Novicke zazdravje avg-sep (166)

Družinska imunost

Ob izdaji Sanjine avtobiografije s hvaležnostjo objavljamo ljubeč zapis njenega dolgoletnega partnerja in prijatelja Andreja Šinkovca.

Sanja = Srce moje nežno

Imenoval sem jo »Srce moje«, vse druge besede so se mi upirale, kajti ljuba Sanja je bila resnično eno mehko, toplo zlato srce, ljubezen brez primere – skrbna, pozorna in polna empatije. Življenje z njo je bila ena sama harmonija; čudovit partnerski odnos, čudoviti dialogi in množica inovativnih projektov, h katerim sva pristopala z vsem navdušenjem.

Prav neverjetno, kako močno je ljubila Življenje in svobodo praznine! Srce ji je pelo, ko sva na visokogorskih pašnikih nabirala rman in kumino, ko sva kolesarila in se izgubljala po zaraščenih poteh Istre ali pa uresničevala projekte, ki so bili plod neskončnih idej in čudovitih dialogov.

Takšne Sanje zagotovo ne poznate. To je bila tista prava Sanja, ljubezen brez primere. Ljubezen, ki lahko v človeku prežame prav vse telesne celice in se za večno naseli v njih. Ljube Sanje ni več ob meni, jaz pa še vedno vibriram z njeno mogočno ljubeznijo; še vedno se pogovarjava, še vedno skupaj ustvarjava, delava na vrtu in pripravljava shranke. Pravijo, da čas marsikaj odpravi v pozabo. Naj ozdravi bolečino; lepoto Življenja s Sanjo in njeno ljubezen pa naj pusti pri miru.

Imenovala naju je Cvetje v jeseni. Resda do »zime« ni preostalo prav veliko časa, vendar dovolj, da se je to cvetje bogato razcvetelo v vsej svoji barvitosti in obdano z opojnim vonjem. Nihče ni pričakoval tako rane »slane«, ki je v trenutku ugasnila to čudovito cvetenje. Ni me sram priznati, da mi je bilo zelo hudo. Ne le slovo, temveč tudi nemoč in majhnost, ki sem jo zaznaval ob tako kruti bolezni. Človeku se pri tem popolnoma spremenijo vrednote Življenja.

Z neskončno hvaležnostjo se sedaj obračam k Stvarstvu, kajti množico dejavnikov je bilo potrebno uskladiti, da se je to čudovito »cvetje v jeseni« pričelo buditi. Nihče drug, samo Višje sile so zmožne kaj takega umestiti v naš ritem Življenja.

Božam te, srce moje! Tvoj Andrej

Več o nastanku knjige in prednaročilo do 30. 7. na https://www.zazdravje.net/sanja

Vrednost trenutka

Konec julija je minilo leto dni, odkar je Sanjino srce prenehalo utripati. Spominjam se tišine, ki je hladno zarezala v vroče poletje. Vprašanj, ki so dolgo odzvanjala v etru mnogih, ki jih je novica presenetila. »Zakaj je umrla? Kako lahko nekdo, ki tako zdravo živi, zboli …« Marsikdo je preko družbenih omrežij delil »trenutek s Sanjo«, čeravno se je ta zgodil le v mislih. Kot da bi vsi želeli povedati, »Sanja je bila tudi moja«.

Vnovič nas je presenetila. Pero, ki ga je položila na najbolj svojo knjigo, je odložila tik pred odhodom v novo dimenzijo. Skoraj nihče ni vedel, da piše. Vso svojo bit je na papir izlivala še v zadnjih trenutkih. Tudi takrat, ko bi vsi, brez pretiravanja, vrgli puško v koruzo. Dejali bi: »Dovolj je, ne zmorem, boli, najraje bi umrl/-a.«

Človek, kot je Sanja, se rodi enkrat na tisoč let! Le globoko se lahko priklonimo tej ljubezni, modrosti, pronicljivosti, ponižnosti, zavedanju, da je le delček v zgodbi neskončnosti, ki jo vodi nekaj mnogo Višjega od vse naše »nečimrnosti«. Sanja je rada pisala o tem, da je duh rastlin tisti, ki zdravi, ne rastlina sama. Nihče ne ve, kdaj bo odšel. Tudi Sanja tega ni vedela. Še več, kljub neuklonljivi volji in neskončni veri v to, da bo zmogla, je bil »duh« močnejši.

Zato vprašanje nikoli ni, ali se izplača živeti zdravo. Ali je smiselno odšteti evro več za korenček pri kmetu, zjutraj prej vstati in se sprehoditi po vrtu, zvečer prebrati nekaj dobrih vrstic in ne drsati po telefonu. Vprašanje je, ali živimo prisotno in radostno točno v tem trenutku – tukaj in zdaj. Tako najbolje gradimo svojo odpornost in odpornost vse družine.

Nekaj pomembnih gradnikov na tej poti nam vsem omogočajo tudi nasveti, ki smo jih s hvaležnostjo zbrali in pripravili tudi tokrat.

Bodimo luč drug drugemu.

Sabina Topolovec, urednica

Zdravje se začne z majhnimi koraki

Naj vas enkrat tedensko spomnimo nanje!

www.zazdravje.net/enovice

Vsebina

4 Kakšno odpornost podarjamo svojim otrokom

6 Otrokovo odpornost gradi vsa družina

8 Otroci nas potrebujejo

10 Skrivnost polnih baterij ni v količini dodanih hranil, temveč pravi obliki

12 Zakaj imunski sistem brez vitaminov B »zmrzne«?

14 Do vrhunske odpornosti skozi želodec

16 Ricinusove obloge: preprosta navada z velikim učinkom

18 Dolgoživost ni vprašanje let, temveč kakovosti življenja

20 Večjo odpornost zajemamo tudi z jutranjo žlico

22 Samooskrba v praksi: Kako poletje ujeti v kozarec

24 Divja hrana poznega poletja

26 Ups, tišči … Zaradi vnetja ali strahu?

28 Ali vaš kosmatinec nosi družinski stres?

30 Novo: Zazdravje.net v živo

IMPRESUM:

Novice izdaja: Društvo Ognjič, info@zazdravje.net

Glavna urednica: Sabina Topolovec

Fotografije: Saša Vučina, Adobe Stock

Na naslovnici: Eva Nedelko

Oglasno trženje: Zavod za celostno samooskrbo Š. Loka

Oblikovanje: Saša Vučina (Opa!celica)

Tisk: Schwarz print

Novice so brezplačne, lahko pa jih naročite na dom s plačilom poštnine. Več na: zazdravje.net/novice

Kakšno odpornost podarjamo

svojim otrokom

BESEDILO: ALEŠ ERNST, AVTOR AEQ METODE 2.0

Otrok se rodi v telo, ki ima svojo dedno osnovo, svoj temperament in svojo občutljivost. Že zgodaj pa začne živeti tudi v ritmu družine. Ta ritem mu dan za dnem kaže, kako se v hiši uporablja telo, kako se prenaša napor in kako se počiva. Predvsem pa, kako se član družine vrne v mir, potem ko ga stres premakne iz ravnovesja.

Ko govorimo o imunosti, najprej pomislimo na odpornost proti virusom in bakterijam. A otrokova odpornost nastaja tudi drugje: v živčnem sistemu, spanju, presnovi, črevesju. V odnosih in občutku varnosti, v telesni sposobnosti, da se po naporu zaradi stresa vrne v bolj urejeno stanje. Imunski sistem deluje v otroku, ki je lahko spočit ali izčrpan, nahranjen ali samo površinsko napolnjen.

Telo ima rado jasen ritem. Otrok potrebuje jutro, ki se ne začne vedno z napadom na čas, obrok, pri katerem telo lahko sede, večer, ki mu pove, da se dan končuje. Kadar je doma vse odvisno od trenutnega razpoloženja odraslih, otrokovo telo porabi veliko energije za spremljanje okolja. Takšno telo se težje sprosti, težje mirno spi in pogosteje išče načine, kako zmanjšati napetost v prostoru.

NEZAVEDNO RAVNANJE ODRASLIH

Stres odraslega lahko doma popolnoma spremeni okolje. Otrok bere obraz in ramena, dih, korak in ton glasu. Čuti, kdaj je odrasli doma samo s telesom, z mislimi pa še vedno v službi, v skrbi ali v telefonu. Če je pritisk občasen in ga odrasli zna urediti, otrok ob njem dobi dragoceno izkušnjo. Vidi, da pritisk pride, se izrazi, se uredi in popusti. Kadar pa pritisk ostaja stalno prisoten, se otrok nauči živeti v napetosti. Lahko postane zelo priden ali zelo nemiren. Lahko postane tih. Ali pa pogosto bolan. Otrok potrebuje odrasle, ki se učijo stres pravočasno prepoznati in ga dovolj zrelo urediti. Ko odrasli prej opazi svojo trdo čeljust, napet trebuh ali napet glas, ima otrok ob njem več možnosti, da ostane otrok. To je preprosta zakonitost., ki pa jo je lažje izreči kot uresničiti.

VLOGA SPANJA

Spanec je ena najbolj podcenjenih oblik domače skrbi za zdravje. Pri otroku spanec ureja rast, presnovo, učenje in čustveno stabilnost. Ureja tudi imunsko delovanje. Večer zelo natančno pokaže, kako družina razume obnovo. Če se dan konča z ekranom in hitenjem, z močno svetlobo, prepoznim obrokom in z nerazčiščeno napetostjo, ki se je nabirala tekom dneva, otrokovo telo težko sprejme, da je varno zaspati. Dober večer potrebuje več reda kot dan. Zato naj glas postane mehkejši, svetloba manj močna, zasloni pa naj se umaknejo dovolj zgodaj.

ODNOS DO HRANE

Otrok potrebuje živila, ki podpirajo njegovo rast, obnovo, razmišljanje, gibanje, odpornost. Ne le kemična sestava, ključen je tudi odnos. Če je obrok povezan z naglico, nadzorom, krivdo ali nagrado, otrok ne razvije mirnega odnosa do hrane. Družina pri hrani gradi imunost takrat, ko zna obroku vrniti preprost pomen: Sedemo. Jemo. Opazimo telo. Dovolj je.

NEPOGREŠLJIVO GIBANJE

Otrokovo telo je narejeno za gibanje, saj skozenj razvija mišice, ravnotežje, orientacijo, pogum, previdnost, zaupanje ter občutek, koliko sploh zmore. Najbolj naravno gibanje je preprosto: hoja, igra zunaj, gozd, stopnice, kolo, delo na vrtu, voda, trava,

blato. Šport je dragocen, kadar ostane v pravi meri. Ko postane predvsem dokazovanje, primerjanje in pritisk, otroku vzame ravno tisto, kar bi mu moral dati.

ODNOS DO BOLEZNI

Bolezen sprejemamo različno. Nekje se jo presliši, dokler telo popolnoma ne odpove, spet drugje vsaka vročina sproži velik strah. V tretji družini otrok dobi čaj in počitek, mirno opazovanje in po potrebi zdravnika. Iz teh izkušenj otrok oblikuje odnos do svojega telesa. Nauči se, ali sme povedati, da ga nekaj boli, in ali je utrujenost podatek ali nadloga. Ob blažji bolezni otrok potrebuje počitek in tekočino, toploto in bližino. Ob resnejših znakih potrebuje odraslega, ki pravočasno poišče zdravniško pomoč.

Otrok se ob odraslih uči, kako ravnati ob napetosti. Ali naj jo stisne v čeljust, zadrži v trebuhu, skrije v pridnost ali izrazi z nemirom. Ali jo lahko pove z besedo, jokom, mejo, počitkom ali gibanjem. Ko odrasli postopoma bolje čuti svoje telo, prej opazi, da govori prehitro, da ga otrokova počasnost jezi zato, ker je sam v zamudi. To je preprosto videti od zunaj in zelo težko storiti od znotraj.

Če bi po tem zapisu starš stopil korak nazaj in pogledal en navaden dan v svoji družini, bi bilo dovolj eno preprosto vprašanje: koliko prehodov je v tem dnevu in koliko preskokov ali prekinitev. Prehod je takrat, ko se nekaj dopolni do konca. Jutro, ki postopoma postane budnost, ne pa budilka, ki je hkrati ukaz. Obrok, ki ima svoj zaključek, ne pa hrana, ki jo na hitro zaužijemo ob telefonu. Igra, ki dobi svoj naravni konec in ne tista, ki jo prekine zahteva. Jeza, ki se izrazi in popusti, ne pa jeza, ki je v hipu utišana z »Daj že enkrat mir!«.

