STRATEGIJA razvoja trajnostnega turizma občine Trebnje / [avtorji Marko Koščak ... [et al.] ; [fotografije Občina Trebnje ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Trebnje : Studio MKA, 2026
ISBN 978-961-93405-1-6
COBISS.SI-ID 280007171
STRATEGIJA RAZVOJA
TRAJNOSTNEGA
TURIZMA
OBČINE TREBNJE
Naročnik: Občina Trebnje
Izdelal: STUDIO MKA d.o.o.
Kazalo vsebine
Analiza zadnjega razvojnega dokumenta
Namen strategije in strateški okvir za obdobje 2026–2032
0.4 Proces priprave strategije
0.5 Struktura dokumenta
1.0 Kje smo?
Analiza stanja
Predstavitev destinacije Občine Trebnje
zmogljivosti
1.3 Regijski destinacijski pogled - Dolenjska 46 1.4 Aktualna organiziranost področja turizma – kritična analiza organiziranosti turizma v občini Trebnje
49 1.5 Trendi v panogi
52 1.6 SWOT analiza 54 1.7 Povzetek analize stanja s ključnimi izzivi za turistično destinacijo Trebnje
2.0 Kaj želimo doseči?
Opredelitev skupne vizije
58 2.1 Kaj želimo doseči in katere smernice zasledujemo
77 4.2 Ključni motivi prihoda obiskovalcev in turistov v občino Trebnje
81 4.3 Ciljne skupine (personas) turistične destinacije Trebnje
88 4.4 Operativna izvedba v času priprave strateškega dokumenta
5.0 Kako to uresničimo?
Akcijski načrt
98 5.1 Strategija razvoja turizma v Občini Trebnje – uvod
100 5.2 Okvir izvajanja strategije
112 Viri in literatura
116
134
Priloga A:
Akcijski načrt – izvedba strategije razvoja trajnostnega turizma v občini Trebnje za obdobje maj 2026 – marec 2028
Priloga B:
Ocena zmogljivosti nosilne kapacitete okolja in presoja dediščinskega, turističnega in infrastrukturnega potenciala pri izvedbi Strategije razvoja trajnostnega turizma v občini Trebnje – skrajšana verzija
Seznam slik
18
Slika 1: Obeležje 15. poldnevnika na Vrhtrebnjem
25 Slika 2: Dobrnič
26
Slika 3: Razvaline gradu Šumberk
27 Slika 4: Okljuki pri Brezi
28
Slika 5: Marovška zijalka
29 Slika 6: Mesto Trebnje
30 Slika 7: Temenica poplavlja pred Rupama
31 Slika 8: Temenica pri Dolenjih Ponikvah prvič ponikne
32
Slika 9: Dularjev mlin v Grmu
33 Slika 10: Obeležje 15. poldnevnika na Vrhtrebnjem
34 Slika 11: Cerkev Matere božje na Zaplazu
35 Slika 12: Vitraj v zaplaški cerkvi
36 Slika 13: Dvorec Mala Loka s kapelo
37 Slika 14: Rojstna hiša Friderika Barage
37 Slika 15: Jurjeva domačija
38 Slika 16: GLST - Magyar
45 Slika 17: Aktivni oddih
88 Slika 18: Mesto Trebnje
93 Slika 19: Utrinek s sejma Alpe Adria
94 Slika 20: Obisk turističnih novinarjev na Liscu
95
Slika 21: Snemanje oddaje Na Lepše
0.1 Strategiji na pot
Tu se tudi bolj ve, da se pomlad začne v vinogradih, poletje v valovanju trav in žit in jesen s cvetočo ajdo.
Takrat je sonce že rahlo zastrto, ozračje, ki ga polnita šumenje čebel in vonj po medu, pa postaja mehko.
Če se takrat sklonite zelo blizu, dvakrat živite.
Tudi zato je ta pokrajina razkošje.
(France Režun)
Občina Trebnje se je v začetku leta 2025 odločila za pripravo strategije trajnostnega razvoja turizma. Razlogi za to odločitev so bili večplastni. Trendi, razvojne perspektive in pogoji se tako na nacionalni ravni kot na mednarodnem trgu hitro spreminjajo.
Ti vključujejo stalne in včasih tudi nepričakovane spremembe, tako na področju gospodarskega razvoja, geopolitičnih tveganj, ekstremnih vremenskih dogajanj, pomanjkanja osebja, višjih stroških prevozov in nastanitev itd. Zato jih moramo spremljati, si zastavljati primerne cilje in biti ustrezno organizirani, da jim sledimo.
Občina Trebnje je imela zadnji operativni dokument, ki je določal smernice razvoja turizma, za obdobje med leti 2010 in 2015. Po tem času, pomeni celih deset let, ni imela krovnega dokumenta za razvoj tega področja, zato se je le-ta dogajal stihijsko in sporadično.
Posledično je bilo stanje na področju turizma daleč od možnega. Ni bilo jasne vizije, na kakšen način turizem razvijati naprej, ni bilo ustreznega upravljanja in kompetentnih kadrov, ki bi to delali poklicno, ni bilo vzpostavljenega javno-zasebnega partnerstva, ki bi turistično dogajanje spremljal, usmerjal, skrbel za materialne pogoje delovanja in udejanjanje načrtovanih nalog na področju turizma in še mnogo tega.
Zato je bil osnovni namen in razlog priprave nove strategije predvsem ureditev infrastrukture, razširitev in dvig kvalitete obstoječe ponudbe, razvoj novih produktov in kot prva prioriteta učinkovitejše, trajnostno ter odgovorno upravljanje.
Cilj strategije je, da določimo smer in program nadaljnjega razvoja turizma, da bo ta dejavnost organizirana na dolgoročno vzdržen način in da bo v čim večji meri odgovorila na potrebe prebivalcev in obiskovalcev.
