, kot npr. etnometodologijo, mikrofenomenologijo. Novost pri raziskavah je tudi v tem, da se politika intenzivneje zanima za raziskave, odraz tega je npr. mednarodna raziskava o kompetencah odraslih Programme for the International Assessment of Adult Competencies (PIAAC), saj želijo razvijati politiko, slonečo na podatkih. Vse to kaže na pestrost in fragmentacijo vsebin in epistemologij, kar je opazno tudi v tem zborniku.

Na ramenih velikanov Dela, ki jih v neki stroki razvijamo, so odvisna od naših predhodnikov. Iz grške mitologije poznamo zgodbo o slepem velikanu Orionu, ki je na svojih ramenih nosil služabnika z imenom Cedalion. Ta mu je služil namesto oči. Metafora je uporabljena tudi 3 Tovrstno raziskovanje je zelo fragmentarno. V našem okolju se kaže npr. v filmih Petre Javrh (Temeljne zmožnosti odraslih), ki niso le izobraževalni filmi, temveč prikazujejo tudi potrebe po izobraževanju in so poseben raziskovalni pristop.

Ana_Krajnc_FINAL.indd 12

23.10.2018 8:37:28

Izobraževanje odraslih: izzivi raziskovanja

v znanem pismu Isaaca Newtona, ki je zapisal, da je videl dlje, ker je stal na ramenih velikanov. Stephen Hawking je knjigo o zgodovini fizike naslovil On the Shoulders of Giants. Raziskovanje izobraževanja odraslih v Sloveniji sloni na raziskovalnem delu več znanstvenikov. Naj omenimo profesorja dr. Jurija Juga, ki je s svojo zbirko v več zvezkih Zgodovina izobraževanja odraslih postavil temelje za proučevanje preteklosti v izobraževanju odraslih. Profesorja dr. Zoran Jelenc in dr. Ilija Mrmak sta vsak na svojem področju oblikovala zasnove za raziskovanje sistema izobraževanja odraslih, izobraževanja na področju dela in poklicnega usposabljanja, analize politik izobraževanja odraslih. Njuno znanstveno delo je pripomoglo k razvoju andragogike na Univerzi v Ljubljani. Dr. Ana Krajnc je v slovenskem prostoru prva začela z empiričnimi raziskavami o učenju in izobraževanju odraslih. Začetki teh so povezani z njeno zaposlitvijo na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Kot koordinatorica za Slovenijo je sodelovala v mednarodni študiji Izobraževanje odraslih, socialna mobilnost in družbena participacija že v 60. letih prejšnjega stoletja. Njene raziskave o vključevanju v izobraževanje in o motivaciji za izobraževanje odraslih so prinašale pomembne podatke, ki so služili za razvoj področja tudi potem, ko je bila zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (gl. npr. Krajnc, 1982; 1977). Poleg empiričnih raziskav je v 70. letih objavila tudi razmisleke o različnih konceptualnih problemih. Leta 1976 je v Splitu izšel zbornik Permanentno obrazovanje (Šoljan, 1976)4 – kar bi dobesedno pomenilo trajno izobraževanje –, kjer je dr. Ana Krajnc, takrat še docentka,5 objavila dva prispevka: Permanentno obrazovanje i obrazovanje odraslih: što je, a što nije permanentno obrazovanje? (Permanentno izobraževanje in izobraževanje odraslih: kaj je in kaj ni permanentno izobraževanje?) (Krajnc, 1976a) in Odnos odgoja i permanentnog obrazovanja (Odnos med vzgojo in permanentnim izobraževanjem) (Krajnc, 1976b). Besedno zvezo permanentno izobraževanje sta kasneje nadomestili poimenovanji vseživljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje, kar pa ni prispevalo k jasnosti pojmov. V prvi razpravi dr. Ana Krajnc pojasni, da izobraževanje odraslih 4 V Jugoslaviji se je v tistem času uporabljalo poimenovanje permanentno obrazovanje po vzoru francoskega poimenovanja l’éducation permanente. Zanimivo iz današnjega zornega kota je to, da so se nekateri avtorji, npr. Šoljan, sklicevali tudi na seje Zveze komunistov, bodisi hrvaške bodisi jugoslovanske, kjer so očitno razpravljali o pomenu permanentnega izobraževanja. V Jugoslaviji je bil politični okvir, ki ga je narekovala Zveza komunistov, pomemben tudi v znanstvenih razpravah. 5 Prva habilitacija dr. Ane Krajnc za visokošolsko učiteljico je bila leta 1973 za občo pedagogiko, ki je vključevala tudi »adultno pedagogiko«, kot je področje tedaj imenoval Schmidt (1910−1996). Predavati pa je začela oktobra leta 1972, in sicer po enoletnem bivanju v Kanadi. Za predavanja iz teorije izobraževanja odraslih so ji podelili venia legendi et examinandi. Predmet, ki ga je vpeljala in vodila, se je imenoval Teorija izobraževanja odraslih. Teme s tega področja so bile pred letom 1972 vključene v predmet Obča pedagogika, ki ga je vodila dr. Marica Dekleva (1916−1980). Habilitacijsko področje za andragogiko se je pojavilo po letu 1973. Leta 1978 je bila Ana Krajnc izvoljena v naziv izredne profesorice za andragogiko, leta 1983 pa v naziv redne profesorice za andragogiko. Po upokojitvi (oktobra 2001) je bila izvoljena v naziv zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani. Na Katedri za andragogiko jo je 2001 nasledila dr. Sonja Kump.

Ana_Krajnc_FINAL.indd 13

23.10.2018 8:37:28

ISBN 978-961-06-0120-3

9 789610 601203

Ana_naslovka_FINAL.indd 1

Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih Eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc

Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih

PESTROST RAZISKOVALNIH STRATEGIJ IN PODROČIJ

Eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc

Uredili Nives Ličen in Maja Mezgec

24.10.2018 7:36:29