Otrokov imunski sistem se razvija ob prehodih in zelo težko zori ob preskokih. Vsak prehod telesu pove, da ima svet svoj ritem, da reči pridejo in se končajo in da je v tem prostoru nekdo, ki ta ritem drži. Telo, ki to redno doživlja, ima dovolj rezerve za obnovo, prebavo in spanec in iz teh treh raste tudi odpornost. Telo, ki je vedno na pol med dvema stanjema, pa ostaja v kronični pripravljenosti. Ta pripravljenost počasi troši energijo, ki bi morala graditi obrambo.

Otroci ne podedujejo zgolj genov. Podedujejo tudi naš odnos do življenja. Zato se vprašanje, kakšno imunost gradimo doma, vsak dan znova začne pri – odraslih.

Naj vas dobre novice čakajo v nabiralniku

Vsaka številka prinaša preverjene naravne rešitve za zdravje, prehrano in bolj kakovostno življenje. Naročite si tiskane Novice Zazdravje.net na dom. Novice so brezplačne. Plačate le poštnino.

zazdravje.net/novice

Mgnificent magnezij ZDRAVJE / ŠPORT / WELLNESS

SLOVENSKA BLAGOVNA

ZNAMKA IN PROIZVODNJA PREMIUM KAKOVOST!

Mgnificent magnezijev napitek:

» pet oblik magnezija z visoko absorpcijo,

» cink, vitamini C, B1 in B6,

» naravni izvleček robidnice in borovnice, sladkan s stevijo.

Mgnificent magnezijevo olje:

» sprošča, krepi in deluje blagodejno,

» 100 % naraven izdelek brez konzervansov,

» popršite na kateri koli del telesa in razmažite.

Za več informacij, možnost nakupa in seznam prodajnih mest obiščite www.mgnificent.com ali pokličite na telefonsko št.: (051) 245 222. Prehransko

Otrokovo odpornost gradi vsa družina

BESEDILO: SABINA TOPOLOVEC

Ko otrok zboli, pogosto pravimo, da ima »šibko odpornost«. A sodobna znanost razkriva precej drugačno sliko. Številni otroci nimajo šibkega imunskega sistema, temveč napačno naravnanega. Njihova obramba se pretirano odziva na povsem nenevarne snovi, kot so cvetni prah, pršice ali določena živila, hkrati pa je manj učinkovita tam, kjer bi morala biti najbolj odzivna – pri resničnih povzročiteljih bolezni.

KAKO PISAN JE SVET

VAŠIH MIKROBOV?

Začnimo na začetku – ob rojstvu. Že dolgo je znano, da ob prehodu skozi porodni kanal otrok »podeduje« tudi mamin mikrobiom, zato je vaginalni porod veliko boljša popotnica kot carski rez. A mikrobiom se prenaša tudi kasneje, znotraj vse družine, ko si delimo hrano, prostor in fizični stik. Danes tudi znanstvena plat kaže, da si partnerji delijo bistveno

več bakterijskih vrst kot naključna populacija in to ne le za začetku zveze (ko je strast najmočnejša in je telesnega stika pogosto več), temveč tudi akumulativno skozi leta.

Marsikomu se poraja vprašanje, zakaj se zdravje otrok tako krha, ko pa živimo v času obilja, čistoče in sodobnega zdravstva. Epidemiološki podatki kažejo, da so v zadnjih desetletjih v zahodnem svetu močno narasli alergije, astma, ekcemi, vnetne črevesne bolezni in avtoimunska obolenja. Danes vemo, da preveč sterilno okolje ni odgovor. Imunski sistem za pravilno zorenje potrebuje stik z raznolikimi mikroorganizmi, s katerimi je človek sobival skozi večino svoje evolucije – z mikrobi iz zemlje, z živalmi in fermentiranimi živili. Ti niso le spremljevalci našega življenja, temveč tudi učitelji imunskega sistema. Tudi po tej plati znanost pritrjuje modrostim našim prednikov (čeravno so jih v to bolj prisilile razmere same). Medtem ko so naše babice in prababice delale na polju, so se otroci igrali v zemlji, v hlevu in bili vsak dan v stiku z naravo.

Pomemben pa je še en vidik, na katerega le redko pomislimo. Zakaj včasih težko umirimo dojenčka, čeravno je njegova plenička suha, je nahranjen in naspan? So res vedno krivi zobki ali kolike? Pozabljamo, da otrok kot spužva vpija počutje staršev, četudi prepir, obup, nemoč, žalost niso izraženi na glas. Ko so starši umirjeni, je takšen tudi otrok. A spoznanja znanosti gredo še naprej. Danes vemo, da pogost stres v družini ruši tudi raznolikost črevesnih mikrobov in posledično otrokovo imunost.

ANTIBIOTIKI – REŠITEV Z NUJNIMI OBRESTMI

Antibiotiki lahko rešujejo življenja, žal pa jih prepogosto še vedno »zlorabljamo« za manj resna stanja. Poglavitna težava je v tem, da z zdravljenjem ne izgubimo le dela mikrobov, ki so povzročili okužbo, ampak tudi velik del tistih, ki vsak dan skrbijo za zdravo prebavo, uravnavajo imunski sistem in varujejo črevesno pregrado.

Mikrobiom se po antibiotični kuri sicer začne obnavljati, vendar se ne vrne vedno v prvotno stanje. Nekatere bakterijske vrste potrebujejo več mesecev, da si opomorejo, nekatere pa se sploh ne vrnejo. Še posebej občutljivo je prvo leto otrokovega življenja, ko se imunski sistem šele uči razlikovati med prijatelji in sovražniki. Raziskave kažejo, da imajo otroci,

ki so v tem obdobju prejeli več antibiotičnih kur, trajnejše spremembe v sestavi črevesnega mikrobioma. Zmanjšajo se skupine bakterij, ki proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline – snovi, s katerimi črevesni mikrobi hranijo črevesno sluznico, ohranjajo njeno neprepustnost in pomagajo uravnavati pretirane imunske odzive.

Ta nevidni živi svet, ki ga z antibiotiki tako korenito pretresemo, si le stežka predstavljamo. Precej bolj otipljive pa so posledice. Dolgoročne raziskave pri otrocih namreč kažejo, da vsaka antibiotična kura v zgodnjem otroštvu nekoliko poveča verjetnost za razvoj astme, zgodnja izpostavljenost antibiotikom pa je povezana tudi z večjo verjetnostjo prekomerne telesne teže v kasnejšem otroštvu. Otrok, ki je v prvih štirih letih življenja prejel 3-4 antibiotične kure, je tudi bolj dojemljiv za alergije, ponavljajoča se vnetja ušes, vnetno črevesno bolezen in številne druge težave, ki jih le redko povežemo s pravim vzrokom. Tudi zdravimo jih ločeno, ne da bi pomislili, da imajo težave morda skupni imenovalec.

BI LAHKO KOLESJE

ZAVRTELI NAZAJ?

Prvi probiotik, ki vam ga ponudijo v lekarni ali ga izberete med TV-oglasi, bo težko popravil vse posledice. Veliko boljša izbira so večstopenjsko

fermentirani napitki (ki so hkrati pro-, pre- in postbiotik). Za temeljito obnovo mikrobioma (posebej po večkratnem jemanju antibiotikov ali pri otrocih z alergijami) črevesna sluznica potrebuje še dodatno aktivno podporo v obliki naprednih polifenolnih kompleksov. Zelo priporočljiva je tudi sočasna podpora s kakovostnimi maščobnimi kislinami omega-3 v trigliceridni obliki, ki prispevajo k umirjanju vnetnih procesov in podpirajo naravne procese obnove tkiv.

Za konec spomnimo, da je črevesje tudi mesto, kjer telo vsrka večino hranil. Če je mikrobiom porušen, je izkoristek vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi slabši.

Tudi najboljši izbor živil na krožniku ne zmore popraviti posledic, dokler je otrokov mikrobiom okrnjen.

Nihče od nas ne more vedno sprejemati popolnih odločitev. Prav zato je dragoceno spoznanje, da mikrobiom ni nekaj, kar oblikujemo le ob rojstvu, ampak ga soustvarjamo vsak dan. Vsak obrok, vsak stik z naravo, vsak objem in vsaka skrbna odločitev prispevajo svoj delček v skupno košarico otrokove odpornosti.

Zdravje črevesja

TEMELJ

IMUNSKEGA SISTEMA

Multi EM ferment

Multibiotik z 31 sevi koristnih mikroorganizmov, pre- in postbiotiki, 20 milijard dnevno.

Neosil

Ciljno zasnovan kompleks 14-ih biodostopnih polifenolov z bioaktivnimi vitamini.

Asta Omega-3

2.750 mg Ω3, najvišja koncentracija v naravni obliki trigliceridov, s prijetnim okusom, totox < 5

Otroci nas potrebujejo

BESEDILO:

KAJA REGULA

Skrivnost vzgoje ni toliko v ravnanju z otroki kot preprosto v tem, kaj starši otrokom smo. Ko z nami iščejo stik in bližino, postanemo opolnomočeni kot skrbniki, tolažniki, vodniki, vzorniki, učitelji ali trenerji. Za otroka, ki je ustrezno navezan na nas, smo baza, iz katere raziskuje svet, zatočišče, kamor se vrača, in vir navdiha. Če znamo ustvariti takšno varno okolje, v njem lažje zadiha vsa družina. Več notranjega miru pa je tudi prepotreben temelj za zdravje na fizični in duševni ravni.

Kot poudarjata dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté v knjigi Otroci nas potrebujejo, je prav navezanost temelj, na katerem otrok gradi občutek varnosti, zaupanja in odprtosti za vodenje odraslih.

Da bi bil otrok odprt za skrb in vzgojo s strani odraslega, mora biti aktivno navezan nanj in si mora želeti tako stik z njim kot tudi njegovo bližino. Na začetku življenja je ta težnja navezati se precej fizična – dojenček se dobesedno drži starša in nošenje

potrebuje. Če gre vse po načrtu, se bo navezanost razvila v čustveno bližino in nazadnje v občutek psihične intimnosti. Otroke, ki niso tako povezani s tistimi, ki so odgovorni zanje, je zelo težko vzgajati, pogosto pa tudi učiti. Samo navezanost lahko zagotovi ustrezen kontekst za vzgojo otrok.

Odnos navezanosti med otrokom in staršem mora trajati vsaj tako dolgo, dokler je otroka treba vzgajati. V današnjem svetu pa to postaja vse težje. Starši se niso spremenili – niso postali manj kompetentni ali manj vdani. Temeljna narava otrok se prav tako ni spremenila – niso postali manj odvisni ali bolj uporniški. Spremenila pa se je kultura, v kateri vzgajamo svoje otroke.

Navezanost otrok na njihove starše nima več potrebne opore v kulturi in družbi. Celo odnosi med staršem in otrokom, ki so na začetku močni in popolnoma negujoči, so lahko spodkopani, ko naši otroci odidejo v svet, ki ne ceni ali krepi več vezi navezanosti. Otroci oblikujejo vse več drugih navezanosti, ki tekmujejo z navezanostjo na starše, zaradi

Knjiga razkriva, kako lahko že drobni ščepci začimb celostno podpirajo zdravje otroka in vse družine.

česar nam je ustrezen kontekst za vzgajanje vedno manj na voljo. Naše vzgajanje ni neučinkovito zaradi pomanjkanja ljubezni ali znanja in izkušenj staršev, ampak zaradi erozije konteksta navezanosti.

Med poglavitnimi in najbolj škodljivimi navezanostmi, ki tekmujejo z navezanostjo na starše ter spodkopavajo avtoriteto staršev in starševsko ljubezen, je vedno večje povezovanje naših otrok z njihovimi vrstniki. Vse pogosteje se dogaja, da otroci in mladostniki za potrditev, usmeritve in občutek pripadnosti najprej pogledajo k svojim vrstnikom, šele nato k odraslim. Prvič v zgodovini se mladi za navodila, vzor in vodenje ne obračajo k mamam, očetom, učiteljem in drugim odgovornim odraslim, ampak k ljudem, ki jih narava nikoli ni nameravala postaviti v vlogo staršev – k svojim vrstnikom. Ni jih mogoče obvladati, učiti ali zoreti, ker se ne zgledujejo več po odraslih. Vpliv vrstnikov pogosto postane močnejši od vpliva odraslih, čeprav vrstniki sami še nimajo življenjske zrelosti in izkušenj, ki bi jih otrok potreboval za zdrav razvoj. Vzgajajo drugi druge.