Pri oblikovanju koncepta strateškega dokumenta smo zasledovali predvsem naslednje cilje:
• Trajnostno in odgovorno upravljanje destinacije
• Ustvarjanje dobrobiti tako za gostitelje kot za obiskovalce
• Varovanje naravne, kulturne in žive dediščine
• Iskanje dodane vrednosti za deležnike lokalne skupnosti
• Trajnostno in odgovorno načrtovanje z izvajanjem vrednotenja in presoje nosilne kapacitete okolja
V občini Trebnje želimo s tem dokumentom in vsemi aktivnostmi, ki smo jih izvedli v procesu priprave, vzpostaviti trajno, vzdržno in odgovorno mrežo deležnikov v vseh lokalnih okoljih občine, kakor tudi strokovno, odgovorno in dolgoročno kadrovsko rešitev za upravljanje in razvoj turizma v prihodnjih letih.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ta izziv sprejeli in prepoznali ter se vključili v aktivnosti, vse ostale pa vabimo, da se tem procesom čimprej pridružijo. Turizem smo namreč samo in le oziroma predvsem ljudje!
0.2 Analiza zadnjega razvojnega dokumenta
Po odcepitvi Šentruperta, Mokronoga in Trebelnega, kasneje tudi Mirne od občine Trebnje in ustanovitvi samostojnih občin spomladi 2006, je podjetje Hosting d.o.o., strokovni izvajalec pri izvajanju strategije turizma do leta 2006, septembra 2009 preveril izvajanje strategije po izvedenem akcijskem načrtu ter zastavljenih strateških ciljih in predvidenih aktivnosti.
Strateškega dela iz strategije do leta 2006 ni spreminjal. Prilagodil je le izvedbeni del ter cilje in dinamiko izvedbe.
V nadaljevanju je nekaj ugotovitev.
Analiza stanja
• Po statističnih podatkih za leto 2009 prenočitvene zmogljivosti zadoščajo potrebam povpraševanja.
• Gostinska ponudba je navedena, ni pa navedenih potreb in ustreznosti.
• Navedene so naravne znamenitosti, kot največja pomanjkljivost pa to, da ni jasnega skrbništva, upravljanja in vzdrževanja, in da so slabo vzdrževane in imajo pomanjkljivo turistično infrastrukturo.
• Navedene so zgodovinske znamenitosti, atrakcije in etnološke znamenitosti, kot pomanjkljivost pa njihovo upravljanje ter slaba predstavitev na trgu.
• Veliko pohodnih poti (18), kolesarskih poti (še po nekdanji enoviti občini), dobra predstavitev na spletu. Ni ocene obiskanosti, pomanjkljivo je vzdrževanje, razen Levstikove poti.
• Prireditve, sejmi in druge dogodke organizirajo večinoma različna društva, ni spremljajoče ponudbe in povezanosti, kapacitete od 50 do 500 oseb je potrebno povečati. Lokacije prireditev se pogosto spreminjajo.
• Slaba »incoming« ponudba (»outgoing« je boljša), slabo upravljanje z dejavnostjo turizma (delno občinska uprava, delno TIC), 20 do 25 vodnikov, ki se tržijo pretežno sami ali preko TIC-a.
• Turistične informacije so (TIC, promocijsko informativna gradiva, spletna stran občine), vendar niso zadostne, pomanjkljivo ali nezadostno je označevanje lokacij in ponudbe na terenu.
• Sodelovanje javnega, zasebnega sektorja in društev ni zadovoljivo organizirano. Naloge na področju upravljanja javnega sektorja izvaja občina, ni pa navedeno, kdo (oseba, sektor) in kako (ob svojih nalogah ali profesionalno) jih opravlja. Financiranje dejavnosti poteka pretežno iz proračuna občine.
• Ponudniki se povezujejo v glavnem v okviru stanovskih organizacij, slabo pa med seboj.
• 8 društev z okoli 200 člani je povezanih s turizmom.
• Turistično povpraševanje je šibko (navedeni so podatki za obiskovalce v letu 2008), ni spremljave (specifikacije) gostov, ni podatka o poslovnih gostih (Trebnje je gospodarsko razvito in ima v glavnem poslovne goste), veliko prenočitev je neregistriranih (razhajanje podatkov med kapacitetami in nočitvami), ni relevantnih podatkov o turističnem povpraševanju (doba bivanja, emitivni trgi, motiv prihoda, potrošnja).
• Izvedene delavnice za pripravo strategije so povezale deležnike javnega, zasebnega sektorja in društev, koordinacijo je izvajala občina, vendar je to potrebno in želeno povezovanje premalo intenzivno in preslabo koordinirano in upravljano.
SWOT analiza
• Prednosti: dostopnost – lega, danosti, sodelovanje in podporne institucije, turistična ponudba, širše okolje – infrastruktura.
• Slabosti: navedene prednosti so v glavnem neizkoriščene in tudi slabo razvite, ni krovne organizacije, razvoj je stihijski, dostopnost (slabe javne povezave), neizkoriščene (sicer skromne) danosti, ni povezanosti, nenaklonjenost politične javnosti, pasivnost ponudnikov, pomanjkanje turističnih programov, ni ali premalo večnamenskih objektov, neurejeno širše okolje (promet, parkiranje, ni javnih sanitarij, urbana infrastruktura), pomanjkljiva informacijska infrastruktura.
• Priložnosti:odostopnost, lega (AC), relativno skromne danosti, tematske poti, kulinarika, organiziranost in povezovanje ponudnikov in deležnikov, manjši nastanitveni objekti na podeželju, poslovni turizem, sorazmerno čisto okolje, izobražen in usposobljen kader, profesionalizacija upravljanja, infrastruktura, sodelovanje s sosednjimi občinami in turističnimi destinacijami.
• Nevarnosti: dostopnost (AC), onesnaževanje, preobremenjenost, ne-iniciativnost, slaba turistična infrastruktura, nespoštovanje trajnostnih načel pri ponudbi, prevelika odvisnost od gospodarstva.