Verjetno ne bomo mogli spremeniti družbenih, kulturnih in ekonomskih sil, ki poganjajo vrstniško usmerjenost, lahko pa veliko storimo doma, da preprečimo, da se nas prezgodaj nadomesti. Ker kultura naših otrok ne pelje več v pravo smer – proti resnični neodvisnosti in zrelosti, smo starši in drugi odrasli, odgovorni za vzgojo otrok, pomembnejši kot kdaj prej.

Najmanj, kar moramo storiti, je, da postavimo odnos med staršem in otrokom nazaj na njegov naravni temelj. Tako kot je odnos jedro naših zdajšnjih vzgojnih težav, je prav tako jedro rešitve. V svetu, ki otroke vleče v vse smeri, je morda najpomembnejše, da jim ostanemo blizu. Ne kot popolni starši, temveč kot odrasli, h katerim se lahko vedno znova vrnejo po varnost, razumevanje in vodstvo.

V knjigi Otroci nas potrebujejo preberite, kako se »ponovno navezati« na sinove in hčerke, doma vzpostaviti ustrezno hierarhijo, dati otrokom občutek varnosti in razumljenosti ter si ponovno pridobiti otrokovo privrženost in ljubezen. Naročite jo lahko na www. primus.si ali na tel. številki: 07 49 65 505.

KNJIŽNI NOVOSTI

Zasvojenost s popolnostjo

Jungovska psihološka študija o motnjah hranjenja, odvisnostih, nadzoru, sramu, utelešenju in zdravljenju ženskosti

29 €

Nič več sami

Poglobljena knjiga o notranjem povezovanju, ljubezni do sebe in poti iz občutka osamljenosti v pristnejši stik s seboj, drugimi in življenjem

32 €

Založba Primus zalozba.primus Založba Primus www.primus.si

Skrivnost

polnih baterij ni v količini

dodanih hranil, temveč pravi obliki

BESEDILO: TAMARA R. BUKOVEC

Vsakodnevni hiter tempo, nenehno usklajevanje urnikov, krajši dnevi ali nenadne temperaturne spremembe – prehodni letni časi in stresen vsakdan od našega organizma zahtevajo izjemen davek. Ste že kdaj opazili, da se ob povečanih obremenitvah ali menjavi letnih časov soočate z nenadnim padcem energije ter občutkom praznih baterij? To ni naključje. Ko se zunanje okolje spreminja, ali ko smo pod pritiskom obveznosti, mora naše telo vložiti ogromno notranjih virov za ohranjanje optimalnega ravnovesja.

Da bi ujeli ta ritem, se pogosto obrnemo k prehranskim dopolnilom. Kupimo vitamine, začnemo vestno uživati minerale, a rezultati včasih izostanejo. Zakaj? Odgovor se skriva v vprašanju, ki ga sodobna prehranska znanost vse bolj postavlja v ospredje: »Ali vaše telo vsa hranila, ki jih zaužijete, zares uspešno absorbira in prenese tja, kjer jih najbolj potrebuje?«

NEVIDNI PROCES: KAJ JE BIOLOŠKA RAZPOLOŽLJIVOST

V svetu prehrane obstaja ključni termin, ki loči povprečne rešitve od vrhunskih: biološka razpoložljivost (ali stopnja absorpcije). Poenostavljeno povedano, to je delež določenega mikrohranila, ki ga telo po zaužitju dejansko uspešno posrka v krvni obtok in dostavi celicam.

Vsak vir hranil v našem telesu namreč ne reagira enako. Ko zaužijemo trdo tableto, se mora ta najprej razgraditi, nato pa se hranilo na poti skozi naš prebavni trakt sreča še s kupom ovir: soočiti se mora z želodčno kislino, prebavnimi encimi in zahtevnim prehodom skozi črevesno steno. Če je biološka razpoložljivost oblike, ki jo uživamo, nizka, bo večina hranil enostavno zapustila telo, ne da bi sploh opravila svojo nalogo. Zato v modernem svetu ne velja več pravilo, da je pomembno, koliko hranil zaužijemo, temveč koliko od tega naše telo zares izkoristi.

PET STEBROV PODPORE ZA DINAMIČEN VSAKDAN

Ko izbirate podporo za svoje telo v zahtevnih obdobjih, se je smiselno osredotočiti na preverjena hranila. Za celostno ravnovesje so ključni naslednji gradniki:

1. Maščobne kisline omega-3: Te esencialne maščobe so temelj celičnega zdravja. DHK ima ključno vlogo pri delovanju možganov in ohranjanju vida, skupaj z EPK pa prispevata k normalnemu delovanju srca, kar je ob stresnem vsakdanu izjemno pomembno.

2. Železo: Mineral, ki je nepogrešljiv za prenos kisika po telesu. Železo ima ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema ter prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, kar neposredno vpliva na našo vsakodnevno storilnost.

3. Vitamin B12: Ta vitamin je ključen za delovanje živčnega sistema in nastajanje rdečih krvničk. Ker sodeluje pri sproščanju energije pri presnovi, je prva linija obrambe pred mentalno in fizično utrujenostjo.

4. Vitamin C: Klasični in močan antioksidant, ki ima potrjeno vlogo pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej. Poleg tega ščiti celice pred oksidativnim stresom in povečuje absorpcijo železa.

5. Celovit multivitaminski spekter: Namesto posamičnih elementov sinergija več vitaminov skupaj ponuja celostno mrežo, ki pokrije morebitne vrzeli v vsakodnevni prehrani in podpira splošno vitalnost telesa.

NOVA ERA NEGE TELESA: ZAKAJ

SO KAPLJICE PAMETNA IZBIRA

Zaradi dinamičnega vsakdana ljudje pogosto iščemo rešitve, ki niso le učinkovite, temveč tudi praktične in prijetne za uporabo. Prav v tem segmentu so kapljice (tekoče oblike prehranskih dopolnil) dosegle pravi preobrat. Zakaj postajajo prva izbira ozaveščenih posameznikov?

Prijaznost do telesa: Uživanje velikih, trdih tablet

enostavno nakapljamo neposredno v usta, jo zmešamo v kozarec vode ali dodamo jutranjemu svežemu napitku. Rutina tako postane prijeten obred.

Prilagodljivost odmerka: Ni vsak dan enak. Včasih smo pod večjim stresom, drugič preživimo dan aktivno v naravi. Tekoča oblika v kapljicah omogoča, da vnos mikrohranil natančno in enostavno prilagodimo svojim trenutnim individualnim potrebam.

Neposreden stik: Ker je hranilo že raztopljeno v tekočini, se izogne procesu mehanske razgradnje v želodcu. Delna absorpcija se lahko začne že preko ustne sluznice, kar telesu omogoča lažji in bolj neposreden dostop do vitalnih elementov.

Skrb za zdravje ni enkraten dogodek, ampak seštevek vsakodnevnih majhnih odločitev. Z izbiro uravnotežene prehrane, zadostnim gibanjem in pametnim dodajanjem visokokakovostnih hranil v obliki, ki jo vaše telo zlahka prepozna in izkoristi, boste uspešno premagali vse izzive, ki jih prinašajo prehodna obdobja. Vaše telo pa vam bo pri tem hvaležno.

Zakaj imunski sistem

brez vitaminov B

»zmrzne«?

BESEDILO: ADRIANA DOLINAR, DR. VET. MED.

Ko pomislimo na podporo imunosti, vitamini skupine B redko pridejo na seznam. Mnogi namreč ne vedo, da se ob njihovem pomanjkanju obrambni odziv telesa sploh ne more sprožiti dovolj hitro. Naša obramba tako postane kot vrhunska vojska, ki ji je zmanjkalo goriva, logistične podpore in načrtov za napad.

IMUNSKI ODZIV JE ENERGETSKO GLEDANO NAJDRAŽJI

PROCES V TELESU

Ko v telo vdrejo povzročitelji bolezni, se mora imunski sistem odzvati v nekaj urah, torej z enormno hitrostjo pomnožiti obrambne celice (limfocite) iz peščice na milijone. Vsaka delitev celice zahteva bliskovito izgradnjo nove DNK, beljakovin in membran. Ta proces je biološko eden najbolj potratnih v človeškem telesu, saj zahteva ogromne količine celične energije v obliki molekul ATP, pri čemer pa ključno sodelujejo prav B-vitamini, in sicer B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (niacin) in B5 (pantotenska kislina).

Aktivni B-vitamini torej ne delujejo kot neposredni ubijalci patogenov, temveč kot biokemična iskra, brez katere celice ne morejo pretvoriti hranil v mitohondrijih (celičnih elektrarnah) v energijo. Če teh vitaminov primanjkuje, imunski sistem preprosto nima moči za pravočasno mobilizacijo, kar lahko vodi v dolgotrajne prehlade in kronično izčrpanost.

B6, B9 IN B12 NEPOSREDNO USMERJAJO NAŠO OBRAMBO

Vitamin B6 (piridoksin) sodeluje pri sintezi imunskih signalnih molekul. Ob njegovem pomanjkanju se razmnoževanje limfocitov drastično upočasni, ravnovesje imunskih signalov pa se premakne v neugodno, vnetno smer.

Problem je tudi slaba presnova piridoksina v aktivno obliko – piridoksal-5-fosfat (P5P), zaradi pomanjkanja B2 in šibkosti jeter (pogosto pri starejših, ob stresu ali oslabljeni prebavi). Zato ima v teh primerih prednost aktivni P5P.

Folat (vitamin B9) je nepogrešljiv za izgradnjo DNK in delitev celic – natanko tisto, kar imunski sistem ob okužbi potrebuje v ogromnem obsegu za hitro postavitev obrambnega zidu. Vitamin B12 (kobalamin) tesno sodeluje s folatom in skrbi, da delitev ter dozorevanje obrambnih celic potekata nemoteno in brez biokemičnih zapletov.

METILACIJA – NADZORNIK IN ZAŠČITNIK OBRAMBNIH CELIC

Metilacija deluje kot celični softver, ki upravlja s ključnimi funkcijami telesa. V imunskem sistemu sodeluje pri nastajanju krvnih celic, dozorevanju in diferenciaciji imunskih celic, prepoznavi antigenov ter nadzoru nad virusi in tumorskimi celicami.

Nadalje odstranjuje toksičen homocistein in s tem preprečuje kronična vnetja, ki tiho izčrpavajo imunski sistem. Poganja pa tudi tvorbo glutationa – glavnega telesnega antioksidanta, ki varuje same imunske celice pred poškodbami.

Da lahko metilacija brezhibno deluje, so potrebni zlasti aktivni: B9 (metilfolat), B12 (metilkobalamin) in B6 (P5P). Ob pomanjkanju za metilacijo ključnih vitaminov B lahko ta zato oslabi, kar izjemno neugodno vpliva tudi na naše obrambne moči.

VITAMINI B PREK UMIRJANJA

IZOSTRIJO

MOČ NAŠE OBRAMBE

Sodobna nevroimunologija danes potrjuje, da stres neposredno ruši našo obrambo. Jesenski in zimski prehodi prinašajo več stresa, kar dviguje raven kortizola, ta pa deluje kot močna zavora za pravilno delovanje, gibanje in odzivnost belih krvnih celic. Vitamini B1, B6 in B12 hranijo naše živčevje, saj skrbijo za sintezo nevrotransmiterjev in obnovo mielinskih ovojnic. B5 pa podpira nadledvični žlezi pri obvladovanju stresa. Ko ti vitamini nahranijo in umirijo živčevje ter podprejo nadledvični žlezi, telesu pomagajo preklopiti iz stanja preživetvenega stresa v stanje miru in regeneracije. Šele ta preklop odklene poln imunski odziv, saj telesu omogoči, da energijo namesto v stresni krč usmeri v nemoteno patruljiranje nad patogeni in obrambo telesa.

ZAKAJ NAM VITAMINOV B PRIMANJKUJE IN KAKO TO PREPOZNATI

Razlogov za to je več. So vodotopni in toplotno občutljivi, zato se med kuhanjem, shranjevanjem in predelavo hrane zlahka razgradijo. Za vsrkavanje

B12 je nujna optimalna želodčna kislina in poseben beljakovinski prenašalec (t. i. intrinzični faktor), obojega pa pogosto primanjkuje pri starejših, tistih z vnetnimi črevesnimi boleznimi ali ob jemanju določenih zdravil (npr. antacidov in zaviralcev izločanja kisline). Prav tako je pri veganih in vegetarijancih pomanjkanje B12 zelo pogosto.