Izzivi, ki so jih izpostavili deležniki
• pomanjkljiva turistična in obvestilna signalizacija
• pomanjkljivo trženje predvsem enodnevnih programov
• visoki standardi za nastanitve (turistične kmetije)
• slabo vključevanje nepovratnih sredstev in spodbud
• slabo vključevanje obstoječih objektov v ponudbo (vikendi, zidanice)
• nihče ne povezuje ponudbe v integralne produkte
• odsotnost prodaje in trženja domačih pridelkov in izdelkov
• gostinska ponudba je prepuščena sama sebi
• neurejeno upravljanje in skrbništvo nad danostmi
• ni krovne turistične organizacije
• ni celostne podobe
• prireditveni prostori so razpršeni in neprepoznavni
• nezadostno trženje turističnih in izletniških kmetij
• premalo informacij in skromna ponudba tradicionalne kulinarike
• nezadostna obvestilna signalizacija
• ni lokalnega rezervacijskega sistema
• nihče ne vodi statistike obiskov
• problem kadrov v gostinstvu
Vizija
Vizija (posplošen opis predvidene prihodnosti), oblikovana na delavnici, vključuje naslednje glavne usmeritve za obdobje 2010—2015:
• Okolju prijazna turistična destinacija,
• privlačna v vseh letnih časih,
• primerna za enodnevni obisk ali daljši oddih,
• ponudba vključuje individualen pristop, neokrnjeno naravo, sprostitev in doživetja na podeželju,
• razvoj ponudbe bo sledil načelom trajnosti, ekološke sprejemljivosti, kakovosti bivanja ter dodatnih možnostih za poslovanje in podjetništvo.
Slogan: »ODKLOP OD PONORELEGA SVETA« (se ni uporabljal, oziroma je ostal le na papirju).
Strateški cilji
• Okolju prijazen trajnostni turizem,
• konkurenčnost ponudbe,
• vzdrževanje in varovanje naravnih in kulturnih danosti,
• celoletna turistična ponudba,
• sodelovanje in povezovanje deležnikov,
• prepoznavna podoba,
• trženje in informiranje.
Operativni cilji
Ureditev in nova turistična infrastruktura:
• Povečanje nastanitvenih zmogljivosti (ležišč, parcel v kampih, parkirnih mest za avtodome, ekološko-turističnih kmetij) in prilagoditev ponudbe ciljnim skupinam (pohodniki, kolesarji, družine, poslovni partnerji).
• Razširitev gostinske ponudbe (vinske kleti, vinotoči, izletniške kmetije, prodajalne domače obrti in izdelkov).
• Naravne danosti (ureditev in vzdrževanje bregov Temenice, ostanki močvirij, dolina Vejerja, zgornji tok Mirne).
• Kulturna zgodovinska in etnološka dediščina (obnovitev gradu Trebnje, vzpostavitev etnološkega krajevnega muzeja, vzpostavitev kmečkega muzeja).
• Športno rekreativna ponudba (športno rekreativne poti, kolesarske steze, konjeniške poti, nordijski smučarski center, ribolovni center, naravno drsališče, športni jahalni center).
• Poslovni turizem (v gostinsko nastanitvenih objektih povečati možnosti za seminarski turizem).
• Skupna prodaja (povezovanje ponudbe in ponudnikov).
• Obveščanje javnosti.
• Trženje pridelkov in izdelkov domače obrti.
• Prireditve (upravljanje, večnamenska dvorana, organizacija izvedbe).
• Upravljanje z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi (načrt upravljanja, določitev skrbnikov).
• Enoten informacijski sistem.
• Razvoj novih okolju prijaznih produktov.
• Usposabljanje in izobraževanje ponudnikov.
Eko-turizem:
• Trebnje eko-turistična destinacija.
• Osveščanje.
• Razvoj novih proizvodov.
• Finančne olajšave in spodbude.
Obstoječi in potencialni turistični proizvodi:
Naveden je “katalog” možnih turističnih proizvodov na različnih področjih (kolesarjenje, pohodništvo, lov, foto lov, vodni športi, zračni športi, plezanje …), navedeno je obstoječe stanje in ciljno stanje do leta 2015 in označeno, kateri proizvodi se že tržijo, so v zametkih, so potencial, niso potencial glede na danosti in kateri so eko-turistični.
Akcijski načrt
Navedene so (številne) konkretne aktivnosti do leta 2015, njihovi nosilci, dinamika in viri financiranja.
Ključni razvojni projekti do leta 2010:
• Proučitev možnosti organizacijske strukture in destinacijskega managementa,
• izdelava marketinške strategije s CGP,
• izdelava »master plana« za turizem,
• izdelava zasnove obvestilne in usmerjevalne signalizacije,
• označevanje turistične ponudbe na terenu,
• pregled obstoječih regulativ za certificiranje turistične ponudbe,
• standardi in kriteriji za certificiranje lokalnih turističnih produktov.
Naveden je izvajalec (Občina Trebnje), potrebna sredstva in viri financiranja (proračun in EU skladi). Večina od tega je ostalo le na papirju.
Strategiji ob rob
Nekaj misli oz. ocen glede na trenutno stanje in pripravo aktualne strategije:
• Verjetno se stanje od takrat ni dosti spremenilo. Primerjava bi bila najboljša z analizo stanja v novi strategiji. Lahko ugotovimo, da je mnogo predlogov ostalo neuresničenih oziroma so ostali na papirju.
• Manjka veliko, bolje vse, razen nekaj turističnih proizvodov, ki so sposobni postati del sedanje turistične ponudbe.
• Prejšnja strategija je (pre) vseobsegajoča in (pre) splošna. Nova mora biti uresničljiva in konkretna, prilagojena potrebam in možnostim. Izhajati mora iz ponudbe, ki je že sposobna sprejeti gosta, obiskovalca, turista ter iz produktov, doživetij in dobrih zgodb, ki jih lahko ponudimo.
• Novo strategijo bi bilo potrebno zasnovati po načelu »manj je več«. Prejšnja strategija je vključevala vse, kar je bilo izpostavljeno, kar bi bilo dobro, potrebno in želeno. Jasno je, da takšna strategija ne more biti uresničena v doglednem času.
• Graditi je potrebno na produktih, ki so primerni za ponudbo in imajo svojega nosilca oz. upravljalca. Produkti, ki nimajo ustrezne infrastrukture in nosilca, so lahko le potencial.
• Najprej je potrebno nadgraditi in posodobiti ponudbo, ki je že v funkciji, jo ustrezno predstaviti in označiti. Sledi priprava in selektivno vključevanje produktov v nove ponudbe – itinerarje.
• Za resno ukvarjanje občine s turizmom je potrebno razrešiti že v fazi nastajanja nove strategije vprašanje primerne (racionalne, učinkovite, profesionalne) organizacije dejavnosti in upravljanja. Sicer bo tudi ta strategija končala kot prejšnja. Razpršeno ponudbo je potrebno povezati v nekaj integralnih produktov, ki imajo vsak svojega nosilca in zagotoviti profesionalno upravljanje turizma na območju občine.
• Sodelovanje in povezovanje ponudbe in deležnikov je potrebno spodbuditi z vlaganji, predvsem v trženje in promocijo, če je možno pa tudi s prijavo investicij na različne razvojne spodbude (občinske, nacionalne, EU).
• Glede na to, da so manjki oz. potrebe velike, bi bilo potrebno skrbno določiti prioritete in z njimi povezane aktivnosti, kaj najprej in kaj potem. Glede prioritet je potrebno doseči soglasje z naročnikom in deležniki.
• Trebnje ima zanimivo geografsko lego (na pol poti med Zagrebom in Ljubljano) in leži ob AC. Občina ima sorazmerno razvito podeželje. Za sodoben način življenja so značilni hitri pobegi (AC) iz prometnih, trgovskih in gospodarskih središč z namenom kratkotrajne sprostitve v mirnem in ohranjenem okolju. Trebnje se je gospodarsko hitro razvijalo po izgradnji avtoceste Bratstva in enotnosti. Nova AC mimo Trebnjega in njegova lega pa narekujeta tudi ponudbo za kratkotrajne odklope in počitek gostov med potjo.
• Iz analize pretekle strategije se nakazujejo nekako štiri možnosti: 1.oLikovni samorastniki, 2. Iz trebanjskega koša (prireditve), 3. Dobrote Dolenjske (kulinarika) in 4. Trebanjsko podeželje (turistične kmetije, izletniške kmetije, vinotoči, zidanice, rekreativne aktivnosti, domača hrana, Čatež z Razhodnjo in Zaplazom ...).
0.3 Namen strategije in strateški okvir za obdobje 2026–2032
Namen strategije je čimbolj realno oceniti izhodiščno stanje in skupaj z naročnikom
Občino Trebnje in ponudniki turističnih storitev v destinaciji uskladiti smer prihodnjega razvoja turizma ter določiti načine oziroma cilje, kako to smer tudi udejanjiti v vsakdanjem operativnem delovanju in upravljanju. Ocenjujemo, da bodo skupna vizija, razvojne smernice in produktni koncept ponudnikom služili kot vodilo pri prepoznavanju priložnosti ter razvoju in trženju ponudbe.
Strategija in sam participativni proces priprave le-te je okrepiti in povezati javno / krovno / destinacijsko podporo in ponudbeno / zasebno / izvedbeno raven v partnerski koncept, ki bo zagotavljal in okrepil doseganje zastavljenih ciljev. V ta namen je bil ustanovljen tudi strateški svet, ki je spremljal samo pripravo in načrtovanje strategije in bo tudi v procesu izvedbe igral in opravljal pomembno vlogo koordinatorja in usmerjevalca razvojnih procesov, skupaj s strokovno ekipo, ki bo zadolžena za izvajanje strategije. Glede na to, da se pričakuje, da bo do leta 2028 zaživela ustrezna pravno-formalna oblika institucije, ki bo upravljala in strokovno koordinirala področje turizma, je s konsenzom sprejet sklep, da se do takrat uveljavi čimbolj učinkovit prehoden način upravljanja dejavnosti turizma oziroma se naloge oddajo v izvajanje pogodbenemu izvajalcu.
0.4 Proces priprave strategije
Strategija je bila pripravljena na temeljih in principih participativnega načrtovanja, z vključitvijo širokega kroga kompetentnih deležnikov. Participativno načrtovanje je proces, pri katerem sodelujejo ne samo institucije javne uprave, temveč so vanj aktivno vključeni deležniki zasebnega in nevladnega sektorja, predvsem iz razloga, da se zagotovi širša podpora in sprejemljivost odločitev. Tako načrtovanje in kasnejše upravljanje omogoča boljše prilagajanje lokalnim potrebam ter spodbuja družbeno kohezijo in zaupanje v institucije. Ravno to slednje pa je zaradi odsotnosti koordiniranih aktivnosti na področju turizma 10 in več let eden ključnih izzivov, ki se mora v prihodnje temeljito spremeniti in urediti.
Usklajevanje z naročnikom
Pripravljavec strategije – strokovna skupina izvajalca, je od vsega začetka vse ključne aktivnosti usklajevala z naročnikom oziroma njegovo strokovno službo. Ob tem velja iskrena zahvala za odlično sodelovanje in podporo predvsem vodji projekta s strani naročnika ge. Vanji Kovačič, strokovni sodelavki oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti ge. Silvi Slak, vodji oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti ge. Danici Grandovec, direktorju občinske uprave mag. Janku Zakrajšku in županji ge. Mateji Povhe.