Pomemben del B-vitaminov proizvedejo tudi koristne bakterije v našem črevesju. Zato je zdrava črevesna flora naša notranja »tovarna« B-vitaminov. Ko jo porušijo antibiotiki, kronični stres ali slaba prehrana, usahne tudi ta vitalni vir. Vse to začuti tudi naš imunski sistem, kar nam pokaže v obliki dolgotrajnih prehladov, nenehne izčrpanosti, razdražljivosti in občutka, da se nikakor ne moremo pobrati – kar so dejansko lahko jasni klici telesa po vitaminih B. Če sumite na pomanjkanje, lahko to potrdite z laboratorijskimi in drugimi testi.

Torej, B-vitamini v aktivnih, dobro absorbljivih metilnih oblikah ter v sinergiji z minerali in kofaktorji, so pri gradnji čvrste odpornosti nujen člen. Ključna je tudi ustrezna dnevno zaužita količina, potrebna, da se telo lahko ob okužbi ali stresu, ko potrebe strmo narastejo, ustrezno odzove.

Več o tem, preberite v istoimenskem razširjenem članku na portalu Zazdravje.net.

z aktivno močjo

Do vrhunske odpornosti skozi želodec

BESEDILO: DIANA VLAHINIČ, CERTIFICIRANA SVETOVALKA TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE

Ali ste vedeli, da naša odpornost ni odvisna le od količine vitaminov, ki jih začnemo panično jemati ob prvih znakih prehladnih težav? Trdna odpornost se začne in konča v našem prebavnem centru, katerega motor je – želodec!

SKRIVNO PARTNERSTVO ZA

NAŠO OBRAMBO

V holistični medicini velja pravilo, da telo ne deluje ločeno, temveč skozi globoko povezane sisteme. Po tradicionalni kitajski medicini (TKM) prebavni center pripada elementu Zemlje, ki mu kraljujeta želodec in vranica. Želodec deluje kot močan motor, ki sprejme vsak grižljaj, ga zmelje in pripravi na predelavo. Vranica pa iz te predelane hrane potegne najčistejšo esenco, znano kot energija hrane (Gu

Chi). Ko ta čista energija potuje navzgor, se v pljučih združi z zrakom iz vdiha, kar tvori našo obrambno energijo (Wei Chi). Ta kot nevidni obrambni ščit nenehno kroži v prostoru med kožo in mišicami, kjer nadzoruje odpiranje in zapiranje por, uravnava telesno temperaturo ter prestreza viruse in bakterije, še preden uspejo prodreti globlje v telo. Če želodec – ta primarni motor v prebavilih – nima dovolj moči, pljuča preprosto ostanejo brez osnovne surovine za gradnjo naše zunanje obrambne linije.

KO ODPOVE OS MED PREBAVO IN DIHALI

Povezava med organi gre še globlje. V TKM sistemu petih elementov vranica (in želodec) predstavlja mater pljučem (in debelemu črevesu). Ko je mati izčrpana in šibka, bo neizogibno šibek tudi njen otrok, kar neposredno občutijo naša dihala (in črevesje). Slaba prebava v želodcu vodi v slabo transformacijo esence iz hrane v vranici, zato pljuča ne dobijo optimalne podpore. To se manifestira kot kronično zamašen nos, sinusitis ali nenehno pokašljevanje. Šibka vranica namreč vodi v sluz in vlago v telesu. Če želodec hrane ne pripravi pravilno, bo tudi črevesje prizadeto. Slabo prebavljena hrana iz želodca povzroča prebavne težave, poškodbe sluznice, vnetne procese in sesutje mikrobioma, ki je ključen za našo odpornost. Ne pozabimo, da se v črevesju skriva več kot 70 % imunskega sistema!

DOMINO EFEKT UGASNJENEGA ŽELODČNEGA OGNJA

Že leta opozarjam na to tiho epidemijo sodobnega časa – na pomanjkanje želodčne kisline oz. hipoklorhidrijo. Ljudje zaradi zgage prepogosto mislijo, da imajo kisline preveč, v resnici pa gre skoraj vedno za njeno pomanjkanje. Premalo želodčne kisline pomeni, da želodec ne more uničiti potencialnih patogenov v hrani in ne uspe pravilno razgraditi beljakovin na osnovne gradnike (nujne tudi za izgradnjo protiteles). Nastane zastoj hrane v želodcu, kar vodi v gnitje in vrenje (napihovanje in zgago). Vse to pa predstavlja ogromno breme tudi za vranico. Ta namesto čiste esence iz hrane prejme toksično mešanico in se izčrpa (v telesu posledično nastaja sluz), pljuča pa ostanejo brez energije za Wei Chi. Rezultat tega procesa je človek, ki je nenehno utrujen, ujet v kronične alergije in dovzeten za prav vsak virus, ki gre mimo.

GLAVNI SOVRAŽNIKI NAŠEGA

PREBAVNEGA CENTRA

Na energijski ravni sta največji strup za želodec in vranico nenehna skrb in pretirano razmišljanje. Ta organski par ne mara mrzle, preveč presne in predelane hrane, prekomernega uživanja sladkorja ter mlečnih izdelkov. Uničujoče je tudi uživanje hrane v stresu, med gledanjem v zaslone ali v naglici brez temeljitega in zavestnega žvečenja.

KAKO Z VSAKODNEVNIMI KORAKI VRNITI MOČ TELESU

Za dvig imunske sposobnosti moramo nujno začeti pri umirjanju uma, saj se prebavni sokovi začnejo izločati le takrat, ko preklopimo v parasimpatični živčni sistem. Pred vsakim obrokom si vzemite trenutek za tri globoke vdihe, odložite telefon in jejte v miru ter v hrani zavestno uživajte. Ustrezna hidracija je naslednji ključni steber, kar pomeni pitje tople vode ali ingverjevega čaja izključno pred obroki, medtem ko med jedjo popijemo le nekaj požirkov, da ne redčimo dragocenih želodčnih sokov. Vranico bomo najbolje podprli s toplo, kuhano in lahko prebavljivo hrano, predvsem s korenasto zelenjavo, bučami in enolončnicami tople rumene in oranžne barve, ki krepijo element Zemlje.

Profesionalna moč

Betain hidroklorid

s korenino encijana

NARAVNA PODPORA ZA OBNOVO ŽELODČNE KISLINE

Kadar je prebavni ogenj šibek in občutimo težo v želodcu takoj po jedi, si lahko pomagamo s specifičnimi holističnimi pristopi, ki spodbudijo proizvodnjo prebavnih sokov. Pri težjih beljakovinskih obrokih je izjemno učinkovito dodajanje Betaina HCl, ki dvigne raven kisline v želodcu in s tem razbremeni tudi delovanje vranice. Omenjen pripravek je na voljo tudi v kombinaciji s korenino encijana, ki vsebuje grenke učinkovine, podobno kot regratove korenine ali rman. Te preko receptorskih celic telesu sporočajo, naj začne izločati lastno kislino in encime. Ne pozabite tudi na pomen kakovostne, nerafinirane morske ali himalajske soli, ki telesu zagotavlja kloridne ione za tvorbo klorovodikove kisline, ter joda, ključnega mikroelementa, brez katerega parietalne celice v želodcu sploh ne morejo črpati in izločati želodčne kisline.

Naš prebavni center je naš primarni obrambni zid. Poskrbimo zanj pravočasno, če želimo mrzle mesece preživeti v popolni harmoniji, vitalnosti in brez nepotrebnih skrbi.

Primerno tudi za vegetarijance in vegane.

Na voljo v trgovini in spletni trgovini OrCa v Ljubljani (www.or-ca.si) ter v specializiranih ekoloških trgovinah po Sloveniji. Dodatne informacije: tel / 01 23 21 655

PREVIDNO PRI IZBIRI OLJA IN BLAGA ZA OBLOGE

Da bi izkoristili terapevtski potencial ricinusovega olja, mora to biti ekološko, hladno stiskano in brez heksana. Ključna je tudi embalaža, saj olje ne sme biti pakirano v plastiko, temveč v temno steklenico.

Ricinusovo olje je izjemno močan vezalec in transportno olje. Ker so molekule plastike in mnogi drugi toksini lipofilni, olje nase »potegne« toksine iz neustrezne plastične embalaže in drugih materialov. Plastika vsebuje nepolimerizirane molekule, UV-filtre, nonilfenol ipd. Ko »kontaminirana« maščoba prek obloge preide v naše telo, te snovi delujejo kot hudi hormonski motilci, ki posnemajo estrogen, kar je posebej za ljudi s ščitničnimi težavami ali estrogensko dominanco lahko pot v hormonsko razsulo. Steklo je zato za pakiranje ricinusovega olja edina varna izbira.

učinkom

Ricinusove obloge: preprosta navada z velikim

BESEDILO: NINA BENČINA

Ricinusovo olje so zaradi njegovih vsestranskih koristi nekoč imenovali

Palma Christi (Kristusova dlan). Njegova tradicija sega 4000 let nazaj v starodavni Egipt. Še danes pa je nepogrešljiv del ajurvede, TKM in tradicionalnega zeliščarstva, postaja pa tudi vse bolj priljubljena praksa sodobnih naturopatov, kot je Barbara O'Neill.

Njegova čarovnija se skriva v ricinolni kislini, ki sestavlja okrog 90 % olja in mu daje izjemne protivnetne in protimikrobne lastnosti ter sposobnost, da ob podpori toplote prodre globoko v tkiva, spodbuja prekrvavitev in podpira naravne procese regeneracije.

Preden se lotimo oblog ali drugih tretmajev z ricinusovim oljem, moramo posebno pozornost nameniti izbiri kakovostnega ricinusovega olja in drugih materialov.

Enako pozorni bodimo tudi pri izbiri materiala, ki ga uporabimo za obloge. Idealna obloga je iz ekološke, nebeljene bombažne ali volnene flanele. Kompromis so druge ekološke, nebeljene tkanine. Če tega nimamo, lahko uporabimo staro, čim večkrat oprano tetra plenico ali kaj podobnega.

KAKO IZVAJATI OBLOGE

Obloge z ricinusovim oljem so postale sveti gral holističnega zdravja po zaslugi knjige »The Oil That Heals« (Olje, ki zdravi) zdravnika dr. W. A. McGareyja.

Obloge lahko uporabljamo na različnih delih telesa: » Desna stran trebuha (najbolj celostno delovanje): Za podporo celotnemu telesu, organom, limfi in imunskemu sistemu. Dvojno slepa študija

OLJE ZA

RAZSTRUPLJANJE TELESA?

S čistim ricinusovim oljem in neoporečno oblogo lahko podpremo naravno razstrupljanje telesa. Študije kažejo, da ricinusovo olje povečuje raven glutationa, ključnega telesnega antioksidanta, ter zmanjšuje vnetja in oksidativni stres. Glutation pomaga odstranjevati BPA, ftalate, mikroplastiko, težke kovine, ostanke zdravil in druge toksine.

je namreč dokazala, da že ena topla obloga iz ricinusovega olja v telesu znatno poviša število skupnih limfocitov in obrambnih celic T-11, kar okrepi našo imunsko sposobnost.

» Spodnji del trebuha: Odlično za ženske, saj kombinacija toplote in ricinusa čudovito sprošča menstrualne krče ter odpravlja napihnjenost in težave s prebavo. Obloge na maternici se odlično obnesejo tudi pri raznih težavah na rodilih, kot so ciste, miomi ipd.

» Sklepi in mišice: Za lajšanje kroničnih vnetij, bolečin v križu, kolenih ali ramenskem obroču.

» Vrat: Za težave s ščitnico, žrelnico, grlom …

6-TEDENSKI PROTOKOL OBLOG

NA DESNI STRANI TREBUHA

Za globinsko podporo telesu je priporočljivo 2-krat letno (spomladi in jeseni) izvesti 6-tedenski protokol. Ključ do uspeha je v doslednosti ter izmenjavi faz izvajanja oblog in počitka.

Tedenski ritem protokola:

» 3 ali 4 zaporedne dni v tednu izvajamo oblogo.

» Preostale 3 do 4 dni v tednu telesu privoščimo premor (čas za integracijo in počitek).