Strateški svet
Naročnik je predlagal in potrdil 8 članov Strateškega sveta, ki je spremljal projekt skozi ves proces ter potrjeval in dopolnjeval ključne faze (analiza stanja, strateške smernice, akcijski načrt). Z izvajalcem so se sestali na treh delovnih srečanjih, povabljeni pa so bili tudi k pregledom gradiva, preden je bilo le-to predstavljeno širši javnosti v vseh fazah projekta (analiza stanja, strateške smernice, akcijski načrt). Večina članov pa se je udeležila tudi tematskih delavnic.
Tematske delavnice
V okviru prve faze (marec – junij 2025) priprave strategije in analize stanja ter oblikovanja vizije in ciljev, so bile izvedene delavnice v naslednjih krajih: Trebnje 2x, Čatež, Dobrnič in Šentlovrenc (za Šentlovrenc, Veliki Gaber in Veliko Loko), torej skupaj 5. Vseh delavnic se je udeležilo 66 deležnikov javnega, zasebnega in nevladnega sektorja. Vsi, ki so se udeležili delavnic, so obravnavali tudi predlog vizije, prioritet in ukrepov, kot del aktivnosti participativnega načrtovanja. V drugem delu priprave strategije, vezano na pripravo akcijskega načrta (oktober 2025 – februar 2026), je bilo izvedenih še pet tematskih delavnic in sicer na lokacijah Lisec, Čatež in Trebnje, namenjenih predvsem turističnim ponudnikom. Cilj je bil na eni strani podati informacije o temah, ki so jih deležniki izpostavili kot pomembne, in o katerih so želeli izvedeti več (npr. turizem na podeželju, oblikovanje tematskih poti, upravljanje, predstavitev strateškega dokumenta in načina upravljanja v prehodnem obdobju …), in na drugi strani pridobiti pomembne in kompetentne povratne informacije, ki so jih deležniki s svojim znanjem in vedenjem lahko prispevali. Dodatno je bil izveden tudi nastop destinacije in njenih ponudnikov na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani v času med 4. in 7. februarjem 2026. Po sejemskem nastopu je bilo organizirano in izvedeno tudi študijsko potovanje za novinarje in nagrajence s sejma, ki so sodelovali v organizirani nagradni igri. Študijska tura je bila izvedena 5. 3. 2026 in se je je udeležilo 35 predstavnikov strokovne javnosti ter nagrajencev iz sejma Alpe-Adria. V sodelovanju z ekipo RTV SLO pa je 15. 4. 2026 potekalo snemanje oddaje Na lepše.
Terenski obiski za presojo nosilne sprejemljivosti okolja
V okviru terenskih ogledov v mesecu avgustu 2025 smo obiskali naslednje lokacije: Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov, Stehanja vas – cerkev Povišanja sv. Križa, Dolga njiva pri Šentlovrencu – cerkev Najdenja svetega Križa, Krtina – Dularjev mlin, Mala Loka –grad Mala Loka, Zaplaz – cerkev Marijinega vnebovzetja, Bajturn (Zaplaški hrib), Trebnje –mesto z bližnjo okolico, Vrhtrebnje – 15. poldnevnik, Lisec, Gorenji Podšumberk – razvaline gradu Šumberk, Dolnje Selce – razvaline gradu Kozjak, Mala vas – Baragova rojstna hiša, Občine – Jurjeva domačija, skupaj torej 14. V začetku aprila 2026 je bil izveden še en obisk gradu Mala Loka, kjer smo se srečali z njegovim lastnikom.
Slika 1: Obeležje 15. poldnevnika na Vrhtrebnjem, foto: Občina Trebnje
Namen tega sklopa aktivnosti je ključnega pomena za dosego razvojnih ciljev, kakor tudi za potrebe identifikacije okolja in njegove kulturne občutljivosti ter za zagotavljanje trajnosti produkta v turistični ponudbi destinacije. Namen ocene o nosilni kapaciteti okolja je zagotoviti stanje, v katerem turisti in dnevni gostje, ki so zainteresirani za turistično ponudbo, ne povzročajo škodljivih učinkov na kulturni ali naravni dediščini destinacije. Nadalje je namen ocene preprečiti, da bi prenatrpanost rezultirala v nezadovoljstvo gosta ali da bi lokalno prebivalstvo negativno dojemalo prisotnost svojih gostov. To je zelo pomembno, če želimo, da turizem prispeva k vzdrževanju kulturne in naravne dediščine, s ciljem zajemanja njene ekonomske vrednosti ter k dvigovanju zavesti in odgovornosti lokalnega prebivalstva.
Namizne raziskave, interne delavnice, smernice naročnika in javno dostopni podatki
Vsa poglavja strategije so podprta z namiznimi raziskavami, internimi raziskavami in internimi usklajevanji z naročnikom. Uporabljali smo javno dostopne statistične in analitične podatke iz virov, kot so: dokumentacija naročnika, SURS in AJPES ter aktualne sektorske in druge strategije na ravni Slovenije, regije in občin.
2006: izdelana Strategija razvoja turizma v občini Trebnje – Hosting d.o.o.
2009: dodelan akcijski načrt – Hosting d.o.o.
2022: nova krovna Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028
2025: Začetek priprave Strategije razvoja trajnostnega turizma v občini Trebnje za obdobje do leta 2032 z akcijskim načrtom
Shema 1: Časovnica
ANALIZA STANJA
OPREDELITEV SKUPNE VIZIJE
OBLIKOVANJE STRATEGIJE 2 3 4 5
DOLOČITEV PRIORITET IN UKREPOV
AKCIJSKI NAČRT
Participativni pristop, ki je vključil vse deležnike v destinaciji in podpiral vse faze strategije.
1. USKLAJEVANJE Z NAROČNIKOM
Redno usklajevanje ključnih aktivnosti priprave strategije z naročnikom in njegovo strokovno službo ter sodelovanje in podpora v celotnem procesu priprave dokumenta.
3. TEMATSKE DELAVNICE
V procesu priprave strategije so bile izvedene lokalne tematske delavnice za predstavnike javnega, zasebnega in nevladnega sektorja, namenjene analizi stanja, sooblikovanju vizije, prioritet in ukrepov ter pripravi akcijskega načrta.