» Ta cikel neprekinjeno ponavljamo 6 tednov.

Postopek:

1. Večplastno tkanino bogato prepojimo z ricinusovim oljem.

2. Položimo jo na desno stran trebuha (od prsnice do 5 cm pod popkom). Naoljena krpa naj ne pride v stik s plastično folijo, da se v olje ne sprošča mikroplastika.

3. Na oblogo položimo termofor ali grelno blazino, saj toplota odpre pore in omogoči ricinolni kislini, da prodre v telo.

4. Oblogo pustimo delovati od 1 do 3 ur. Ta čas izkoristimo za popoln mentalni odklop in počitek. Marsikdo z oblogo tudi spi vso noč.

5. Tkanine po uporabi ne peremo, ampak jo shranimo v stekleni posodi v hladilniku. Ponovno jo lahko uporabimo do 30-krat, vsakič samo dodamo nekaj olja.

Telesne procese, ki jih odprejo obloge, podpremo s kakovostno hrano, zadostno hidracijo, rednim odvajanjem in po potrebi z vezalci toksinov.

Previdnost: Pred prvo uporabo opravite test na koži. Obloge niso primerne med nosečnostjo, nekaj mesecev po operaciji, ob bakrenem materničnem vložku ali med močnimi menstruacijami.

Več o tem preberite v istoimenskem članku z razširjeno vsebino na portalu Zazdravje.net.

Dolgoživost ni vprašanje let, temveč kakovosti življenja

BESEDILO: ULA KVEDER

Nekoč smo občudovali ljudi, ki so dočakali visoko starost. Danes nas vse bolj navdušujejo tisti, ki pri osemdesetih hodijo v hribe, pri devetdesetih še vedno obdelujejo vrt in pri stotih ohranjajo vedrino ter zanimanje za življenje. Dolgoživost namreč ni zgolj vprašanje let. Je vprašanje vitalnosti, pretočnosti in sposobnosti, da življenje živimo polno čim dlje.

Zanimiv vpogled v razumevanje dolgoživosti ponujajo modre cone – regije po svetu, kjer ljudje nadpovprečno pogosto dosegajo visoko starost in ostajajo dolgo časa zdravi. Med najbolj znanimi so Okinawa, Sardinija in Nicoya. Njihove skupne značilnosti vključujejo predvsem rastlinsko prehrano s svežimi, nepredelanimi živili, vsakodnevno naravno gibanje namesto intenzivnih kratkotrajnih naporov, tesne socialne vezi in močan občutek skupnosti ter

učinkovite načine zmanjševanja stresa skozi ustaljene rutine in pozitiven življenjski slog.

KAJ JE DOLGOŽIVOST

Dolgoživost pogosto povezujemo z visoko starostjo, vendar gre za veliko več kot zgolj število let, ki jih preživimo. Življenjska doba nam pove, kako dolgo živimo, dolgoživost pa odpira vprašanje, kako ta leta preživimo. Cilj ni le podaljševati življenje, temveč čim dlje ohranjati zdravje, vitalnost, samostojnost in dobro počutje.

Današnji življenjski slog je hiter, zapolnjen s številnimi obveznostmi, zaradi katerih so misli neprestano zaposlene in so velikokrat brez »predaha« in umirjenih trenutkov. Tehnologija je omogočila nenehno dosegljivost, zato pogosto občutimo mentalno utrujenost, pritisk in preobremenjenost. Marsikdo se vsakodnevno sooča s stresom, pomanjkanjem časa, premalo gibanja ter nezdravimi prehranskimi navadami, kar negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. Tudi kadar si želimo jesti zdravo, je to pogosto težko, saj je veliko sodobne hrane močno predelane in hranilno revne. Nič čudnega torej, da ljudje vse bolj hlepimo po uravnoteženem, mirnem in zdravem načinu življenja. Zrela leta si želimo preživeti v čim boljši formi in aktivno.

DOLGOŽIVOST IN BIOHEKANJE

(BIOHACKING) – KAKO TELESU POMAGATI, DA OSTANE VITALNO

Čeprav beseda biohekanje zveni sodobno, je njegovo bistvo preprosto: razumeti, kaj naše telo potrebuje za dobro delovanje, in ga pri tem čim bolje podpreti. Cilj ni zgolj živeti dlje, temveč čim dlje ohranjati energijo, gibljivost, mentalno ostrino in dobro počutje.

Temelji dolgoživosti ostajajo enaki kot nekoč, sodobni pristopi pa skušajo te procese dodatno podpreti tudi z različnimi terapijami in tehnologijami, ki spodbujajo prekrvavitev, obnovo tkiv in optimalno delovanje celic.

V ospredju so mehanizmi, povezani z zdravim staranjem organizma, kot so učinkovito delovanje mitohondrijev, celična obnova (avtofagija) ter ohranjanje vitalnosti tkiv. Vse več pozornosti je zato namenjene pristopom, ki podpirajo naravne sposobnosti telesa za regeneracijo in ohranjanje življenjske energije skozi vsa življenjska obdobja.

KAKO IZBOLJŠATI SVOJ

KRVNI OBTOK

Številna sodobna bolezenska stanja so tesno povezana z delovanjem kardiovaskularnega sistema, saj je zdravje srca in ožilja ključnega pomena za pravilno delovanje celotnega organizma. Motnje v krvnem obtoku, zmanjšana prekrvavitev ter poškodbe žil lahko sčasoma vplivajo na delovanje različnih organov in tkiv ter povečajo tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni (npr. ateroskleroza, kronične rane, kronična venska insuficienca, krčne žile, limfedem, diabetično stopalo, erektilna disfunkcija).

Ohranjanje zdravega kardiovaskularnega sistema je eden izmed temeljnih dejavnikov za dolgoročno zdravje, vitalnost in kakovost življenja. Stavek dr. Rudolfa Weyergansa, inovatorja, izumitelja in ustanovitelja podjetja, ki proizvaja medicinske in kozmetične naprave za ohranjanje dolgoživosti, to dobro povzame: »Flow is the name of the game,« kar bi lahko prevedli v smislu, da je pretok ključ do vitalnosti. Govorimo seveda o dobrem pretoku krvi, limfe in energije v telesu. Veliko sodobnih težav je namreč posledica “blokad”, ki jih ustvarjajo pomanjkanje gibanja, pogosta izpostavljenost stresu, neuravnotežena prehrana in preobremenjenost.

Že prvi vesoljski poleti so pokazali, da breztežnost pomembno vpliva na krvni obtok. Zaradi teh izzivov so leta 1962 začeli razvijati rešitve za izboljšanje pretoka krvi in podporo srčno-žilnemu sistemu. Tako so med drugim razvili tudi komoro za kardiovaskularno stimulacijo, ki jo je odobrila tudi NASA. Leta 1999 so znanstveni razvijalci v nemškem centru za vesoljske polete in dr. Weyergans razvili napravo za intermitentno vakuumsko terapijo (IVT), ki omogoča povečanje prekrvavitve in venskega refluksa. Danes se uporablja v medicini, rehabilitaciji in centrih za dolgoživost. Deluje na principu izmeničnega nadtlaka in podtlaka, s čimer vpliva na različne fiziološke procese v telesu. Pripisujejo se ji številne koristi, kot so optimizacija endotelne funkcije, spodbujanje mitohondrijske biogeneze in celičnega metabolizma, zmanjšanje oksidativnega stresa in telesnih vnetij, povečanje avtofagije in aktivacija celičnih popravljalnih mehanizmov ter tudi nevroprotektivno delovanje in vpliv na zmanjšanje tveganja za kardiovaskularne zaplete.

Ne pozabimo pa še na najpomembnejše: kako »pretočno« je naše življenje na splošno. Ko imamo dovolj energije za stvari, ki nas veselijo, in ko telo, srce in um delujejo usklajeno, vitalnost postane naraven del življenja.

Ali lahko telesu pomagamo, da ostane dlje vitalno?

Dolgoživost

V Centru za dolgoživost High Care nudimo sodobne terapevtske pristope, ki podpirajo naravne regeneracijske sposobnosti telesa in dopoljnujejo zdrav življenski slog.

Boljša prekrvavitev in limfni pretok

Hitrejša regeneracija po telesnih naporih

Zmanjševanje občutka utrujenosti in napetosti

Podpora vitalnosti in dobremu počutju

Preventivna skrb za zdravo staranje

Večjo odpornost zajemamo tudi

z jutranjo žlico

BESEDILO: SABINA TOPOLOVEC

Imunski sistem se ne gradi jeseni, ko se pojavijo prvi prehladi. Takrat se le pokaže, koliko smo vanj vlagali vse leto. Razprave o tem, zakaj je zajtrk dobro zaužiti, zakaj je korenček boljša izbira od čipsa in podobno, pa štejejo le malo, če ostaja le pri besedah, ki jim še starši ne zmorejo slediti.

Jutra so pogosto preizkus organizacijskih sposobnosti vse družine. Med iskanjem zvezkov, podpisovanjem opravičil in lovljenjem zadnjih minut je zajtrk največkrat tisti, pri katerem skušamo prihraniti čas. Prav zato so instant kašice in hitri kosmiči postali stalnica številnih kuhinj. Otrok ne odide od doma lačen in starši imamo občutek, da smo dobro opravili svoje delo.

Dejstvo je, da nihče ni popolnoma organiziran in da v kuhinjah pogosto vlada še večji kaos. Splošno mišljenje je, da je kuhanje preveč zapleteno, vzame preveč časa in terja preveč znanja (in sestavin, ki jih je treba kupiti). Posebej zjutraj, ko je v igri vsaka minuta, se kuhanje prosene kaše ali česa podobnega

marsikomu zdi povsem nesprejemljivo. Še dobro, da si je nekdo izmislil te čudežne praške z okusom lešnikov, čokolade in podobno, ki preprečijo kruljenje želodčkov do šolske malice, mar ne? A koliko otroka v resnici podpre vsebina, ki temelji na beli pšenični moki in zdrobu, sladkorju, čokoladi v prahu (katere glavna sestavina je spet sladkor)? In zakaj potreba po toliko dodanih vitaminih in aromah?

Marsikdo bi dejal, da smo vendar vsi zrasli na puhastih čokoladnih kašicah, pa nam nič ne manjka. A enako bi lahko odvrnili, da smo zrasli tudi brez pametnih telefonov, pa nam tudi nič ne manjka. A ker to ni razprava o merjenju moči, raje poiščimo rešitev, kjer bo jutranja kašica hkrati polnovredna in »instant«.

Namesto bele moke in zdroba uporabimo za osnovo bio ovseno kašo (polnozrnata ovsena moka, mleta iz ovsenih kosmičev, ki so predhodno oluščeni in parno obdelani za lažjo prebavljivost). Dodamo mlete pražene lešnike, 100 % kakav, polnovreden trsni sladkor ter nekaj skrbno izbranih začimb. Osnovno mešanico pripravimo vnaprej, zjutraj pa jo le prelijemo z vročim mlekom ali rastlinskim napitkom. Priprava vzame komaj kaj več časa kot pri industrijski različici, razlika pa je v tem, da natančno vemo, kaj smo dali vanjo.

Ovseni »čokolešnik«

» 300 g bio ovsene kaše

» 100 g mletih praženih lešnikov

» 50 g bio kakava

» 80 g polnovrednega trsnega sladkorja

» 5 g začimb (cimet, kardamom, vanilja in janež)

V večjo posodo odmerimo ovseno kašo, dodamo mlete lešnike, presejan kakav ter sladkor, ki ga v kavnem mlinčku zmeljemo skupaj z začimbami. Vse sestavine nato premešamo in shranimo v večjo posodo. Tako pripravljena mešanica zdrži več tednov in nam vsako jutro prihrani dragocene minute.

Za obrok otroku odmerimo 200 ml toplega mleka (ali poljubnega rastlinskega napitka) in 30 g pripravljene mešanice. Preprosto premešamo in takoj ponudimo.

KAJ POKAŽE PRIMERJAVA

Če domač izdelek primerjamo s tistim iz trgovine, ugotovimo, da z domačo različico zaužijemo skoraj trikrat manj sladkorja, zato pa na krožnik povabimo dvakrat več beljakovin in trikrat več vlaknin. Zaradi

občutno večjega deleža lešnikov in polnovrednega ovsa takšen obrok pripomore do bolj enakomernega sproščanja energije, daljšega občutka sitosti in manjšega nihanja krvnega sladkorja.

"Čokolešnik" Ovseni* Iz trgovine

Energijska vrednost 444 kcal 393 kcal

Ogljikovi hidrati 64 g 81 g

od tega sladkorji 17 g 41 g

Prehranske vlaknine 11 g 3,4 g

Beljakovine 13,5 g 7,5 g

*Vrednosti slonijo na informativnem izračunu na podlagi hranilnih vrednosti uporabljenih sestavin; dejanske vrednosti se lahko glede na surovine nekoliko razlikujejo.

V domačem receptu je skoraj desetkrat več lešnikov kot v industrijski različici. Namesto sladkane čokolade v prahu uporabimo pravi kakav, namesto arom prave začimbe, osnova pa ni bela pšenična moka,

VEČ KOT LE ŠČEPEC OKUSA

Začimbe v receptu niso dodane le zaradi okusa. Cimet pomaga uravnavati krvni sladkor in izboljšuje občutljivost celic na inzulin, kardamom in janež spodbujata prebavo ter zmanjšujeta napenjanje, prava vanilja pa skupaj z drugimi začimbami prispeva številne antioksidativne spojine. Raziskave kažejo tudi na njihov ugoden vpliv na možgane –od zaščite živčnih celic do boljšega spomina, koncentracije in razpoloženja. Dober začetek dneva se začne doma.

HITRI PONAREJENI ČOKOLEŠNIK

Za tiste, ki želite stopiti še korak dlje, smo v knjigi Ščepec navdiha pripravili še »čokolešnik« s polnovrednimi ovsenimi kosmiči, datlji in lešnikovim maslom. Tudi pri tem receptu marsikdo sploh ne bo opazil, da jè nekaj povsem drugega od industrijske različice.

Recept za ta okusni in zdrav obrok poiščite na str. 143.

Ekološke žitarice Biotop in ščepec začimb Sonnentor za hranljive zajtrke, ki podprejo telo.

Zajtrk, pripravljen po vaše. Iz sestavin, ki jim zaupate.

Izdelke za svoj popoln zajtrk poiščite na:

Samooskrba v praksi: Kako poletje ujeti v

kozarec

BESEDILO: NEVENKA NOVAKOVIČ, SOPREDSEDNICA DRUŠTVA SAMOOSKRBNI.NET

Poletje je čas obilja. Vrtovi so polni življenja, drevesa se šibijo pod plodovi, travniki dišijo po zeliščih, sonce pa vsak dan polni rastline s svojo močjo. Vsak vrtnar dobro pozna trenutek, ko narava podari več, kot lahko sproti pojemo. Takrat se pojavi vprašanje, kako ujeti poletje, da nas bo grelo tudi sredi zime.

V Društvu Samooskrbni.net verjamemo, da so shranki veliko več kot le način shranjevanja hrane. So spomin na sončne dni, spoštovanje naravnih ciklov in dragocena vez med preteklostjo in prihodnostjo. Vsak kozarec, vsaka vrečka posušenih zelišč in vsaka steklenica domačega pesta pripoveduje zgodbo o času, ki smo ga preživeli na vrtu. Zato veliko časa namenjamo izobraževanju in praktičnim izkušnjam, kako pripraviti kakovostne shranke, ki ohranijo čim več okusa, hranil in življenjske energije rastlin.

Vsak pridelek ima svojo zgodbo in zato zahteva svoj način shranjevanja – sušenje, fermentiranje,

vlaganje, pripravo pestov, pasterizacijo ali druge tradicionalne metode. Rastline med rastjo shranijo vase veliko sončne energije, zato, kadar je le mogoče, izbiramo načine, ki ohranijo čim več te energije.

Naši člani z veseljem nadaljujejo znanje svojih prednikov, ga bogatijo z novimi spoznanji ter preizkušajo sodobne pristope. Od semenarstva in vzgoje lastnih sadik, do pridelave zdrave hrane, nabiranja divjih rastlin, zelišč in priprave kakovostnih shrankov – vse to sestavlja pot samooskrbe. Če so nekoč poznali le nekaj sort posamezne vrtnine ali sadja, danes izbiramo med številnimi različicami, od katerih vsaka zahteva nekoliko drugačen pristop.

NAJPREPROSTEJŠA POT DO SHRANKOV – SUŠENJE

Če s pripravo shrankov šele začenjate, je sušenje ena najbolj hvaležnih metod. Narava to pot pozna že stoletja. Sušimo lahko v zračni senci, v pečici, sušilniku ali dehidratorju. Vedno bolj priljubljena postaja liofilizacija, pri kateri živilo najprej hitro zamrznejo, nato pa mu odstranijo vlago. Tako se ohrani skoraj vsa barva, aroma in velik del hranil. Postopek je sicer še vedno precej drag, vendar danes že obstajajo ponudniki, ki liofilizirajo naše doma pridelano sadje in zelenjavo.

Poleti lahko posušimo skoraj vse – zelišča, sadje in zelenjavo. Na ugoden dan za cvet naberemo dišeča zelišča za domače čajne mešanice ali zeliščno sol. Viške zelenjave spremenimo v hrustljav zelenjavni čips – narežemo jih na tanke kolutke, posušimo, po želji jih tudi malo posolimo, in shranimo v steklenih kozarcih. Čips uporabimo kot prigrizek ali pa ga prelijemo z vodo, hidriramo, ga s tem oživimo in uporabimo v naših najljubših jedeh. Posušeno zelenjavo lahko tudi zmeljemo v domačo zelenjavno začimbno mešanico. Lahko si naredimo tudi pakete zelenjavnih mešanic, ki jih kasneje samo prelijemo z vodo in imamo pripravljen naš domači instant obrok. Poskusite s sušenimi gobami, ki ste jim dodali sušeno čebulo, por in začimbe in skupaj shranili. Ko nimate časa, mešanico preprosto prelijete z vrelo vodo in dobite okusno gobovo juho.

Tudi sadje tako dobi novo življenje. Domača sušena jabolka, hruške, češnje, slive, kaki, fige in drugo sadje ni le okusen prigrizek, temveč nas s svojim vonjem vedno znova popelje nazaj v poletje in nam nudi zadovoljstvo, da smo delček naravne obilice ohranili tudi za dni, ko bo vrt počival.

STE ŽE POSKUSILI

FERMENTIRATI?

Fermentirana živila postajajo vse bolj cenjena, saj številne raziskave potrjujejo njihov blagodejni vpliv na črevesni mikrobiom. Fermentacija izboljša izkoristek hranil, spodbuja prebavo, podpira ravnovesje koristnih bakterij in krepi odpornost organizma. Fermentiramo lahko skoraj vse vrste zelenjave, vendar je pri pripravi potrebna natančnost in čistoča.

Poznamo dva osnovna načina fermentiranja. Pri prvem zelenjavo prelijemo z 2- ali 3-odstotno slanico. Pri drugem naribano zelenjavo posolimo, jo dobro pregnetemo, da spusti lasten sok, nato pa jo tesno potlačimo v sterilne kozarce, kjer mora ostati ves čas popolnoma potopljena.

Odlično se obnesejo zelje, korenje, pesa, kumarice, bučke, nadzemna kolerabica, stročji fižol in številne druge vrtnine. Stročnice pred fermentiranjem vedno najprej pokuhamo. Pri nas velja za eno največjih poznavalk fermentacije Suzana Kranjec, pri kateri lahko najdete številne uporabne recepte in nasvete. Preberete jih lahko tudi v obsežnem poglavju o fermentiranju v knjigi Samooskrbna shramba.

Pesto – okus poletja na kruhu ali v omakah

Ko vrt prekipeva od dišečih zelišč, nastopi čas za pesta. Uporabimo lahko baziliko, peteršilj, koper, čemaž, krebuljico, koromač, liste in cvetove kapucinke, česnove popke ter druga aromatična zelišča.

Osnova dobrega pesta so kakovostni listi, hladno stiskano olje in groba sol. Občutljive liste, kot je bazilika, vedno mešamo skupaj z oljem, saj tako preprečimo njihovo oksidacijo. Liste nabiramo na ugoden dan za cvet. Biti morajo popolnoma zdravi, čisti in suhi, zato jih pred pripravo pesta ne peremo.

Po recepturi Sanje Lončar potrebujemo:

» 250 g očiščenih listov,

» 400–500 ml kakovostnega olja,

» 4–5 ravnih žlic soli,

» po želji oreščke: približno 30 % teže listov. Če pesto pripravljamo brez oreščkov, uporabimo nekoliko manj olja in soli.

Liste, sol in oreščke z malo olja zmeljemo v gladko maso, nato pa postopoma prilivamo ostalo olje, dokler ne dobimo želene gostote. Pesto naložimo v sterilne kozarčke, ga dobro potlačimo, odstranimo vse zračne mehurčke, označimo in shranimo v hladilnik.

UJEMITE POLETJE SKUPAJ Z NAMI

Če vas navdušuje življenje v ritmu narave in želite znanje samooskrbe doživeti tudi v praksi, vas prisrčno vabimo na Festival samooskrbe, ki bo 20. septembra 2026 na Gradu Štanjel. Skupaj bomo odkrivali skrivnosti semenarstva, zeliščarstva, priprave pestov, fermentiranja, zdrave zemlje in pomena gob v prehrani. Čakajo vas številne delavnice, strokovna predavanja, bralni kotiček ter veliko priložnosti za izmenjavo izkušenj med ljudmi, ki verjamejo, da je prihodnost zapisana v rodovitni zemlji, domačem vrtu in znanju, ki ga prenašamo iz generacije v generacijo.

Dogodek je brezplačen. Več informacij najdete na https://www.samooskrbni.net/festival-samooskrbe Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

65+ PA KAJ!

LAHKO SI ZRAVEN.

FESTIVAL SAMOOSKRBE

– ko se srečajo izkušnje in nova znanja (vseživljensko učenje, aktivni in povezani v skupnost)

Divja

hrana poznega

poletja:

avgust in september sta najbolj radodarna

BESEDILO: SAMO KREFT (WWW.FITOTERAPIJA.SI)

Avgust in september sta za nabiralce eden najlepših delov leta. Pomlad nas razveseljuje z mladimi listi, pozno poletje pa ponudi skoraj vse: aromatična zelišča, zelenje za juhe in prikuhe, cvetove za okras, semena, oreške in prve jesenske plodove za marmelade, sokove in sirupe.

Najprej so tu začimbe in aromatična zelišča. Materina dušica, meta in dobra misel so skoraj samoumevne: uporabimo jih v čajih, zeliščnih sirupih, zeliščnih soleh, namazih ali kot začimbo k zelenjavnim jedem. Divji luki so odličen nadomestek česna in drobnjaka. Uporabni so vsi njihovi deli, ki so v tem času dovolj sveži in sočni: podzemne čebulice, listi, cvetovi, pa tudi posebni brstiči, ki jih nekatere vrste lukov razvijejo v cvetni regiji.

Druga velika skupina so divji plodovi. Septembra se začne čas trnulj (črnega trna), šipka, gloga, lesnike, drnulj (rumenega drena) in črnega bezga. Iz njih

nastajajo marmelade, sirupi, sokovi, kis, čaji, sadne kaše in likerji. Kar se tiče okusa in priročnosti za nabiranje, so morda še najboljše drnulje. Trnulje so značilno trpke, zato jih pogosto nabiramo pozneje ali jih predelamo. Šipek je klasična jesenska surovina za čaje in marmelade, vendar je z njim zaradi pešk in dlačic nekoliko več dela, lesnika (divje jabolko) pa je zanimiva predvsem zaradi izrazite kislosti in pektina. Pri črnem bezgu velja pomembno opozorilo: plodove je treba toplotno obdelati, saj lahko že nekoliko večja količina surovih povzroči prebavne težave.

Pozno poletje še vedno ponuja veliko zelene divje zelenjave. Tolščak je mesnat, nežen in rahlo kiselkast, primeren za solate, vložnine ali hitro toplotno obdelavo. Bela metlika in ščir sta divji sorodnici »špinačnega« krožnika; mlade liste lahko uporabimo v juhah, omakah, zavitkih ali prikuhah. Kopriva je ena najbolj uporabnih divjih zelenjav: iz nje naredimo juho, nadev, omako, pesto ali jo dodamo krompirju in testeninam. Tudi trpotec ni samo zdravilna rastlina za kašelj; mladi listi imajo zanimivo aromo, socvetja pa ob praženju razvijejo okus, ki spominja na gobe.