5. ANALITIČNE PODLAGE STRATEGIJE
Priprava strategije je temeljila na namiznih raziskavah, internih usklajevanjih z naročnikom ter analizi javno dostopnih statističnih in analitičnih podatkov ter relevantnih razvojnih in sektorskih dokumentov na državni, regionalni in lokalni ravni.
Shema 2: Proces priprave dokumenta
2. STRATEŠKI SVET
Strateški svet, imenovan s strani naročnika, je spremljal pripravo strategije, sodeloval na delovnih srečanjih ter pregledoval in dopolnjeval gradiva v ključnih fazah
4. TERENSKI OBISKI
V okviru priprave strategije so bili izvedeni terenski ogledi ključnih lokacij destinacije z namenom boljšega razumevanja prostora, kulturne in naravne dediščine ter ocene nosilne sprejemljivosti okolja za razvoj trajnostne turistične ponudbe.
0.5 Struktura dokumenta
Dokument sestavlja 5 sklopov, ki sledijo strokovno uveljavljenemu teku in fazam strateškega načrtovanja:
ANALIZA STANJA OPREDELITEV SKUPNE VIZIJE
DOLOČITEV PRIORITET IN UKREPOV AKCIJSKI NAČRT 2 3 4 5
OBLIKOVANJE STRATEGIJE
KJE SMO?
Analiza stanja
1.1 Predstavitev destinacije Občine Trebnje
1.2 Nastanitvene zmogljivosti
1.3 Regijski destinacijski pogled - Dolenjska
1.4 Aktualna organiziranost področja turizma –kritična analiza organiziranosti turizma v občini Trebnje
1.5 Trendi v panogi
1.6 SWOT analiza
1.7 Povzetek analize stanja s ključnimi izzivi za turistično destinacijo Trebnje
KAJ ŽELIMO DOSEČI?
Opredelitev skupne vizije
2.1 Kaj želimo doseči in katere smernice zasledujemo
4.2 Ključni motivi prihoda obiskovalcev in turistov v občino Trebnje
4.3 Ciljne skupine (personas) turistične destinacije Trebnje
4.4 Operativna izvedba v času priprave strateškega dokumenta
KAKO TO URESNIČIMO?
Akcijski načrt
5.1 Strategija razvoja turizma v Občini Trebnje –akcijski načrt za obdobje 2026–2028
5.2 Akcijski načrt –izvedba strategije razvoja trajnostnega turizma v občini Trebnje za obdobje maj 2026 – marec 2028
5.3 Okvir izvajanja strategije
Shema 3: Struktura dokumenta
I. KJE SMO – ANALIZA OZIROMA OCENA IZHODIŠČNEGA STANJA
V okviru analize (SKLOP 1) je podan pregled stanja turizma in opaznih trendov v destinaciji, pripravljena je kratka problemska analiza ponudbe in povpraševanja, sklop pa zaokroži širši pogled (slovenski turizem in trendi), ter povzetek v obliki SWOT analize in opredelitve ključnih izzivov.
II. KAJ ŽELIMO DOSEČI – OPREDELITEV SKUPNE VIZIJE
V strateškem delu (SKLOP 2) sledijo opredelitev vizije, poslanstva in vrednot ter zunanje tržne pozicije.
III. KAKO BOMO TO DOSEGLI – OBLIKOVANJE STRATEGIJE
V SKLOPU 3 je vizija spremenjena v krovni razvojni model z opredeljenimi prioritetami in razvojnimi cilji. V tem strateškem razvojnem sklopu tudi opredelimo produktno strategijo (na ravni produktnega portfelja destinacije in strateških smernic po produktih).
IV. KAJ MORAMO NAREDITI – DOLOČITEV POLITIK
Osrednji del dokumenta je SKLOP 4, v katerem 6 prioritet opredeljuje strategijo in pričakovane rezultate ter kazalnike, nato pa po identificiranih šestih ključnih področjih delovanja (prioritetah) opredeljujemo ukrepe z indikativnimi projekti. Pregled ukrepov in aktivnosti je za lažje delovanje povzet tudi v Akcijskem načrtu, ki je del priloge dokumenta Strategija razvoja trajnostnega turizma občine Trebnje, z nosilci, prioritetami (oziroma časovnico) ter z oceno stroškov in indikativnih virov financiranja.
V. KAKO TO URESNIČIMO – AKCIJSKI NAČRT
V zaključnem SKLOPU 5 je opredeljena organiziranost in način izvajanja strategije, indikativni finančni načrt ter identificirana tveganja z omilitvenimi ukrepi. Vse izzive in predloge vezane za upravljanje smo posebej in podrobno obravnavali na delavnici z naročnikom dne 6. 1. 2026.
1. KJE SMO? Analiza
1.1 Predstavitev destinacije Občine Trebnje
Naravne in kulturne danosti za razvoj turizma v občini Trebnje
Kot srednjedolenjska je izrazito prehodna pokrajina, ujeta v razgiban prostor na stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta. Najstarejša naselja na varnih, dvignjenih, strateško pomembnih točkah so obvladovala nižinske ravnice in doline. V času starejše železne dobe je to območje eno najgosteje naseljenih v Sloveniji. Iz tega časa izvirajo gozdne krčevine, prvi pašniki in osnovna prometna mreža. Najstarejša prometnica je tekla po Temeniški dolini, od prečnih povezav pa sta pomembni prek Tihaboja in Moravč proti Litiji, in druga, ki je tekla po Mirnski dolini.