Med zelenimi rastlinami so zanimivi še regrat, potrošnik, mehki osat, otavčič, strašnica, lakote in zajčje deteljice. Grenčine regrata in potrošnika poživijo solate in prikuhe, strašnica doda svežino, ki spominja na kumare, zajčje deteljice pa prinesejo kiselkast poudarek. Ker vsebujejo oksalno kislino, naj bodo bolj začimba in okras kot glavna zelenjava. Pri divji hrani namreč ne gre za to, da bi iz ene same rastline naredili veliko porcijo, temveč za raznolikost, majhne količine in dobro poznavanje.

Posebno veselje so cvetovi in listi za okraševanje jedi. Cvetovi marjetice, črne detelje, nokote, ivanjščice, njivskega grabljišča, zvončic in poljskega maka lahko iz preproste solate naredijo krožnik, ki ga najprej pojemo z očmi. Tudi zlata rozga s svojimi rumenimi socvetji lahko deluje kot lep pozno poletni okras, čeprav jo marsikdo pozna predvsem kot zdravilno rastlino. Pri rmanu lahko uporabimo lepe bele cvetne koške ali pa njegove čipkasto nacepljene liste, ker pa je bolj grenak, ga uporabljamo v manjših količinah.

Divjina pa ne ponuja samo listov, cvetov in plodov. Tu je še druga kulinarična uporaba: bukov žir lahko po ustrezni pripravi uporabimo kot oreškast dodatek, lipove plodove lahko posušimo in zmeljemo,

semena ščira so uporabna podobno kot amarant, korenine potrošnika pa so tradicionalni nadomestek kave. Oslad ima značilen vonj, ki mnoge spomni na zobno pasto ali mandljevo-medene arome, zato je zanimiv za odišavljanje pijač in sladic.

Namenoma pa se v tem članku ne bomo spuščali v kobulnice, čeprav so nekatere kulinarično zelo zanimive. Navadna kumina, dežen, rebrinec oziroma pastinak, divje korenje, gozdni koren in bedrenec imajo uporabne različne dele – liste, plodove, stebla ali korenine, vendar so si rastline v tej družini pogosto zelo podobne in težje prepoznavne, med njimi pa so tudi smrtno nevarne vrste, na primer pegasti mišjak. Zato so kobulnice tema za praktične delavnice, ne za začetniško nabiranje po članku.

Najpomembnejše pravilo divje hrane je preprosto: nabiramo samo tisto, kar zanesljivo poznamo. Nabiramo na čistih mestih, ne ob cestah, ne na škropljenih robovih njiv, ne v naravovarstveno občutljivih rastiščih, ne trgamo redkih ali ogroženih vrst. Divje rastline niso samo brezplačna hrana, ampak tudi del žive pokrajine.

Kdor želi rastline spoznavati v praksi, ima lepo priložnost na delavnicah in festivalih. Ena takih možnosti je FesDivjal – Festival divje hrane, ki bo tudi letos potekal prvi vikend v septembru, 5. in 6. septembra 2026, v Kozjanskem parku. Program vključuje delavnice, predavanja in praktično spoznavanje divjih rastlin, gob, naravne kulinarike in drugih sonaravnih praks. Spletna stran festivala: https://slovenianwildfoodfestival.com/

Stopi v svet obilja, znanja in dobre volje!

Postani del skupnosti, ki vrtnari s srcem.

Samooskrbni se učimo pridelati lastna semena, povezani v lokalne time pridelujemo na večjih površinah, se strokovno izobražujemo, imamo največjo bazo znanja v naši video knjižnici, naši mentorji v praksi svetujejo…

Bližnjica do samozadostnega in bolj zdravega življenja.

Ko šteje kakovost, ne le količina

Vitals multivitamini in za otroke in odrasle

Naravni minerali z odlično absorpcijo Preverjene patentirane sestavine

Več kot običajen multivitamin

www.bioma.si / 031 23 88 90 / info@bioma.si

Ups, tišči … Zaradi vnetja ali strahu?

BESEDILO: KATJA PODERGAJS

Končno je tu poletje, odpeljemo se na morje, v toplice ali do gorskega jezera, da si privoščimo osvežitev in si oddahnemo, nato pa – ups! Peče in uhaja …

KO UHAJANJE POVZROČI VNETJE

Hladna voda, klor, mokre kopalke, dehidriranost, klimatske naprave … – vse to lahko poleti hitro privede do vnetja sečil. Na srečo pa ga lahko dokaj hitro in po naravni poti tudi odpravimo, če se ga lotimo dovolj zgodaj.

Ko stene mehurja prekomerno naselijo patogeni organizmi, je prvi korak – izpiranje. To pomeni pitje vsaj 2 do 2,5 litra vode na dan, poleg tega pa uživamo še čaje (ali druge pripravke) iz zelišč, ki delujejo diuretično. Med najboljšimi za ta namen so:

» Regrat: Listi regrata so eden najmočnejših rastlinskih diuretikov. Posebnost regrata je visoka vsebnost kalija, ki nadomešča minerale, izgubljene z izločanjem urina.

» Brezovi listi: Tradicionalno najpogosteje uporabljeni diuretik za izpiranje sečnih poti. Vsebujejo flavonoide, ki močno spodbujajo delovanje ledvic, ne da bi dražili ledvično tkivo.

» Kopriva: Listi koprive delujejo kot močan diuretik in čistilec telesa. Pomagajo pri hitrem izločanju odvečne vode in sečne kisline iz telesa.

» Peteršilj: Močan diuretik, ki deluje tako, da zavira delovanje črpalk za natrij in kalij v ledvicah, kar povzroči večje izločanje vode.

Za boljši (in trajnejši) učinek dodamo tudi zelišča, ki delujejo antimikrobno in protivnetno. Na vrhu seznama so:

» Ameriški slamnik: Vsebuje glikozide, ki delujejo neposredno antimikrobno. Ne uničuje bakterij le neposredno, ampak močno spodbudi bele krvne celice (makrofage), da same hitreje uničijo povzročitelje okužb. Hkrati močno zavira vnetne procese v tkivih. Najbolj učinkovit je v obliki tinkture iz cele, sveže zeli.

» Brusnice: Imajo edinstven antimikrobni mehanizem v sečilih. Vsebujejo proantocianidine tipa A, ki delujejo tako, da bakterijam (predvsem E. coli) fizično preprečijo, da bi se oprijele stene mehurja. Brez oprijema ni razmnoževanja in posledično ni vnetja. Najboljša izbira je 100 % matični sok brusnice.

» Rožmarin: Vsebuje visoke koncentracije rožmarinske kisline in eteričnih olj, ki imajo močan protibakterijski učinek. Zelo uspešno uničuje širok spekter bakterij in deluje kot močan antioksidant. V sečilih zmanjšuje oteklino in vnetni odziv tkiva, kar neposredno lajša bolečine ob vnetju.

» Njivska preslica: Vodni izvleček dokazano izkazuje protibakterijsko delovanje proti patogenom v urinarnem traktu, visok delež silicijeve kisline pa krepi prožnost in odpornost sluznice mehurja. Njivska preslica je najbolj učinkovita v obliki sedeče kopeli, kjer topla voda poveča prekrvavitev in sprošča mišice.

Ob vsej zeliščni pomoči poskrbimo še, da nam je v noge (in ledvice!) vedno toplo, za nekaj časa se odpovemo pitju kave, pravega čaja, sokov iz citrusov in alkohola (dražijo namreč sluznico sečil), predvsem pa krepimo svojo odpornost (z dovolj spanja, zmernim gibanjem in zdravo prehrano).

In če se vnetja kar naprej ponavljajo? Včasih celo vse leto? Do takšnih težav lahko pride tudi brez vidnih sprožilcev, kot so mikrobi. Kje, torej, iskati vzrok, ko laboratorijski testi kažejo, da je vse v redu?

KO UHAJANJE POVZROČI STRAH

Vsi poznamo rek, da se je nekdo polulal od strahu, in verjetno je marsikdo to tudi že izkusil. Ali pa vsaj

hudo, ponavljajočo se nujo po uriniranju, na primer pred težkim izpitom, pomembnim sestankom, nastopom na odru ali skokom s padalom. Ta telesna reakcija ima, seveda, svojo psihofizično razlago.

Ko nas je strah, možgani zaznajo nevarnost in sprostijo stresna hormona adrenalin in kortizol. Ta odziv preusmeri kri iz manj nujnih organov (kot je prebavni sistem) v mišice in srce. V preteklosti je to ljudem pomagalo, da so lažje pobegnili pred nevarnostjo, saj prazno telo pomeni manj odvečne teže, aktivirane mišice pa hitrejši beg.

Vendar pa se pri tem močno stisnejo tudi mišice medeničnega dna, ki obdajajo naš mehur. Ta pritisk na mehur pošlje možganom lažen signal, da je mehur poln, čeprav je v njem morda le nekaj kapljic tekočine. V mirnem stanju možgani nenehno zavirajo nagon po lulanju, dokler mehur ni resnično poln. Ob močnem stresu pa limbični sistem preglasi te običajne nadzorne mehanizme, zaradi česar postanemo veliko bolj občutljivi na vsak najmanjši pritisk v mehurju.

Če smo pogosto v stresu, lahko to sčasoma pripelje do t. i. stanja razdražljivega mehurja, kar pomeni, da so mišice okoli mehurja stalno aktivirane, četudi nismo v stresu. Simptomi so zelo podobni kot pri vnetju mehurja, še posebej pogosta je nenadna huda potreba po uriniranju, zdravniški pregled pa ne pokaže nobenih posebnosti. Kako si pomagati v takšnem primeru?

DO ZDRAVIH SEČIL S SPROŠČANJEM IN ZELIŠČI

Dokler stisnjene mišice mehurja sporočajo možganom, da je mehur poln (četudi ni), nas bo tiščalo na stranišče. Torej je bistveno, da te mišice sprostimo, to pa najlažje storimo na tri načine: z globokim trebušnim dihanjem, zavednim sproščanjem mišic medeničnega dna in zeliščno pomočjo.

GLOBOKO TREBUŠNO DIHANJE

Aktivira parasimpatični sistem, ki umiri telo in sprosti mehur. Izvajamo ga sede ali leže, pri čemer eno roko položimo na prsi, drugo na trebuh. Ob vdihu skozi nos štejemo do 4 – roka na trebuhu se mora dvigniti, roka na prsih pa ostane skoraj nepremična. Ob počasnem izdihu skozi skoraj zaprta usta štejemo do 6) – občutimo, kako se trebuh spušča. Podaljšan izdih je ključen za umiritev srca in mehurja. Izvajamo 2 do 3 minute.

ZAVEDNO SPROŠČANJE MIŠIC MEDENIČNEGA DNA

Zapremo oči in usmerimo pozornost na predel med sedalnima kostema. To so mišice, s katerimi ustavimo curek urina. Nežno stisnemo te mišice za 3 sekunde (kot bi želeli zadržati lulanje). Nato jih popolnoma sprostimo in zavestno občutimo razliko. Predstavljajmo si, da se z vsakim izdihom naše medenično dno zmehča, razširi in spusti navzdol (kot cvet, ki se odpira). Med sproščanjem ne zadržujemo diha in ne stiskamo trebuha.

ZELIŠČA, KI SPROŠČAJO GLADKE MIŠICE

» List rožmarina: Ima izrazit neposreden učinek na sproščanje gladkih mišic. Raziskave kažejo, da učinkovine v rožmarinu (npr. rožmarinska kislina) zavirajo vstop kalcija v celice gladkih mišic. Brez kalcija se mišica ne more skrčiti, kar privede do hitre sprostitve napetosti.

» Korenina luštreka: Vsebuje eterična olja in sečke (predvsem ligustilid), ki močno sproščajo gladke mišice izločal in prebavil. Luštrek hkrati deluje tudi blago diuretično (pospešuje odvajanje vode) in pomaga »izpirati« sečila.

» Zel navadne tavžentrože: Znana je predvsem po grenčinah (npr. genciopikrin), ki poleg spodbujanja prebave delujejo protivnetno in pomirjajo krče v gladkem mišičevju.

Še posebno učinkovita je kombinacija teh rastlin, saj sprošča gladke mišice sečnega mehurja in sečevodov ter neposredno zmanjšuje občutek tiščanja in krčev, ki jih povzroča stres. Stena mehurja (ki je iz gladkih mišic) se lažje raztegne in ne reagira panično na vsako kapljico urina.