Po številu arheoloških najdišč sodi občina Trebnje med najbogatejše v Sloveniji. Trebnje je v vseh zgodovinskih obdobjih eno najvažnejših prometnih vozlišč na Dolenjskem, kjer se križata prometnica skozi Dolenjsko podolje proti Krški kotlini in prečna pot iz Suhe krajine prek Trebnjega čez nizek preval proti Mirnski dolini. Pokrajina, kakor v pravljici, darežljiva narava, delovna vnema pridnih rok. Ljudje, ki tod živijo, znajo že dolga stoletja skrbeti za nadaljnje bujno življenje in nič ne kaže, da bi se kaj upehali. Razvijajoče se agrarno gospodarstvo, obrt in podjetništvo, rastoča industrija. Vse v tem okolju govori o deželi obilja.
Dolenjsko podolje
Dolenjsko podolje se vleče v 45 km dolgem in od 3 do 12 km širokem pasu od Ljubljanskega barja in Turjaške pokrajine na zahodu do Raduljskega hribovja in Novomeške pokrajine na vzhodu. Na severu se dviga v Posavsko hribovje, na jugu pa v planotasto Suho krajino. Del te pokrajine v občini Trebnje je porečje Temenice. Občina Trebnje kot del osrednje Slovenije, natančneje Srednje Dolenjske, je izrazito prehodna pokrajina, ujeta v razgiban prostor na stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta. To se odraža v njeni kamninski sestavi, v reliefnih, hidrografskih in podnebnih značilnostih, v tipih prsti, rastja in živalstva, pa tudi v gospodarskem in kulturnem pogledu. Mejo med alpskim in dinarskim svetom nakazuje reka Temenica, mejo proti panonskemu svetu pa Krško hribovje. Na jugu prehaja v Suho Krajino in na severu v Posavsko hribovje.
Suha krajina
Planotasta Suha krajina je ena izmed najbolj kraških pokrajin v Sloveniji. Začenja se s strmim pobočjem južno od Dolenjskega podolja. Prelomnica poteka od Velikega Gabra, mimo Stehanje vasi, Korenitke in Pluske, pod Občinami na Lužo ter Vrhtrebnje, Grmado in Repče do Ponikev – na jugu meji na Malo goro, na zahodu sega do Velikolaščanske pokrajine in na vzhodu do Novomeške pokrajine. Zaradi prevotljenosti so se vode povsem umaknile s površja v notranjost. Apnenci pokrivajo kar 85 % vseh površin. Med karbonatnimi kamninami je še 9 % dolomitov. Preostalih 6 % predstavljajo holocenski sedimenti in plio-kvartarne gline.
Suha krajina ima zmerno celinsko podnebje z letno količino padavin od 1.200 do 1.350 mm, od tega 300 mm v poletnih mesecih. Povprečna letna temperatura med leti 1961 in 1990 je bila tu 8,0 °C, julijska 17,6 °C, januarska pa -2,4 °C. Glede na podatke s spletne strani Weather and climate ima sicer občina Trebnje naslednje povprečne temperature: januar - 1,08 oC, julij - 23,6 oC. Značilne so temperaturne inverzije v uvalah in kraških poljih. Zaradi kraškosti je bila v Suhi krajini edina možna tradicionalna vodna oskrba s pomočjo kapnic.
Pomanjkanje vode v tej kraški pokrajini, ki je v izrazitem nasprotju s sicer vodnato Dolenjsko, je najverjetneje tej regiji dalo sedanje ime. Edina stalna površinska tekoča voda v Suhi krajini je lehnjakotvorna Krka.
Povprečni naklon površja v Suhi krajini je 9°. Tla se razprostirajo na bolj ali manj valovitem svetu. Večji del pokrajine leži v pasu med 200 in 400 m nadmorske višine, le najvišji vrhovi sežejo nekaj nad 700 m; 51 % površja leži pod 400 m, 44 % v pasu med 400 in 600 m, le 5 % ozemlja pa je višjega od 600 m. Med prstmi na apnencih prevladujejo rjave pokarbonatne prsti, na dolomitu pa plitvejše rendzine, za katere je značilna večja sušnost. Delež gozda se je v zadnjem stoletju povečal s tretjine na polovico ozemlja. Sestava rastja je precej pestra. Polovica vseh gozdov je gabrovih, na vzhodnem delu regije pa je zaradi močnejših panonskih vplivov na kislih prsteh pogost gozd bukve, kostanja in hrastov.
Za poznavanje reliefa je bistveno poznavanje prevladujoče kraške razčlenjenosti, ki odločilno vpliva na poselitev in rabo tal. V Vzhodni Suhi krajini z Dobrniško kotlino prevladujejo široke kraške kotanje in vmesni hribi, planotast svet prekinjajo nekatere večje kraške globeli, kot sta Dobrniška uvala in Globodol. Površje je sicer pokrito s preperino, a neenakomerno, ponekod s tanko plastjo, drugod bolj obilno, in marsikje na dan štrlijo skale; razjedeno je z neštetimi vrtačami in kraškimi kotanjami, posebno pozornost pa vzbujajo velike jame proti Vrbovcu in Dobravi. Globoka kraška tla v ravninskih predelih Dobrniške kotline so zelo rodovitna.
V zakraseli nizki Vzhodni Suhi krajini izstopajo kraške jame na Rdečem Kalu Velika Vratnica, Mala Vratnica in Koprivnica z zasiganostjo, prvi dve tudi z globino, Mišnica v Vrbovcu s ponorom z aktivnim tokom, z geomorfološko zanimivim kevdrcem Volčja jama, manjša vodoravna jama Volčji kevder v Zagorici pri Velikem Gabru, manjša izvirna jama s stalnim tokom Zijavnica v Dolu pri Trebnjem, kot paleolitska lokacija spodmol Zijalka v Mačjem Dolu, najdaljša jama v občini, z breznom Pasja jama v Orlaki, zasigana vodoravna Jama na Dobravi in geomorfološko zanimivo brezno Čepnica na Dobravi, udorna jama na območju Hrastovca Štampovca, Liška jama z breznom v Preski pri Dobrniču, na Rojah pri Čatežu fosilna izvirna Rojska jama na osamelem krasu, aktivna ponora Temenice Rupa I in
Slika 2: Dobrnič, foto: Občina Trebnje
Rupa II, fosilna ponora Temenice Velban kevder in Risanica na Jezeru, in na Vrhtrebnjem vodoravni Mala jama in Velika Jama, ki je tudi biološko in arheološka zanimiva kraška jama.