Vse tri navedene rastline (oz. njihova kombinacija) so, seveda, zelo učinkovite tudi pri bakterijskem vnetju sečil. Delujejo namreč tudi protivnetno in protibolečinsko, diuretično, antibakterijsko in antiadhezivno (preprečujejo pritrjevanje bakterij na stene mehurja).

Zavedati pa se moramo, da je vse navedeno kratkoročna rešitev oz. rešitev težave v trenutku, ko se pojavi. Če želimo rešitev na dolgi rok, da do nenadzorovanega krčenja mehurja in ponavljajočih vnetij sploh ne bo več prihajalo, pa bo treba pogledati globlje v svoje življenje, osvetliti in odpraviti vzroke za stres ter ponovno najti v svojem srcu mir in pogum.

Ali vaš kosmatinec nosi

družinski stres?

BESEDILO: ANDREJA AVSEC ZUPANC, KINOLOGINJA

KO DOM POSTANE IMUNSKO OKOLJE ŽIVALI

Ko je govora o imunskem sistemu našega psa ali mačke, nas misli ponavadi najprej ponesejo k hrani, prehranskim dodatkom in zaščiti pred zajedavci. Vse to vsekakor ima vpliv, pa vendar žival svoje odpornosti ne gradi samo ob svoji skledi. Ker živi v našem domu, med našimi glasovi, urniki, prepiri, dotiki in pravili, je lahko tudi dom podpora vsakdanji odpornosti –ali pa vsakodnevna obremenitev, ki je ne opazimo, dokler telo svoje preobremenitve ne začne kazati skozi težave s kožo, prebavo ali vedenje.

Ameriško veterinarsko združenje vez med človekom in živaljo opisuje kot obojestransko koristen odnos, ki vpliva na zdravje in dobro počutje tako ljudi kot živali. Beseda obojestransko je zelo pomembna. Žival ni mehka terapija za naše slabe

dneve. Je živo bitje s svojimi čustvi, ki z nami deli prostor in pogosto tudi naš tempo.

Ste vedeli, da so raziskovalci pri psih in njihovih skrbnikih našli usklajenost dolgoročnih ravni kortizola, stresnega hormona, izmerjenega v dlaki? V raziskavi, ki so jo izvedli na 58 parih človek-pes so bile višje ravni kortizola pri skrbnikih povezane z višjimi ravnmi pri psih. To seveda ne pomeni, da se vsak stres skrbnika avtomatično prenese na psa. Je pa dober opomnik, da pes ne živi ob nas v zvočno izolirani sobi. Naš način življenja je del njegovega okolja, ki ga budno spremlja in tudi telesno doživlja.

Stres pri živali ni samo “problem v njeni glavi”. Veterinarski priročnik Merck opisuje, da je limfopenija, torej zmanjšano število limfocitov, pogosta sprememba pri stresnem odzivu. Povedano preprosto: telo se na stres odziva tudi v krvi. Zato je pomembno, ali žival vsak dan živi v hrupu, stalnem vznemirjanju in brez pravega počitka, ali pa ima predvidljiv ritem, varen kotiček in ljudi, ki znajo brati njene telesne signale.

Pri psih se družinski stres pogosto pokaže kot nemir, pretirano lajanje, uničevanje stvari, povečano lizanje tačk, težave z umirjanjem, pretirana navezanost ali izbruhi na povodcu. Pri mačkah je ta slika tišja: skrivanje, uriniranje izven stranišča, pretirano lizanje in cufanje dlake, napetost z drugimi mačkami, umik pred ljudmi ali nenadna občutljivost na dotik. Zgoraj našteti simptomi so vsekakor lahko tudi posledica drugih težav, zato ob takšnih znakih žival potrebuje veterinarski pregled in posvet. Pogosto vprašanje veterinarjev, ki simptome pripisujejo stresu, je, kaj se je v svetu te živali spremenilo. Je kdo v družini zbolel, je bila prenova, je prišel nov član, se je spremenil urnik ali količina miru?

Tudi če svojim živalim nudimo brezpogojno ljubezen, ta še ne zagotavlja vedno varnega počutja. Otrok, ki psa objema, ker ga ima rad, lahko psu s tem sporoča nekaj povsem drugega: ujet sem. Mačka, ki jo dvignemo vsakič, ko si zaželimo bližine, se morda ne crklja, ampak le prenaša te dvige. Družinska imunost z zgledom pomeni tudi to, da otroka učimo spoštovati telo drugega bitja. Če žival spi, je ne budimo. Če se umakne, ji ne sledimo z rokami. Če renči, ne kaznujemo njenega opozorila, ampak vedno preverimo, zakaj ga je dala: zaradi bolečine, stisnjenosti v kot, strahu, utrujenosti ali preveč dražljajev.

Pri mačkah je mirno, varno okolje skoraj polovica njenega zdravja. Smernice AAFP in ISFM poudarjajo, da je mačje udobje v prostoru tesno povezano s fizičnim zdravjem, čustvenim počutjem in vedenjem, zadovoljevanje njenih okoljskih potreb je zato osnova njenega dobrega počutja. V praksi to pomeni, da naša muca potrebuje miren dostop do svojega stranišča, varno višino, stalno možnost umika, ločene vire v gospodinjstvu z več živalmi in prostor, kjer je otroci, obiski ali pes ne morejo stisniti v kot.

Zanimivo je tudi, da se težave pogosto pojavijo prav v domovih, kjer imajo živali na voljo “vse”. Najdražjo hrano, ležišče v vsaki sobi, kup igrač in poln predalček dodatkov. Manjka pa jim pogosto nekaj, kar je na prvi pogled manj vidno: doslednost. En dan lahko pes skače po obiskih, drugi dan je zaradi istega vedenja kregan. En otrok ga lovi po stanovanju, drugi ga tolaži, tretji cuka za dlako in se ob tem glasno smeji. Telo se v takšem okolju težko sprosti, ker nikoli ne ve, kaj sledi. Predvidljivost ni dolgčas. Za žival je pogosto prvi pogoj varnosti.

Ste že slišali za znani rek “utrujen pes je zadovoljen/priden pes”? Pes ne potrebuje samo utrujanja. Potrebuje tudi sprehod, na katerem sme vohati v svojem tempu. Potrebuje igro, ki ga ne spravlja vedno v visoke obrate. Potrebuje čas, ko se od njega

nič ne pričakuje. Pri mladem, športnem ali zelo občutljivem psu je to pogosto težje, kot dodati še en trening. Njegov imunski sistem ne mara življenja v stalnem adrenalinu, v stalni fazi alarma. Telo vsak dan potrebuje tudi fazo obnove.

Najlepši del odnosa z živaljo je, da nas vrača k osnovam. Manj kričanja. Več ritma. Manj siljenja. Več opazovanja. Manj popravljanja vedenja živali. Več vprašanj in razmišljanj, kaj nam s svojim vedenjem sporoča. Imunskega sistema živali ne krepimo samo s tem, kar ji dodamo, ampak tudi s tem, česar ji ne nalagamo: kaosa, nepredvidljivosti, preveč dotikov, premalo počitka in vloge družinskega terapevta.

Ko dom postane prostor, kjer ima žival pravico do miru, jasnih pravil in spoštovanega telesa, ne naredimo veliko dobrega le njej. Tudi naši otroci ob tem dobijo dragocen življenjski zgled: zdravje ni nadzor nad drugim bitjem, ampak spoštljiv odnos, v katerem lahko vsi lažje zadihamo.

Seznam virov najdete v spletni različici članka na portalu Zazdravje.net.

Ker si želimo, da boste lahko naše novice tudi v prihodnje brali brezplačno (vaš strošek je le poštnina), ker nas še žene raziskovalni duh, ki ga želimo z vami podeljevati v knjigah, podkastih, na dogodkih, naj vas prijazno spomnimo na možnost namenitve dela dohodnine, ki vas ne stane čisto nič, nam pa zares pomaga.

Namenitev je hitra in preprosta: skenirajte QR kodo in oddajte vlogo ali obiščite spletno stran: www.zazdravje.net/1odstotek/

*Gre za del že plačanih davkov. Če ga ne namenite nikomur, ostane državi.

Bi nas želeli poslušati

v vašem kraju?

Zazdravje.net že več kot dvajset let povezuje tradicionalna znanja, sodobna spoznanja in praktične rešitve za bolj zdravo in kakovostno življenje. Naš cilj ni zgolj podajanje informacij, temveč navdih za spremembe, ki jih posameznik lahko uporabi že naslednji dan.

Predavanja so zasnovana kot vsebinsko bogati dogodki, ki združujejo uporabno znanje, praktične primere, osebne izkušnje predavateljic in sproščen pogovor z obiskovalci. Po želji organizatorja jih lahko dopolnimo tudi z degustacijo izbranih jedi, napitkov ali začimbnih pripravkov.

NEKAJ NASLOVOV PREDAVANJ:

7 začimb za boljše delo v šoli (ali pisarni)

Na predavanju bomo spoznali začimbe, ki lahko pomagajo pri učenju, delu in vsakodnevnih miselnih naporih. Posebej zanimive bodo za starše, učitelje, vzgojitelje in vse, ki želijo na naraven način podpreti delovanje možganov.

Kako preprečiti še eno kuro antibiotikov - moč začimb pri odpornosti

Spoznali bomo začimbe z znanstveno potrjenim protimikrobnim delovanjem ter pogledali, kako lahko z njihovo premišljeno uporabo podpremo organizem pri prehladih, virozah in drugih pogostih okužbah.

Hitro, zdravo in slastno. Kako do obroka v 15 minutah

Na predavanju predstavimo preprost sistem priprave obrokov, s katerim lahko iz nekaj osnovnih sestavin ustvarite okusne in hranljive jedi v le nekaj minutah. Ključ je v dobri organizaciji in premišljeni predpripravi.

Zainteresiranim knjižnicam, društvom, šolam, vrtcem in drugim organizatorjem z veseljem posredujemo katalog predavanj. Pišite nam na e-naslov: andreja@zazdravje.net.

Interaktivni Zoom

pogovori

z izbranimi strokovnjaki

9. september 2026 ob 20.00

Petra Potočnik, nutricionistka

Tema: Zdrava prehrana in dopolnila – Črevesje odloča, koliko telo zares izrabi

Uživate zdravo hrano in prehranska dopolnila, učinka pa ni? Pogledali bomo, zakaj o izkoristku hranil odloča črevesje, kako temu končno narediti konec, kako celostno okrepiti naš mikrobiom, kako zaceliti črevesno sluznico. Toplo vabljeni, da se nam pridružite in dobite prave odgovore na vprašanja.

Vaša vprašanja nam pošljite do 6. 9. 2026 na: info@zazdravje.net

Več boste izvedeli v koledarju dogodkov na Zazdravje.net in preko tedenskih e-novic.

Ali lahko vonj vpliva na naše razpoloženje, stres, spanje in počutje? Kdaj poseči po parfumu in kdaj po aromaterapiji? Zakaj nekateri vonji v trenutku pomirijo, drugi pa nas pustijo povsem ravnodušne?

Tokrat Nina Dušić Hren gosti Evo Nedelko, holistično certificirano aromaterapevtko in avtorico knjige Intuicija v aromaterapiji. Pogovarjata se o tem, kako naravni vonji vplivajo na naše možgane, zakaj niso vsa eterična olja enake kakovosti ter zakaj je pri aromaterapiji pomembnejša kakovost kot količina. Eva predstavi tudi svojo življenjsko zgodbo in sodelovanje s Sanjo Lončar.

Kako spremljati podkast?

Ključne teme:

 Parfum ali aromaterapija?

 Kako vonjave vplivajo na telo in počutje

 Kako prepoznati kakovostna eterična olja in hidrolate

 Zakaj naravni parfumi delujejo drugače od sintetičnih

 Kako začeti raziskovati svet naravnih vonjev

Skeniraj QR kodo in se »Naroči/Subscribe« na našem YouTube kanalu https://youtube.com/@zazdravje_net (obvestilo dobiš takoj, ko bo oddaja na voljo).

Podkast je na voljo na: YOUTUBE YouTube SPOTIFY Spotify apple Apple Podcasts Zazdravje.net

Hitro zdravi vnetje mehurja

Naravno in ucinkovito

Brez antibiotikov

Zdravilo je na voljo v lekarnah in specializiranih porodajalnah. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Zdravilo proizvaja: Bionorica SE, 92308 Neumarkt, Nemčija