Na nižjem zahodnem delu iz okoli 300 m visoke planote izraziteje izstopata dva hriba, 540 m visok Šumberk in 565 m visok Lisec. Na razglednem grebenu prvega je bil zaradi strateške lege v 11. stoletju postavljen eden najpomembnejših gradov na Kranjskem, ki se omenja med prvimi posestvi dedičev Heme Breško-Seliške, zahodna reber drugega pa je izkoriščena za vinograde. Dobrniško-Vrbovška uvala s 7 do 8 km² velikim dnom je kljub vložkom dolomita večinoma suha. Globodol je najbolj ostro omejena večja kraška kotanja v Sloveniji. Njegovo dno na nadmorski višini okrog 200 m je 3,5 km dolgo in široko 1 km. Večina vode, ki zalije nižji rob v severni polovici polja, priteče kar skozi dna vrtač, iz česar lahko sklepamo, da leži dno v višini piezometričnega nivoja visoke vode.
Trebanjska pokrajina
Trebanjska pokrajina kot del Dolenjskega podolja nudi zaradi svojega prometnega položaja in ugodnih naravnih razmer številne razvojne možnosti. Gre za eno najvažnejših prometnih vozlišč na Dolenjskem. Tod mimo teče prometna povezava med Ljubljano in Krško kotlino. Prometnica Dolenjskega podolja se prav tu križa s prečno potjo, ki vodi iz Suhe krajine v Mirnsko dolino in dalje v treh smereh – proti Litiji, Radečam in Sevnici v savski dolini. Izkorišča preval (298 m) v nizkem temeniško-mirnskem razvodju, le kak kilometer severno od Trebnjega. Trebnje je imelo tudi pomemben strateški položaj, saj se tu dolina Temenice zoži in na jugu strmo dvigne v okrog 300 m višjo Suho krajino (Trebni vrh, 581 m). Svoj izjemen položaj na prometnem prepihu je ta prostor izkoriščal že v najstarejših časih.
Slika 3: Razvaline gradu Šumberk, foto: Občina Trebnje
Preprežen je bil s pomembnimi tovorniškimi potmi, sprva z rimskimi, nato s srednjeveškimi. Dve najpomembnejši poti sta vodili po dolini reke Krke in Save, povezovala pa jih je pot od Žužemberka preko Dobrniča, Trebnjega in po dolini reke Mirne.
Človek je bil v teh krajih prisoten že v obdobju srednjega paleolitika. V Marovški zijalki pri Šentlovrencu so našli obsekan kamen kremenca in zglajene kosti lovca in nabiralca plodov, kar kaže na prehodno bivanje v tej skalni jami. Bogate arheološke najdbe na območju občine Trebnje pričajo o gosti poselitvi v prazgodovinski, rimski in zgodnjeslovenski dobi. Še danes so v naravi vidna utrjena prazgodovinska naselja, ki leže na markantnih hribih in obvladujejo nižinske ravnice in doline. Prazgodovinska gomilna grobišča leže pri Dobrniču, med vasmi Dobrava, Korita in zaselkom Reva, in na prevalu Medvedjek pri Velikem Gabru. Grobišča, ki ležijo jugozahodno od današnje hitre ceste, zajemajo grobove iz halštatske, latenske in rimske dobe, o tem pričajo tudi najdbe z najdišča Bič in keltsko grobišče iz Zagorice pri Biču, odkrita pa je bila tudi zgodnjerimska naselbina iz 1. do 3. st.
Na območju današnjega Trebnjega, ob itinerarski cesti Aquileia-Emona-NeviodunumRomula-Siscia, je ležalo rimskodobno naselje Praetorium Latobicorum. Njen zahodni rob določa antična nekropola z žarnimi in skeletnimi grobovi na Pristavi. Na Benečiji, nasproti rimski naselbini, leži še eno poselitveno območje z najdbami, ki kažejo na antično obdobje, kjer pa je bilo najdenih tudi precej fragmentov prazgodovinskih keramičnih posod. V rimski dobi je bilo poseljeno tudi območje trebanjskega gradu.
V Kamnem Potoku, 2.5 km severozahodno od Trebnjega, so bile odkrite lončene cevi, ki jih povezujemo z rimskodobnim vodovodom. Na hribu Brnek pri Dolenji Nemški vasi, 3 km vzhodno od Trebnjega, je deloval rimski kamnolom, v cerkvi sv. Petra pri naselju Jezero so ohranjene grobne parcele, v cerkev pa so vzidani štirje nagrobniki.
Za naseljevanje Slovencev je bilo posebej privlačno že izkrčeno dolenjsko gričevje. V 10. stoletju so se ob vzhodni meji Velike Karantanije, ki je združevala dežele med Donavo in Jadranom, oblikovale mejne grofije. V eno takih, Spodnjo ali Savinjsko marko, je tedaj spadala tudi naša regija, ki je na zahodu, na črti Litija – Temenica – Trebnje, mejila na Kranjsko marko.
Slika 4: Okljuki pri Brezi, foto: Oddelek za geografijo, FF UNI LJ
Gradovi, ki pomenijo opuščanje staroslovenskih gradišč in uvajanje v pridvorno politično in gospodarsko življenje, se v 10., 11. in 12. stoletju pojavljajo na težko dostopnih grebenih našega gričevja in ustvarjajo tipično slovensko panoramo skupaj z našimi belimi cerkvicami, ki se kmalu po utrditvi dinastičnih oblasti pojavljajo na izpostavljenih točkah posesti. Vzporedno z njimi nastajajo po grebenastih pobočjih in dolinah bogata kmetijska zemljišča s slikovitimi, za našo pokrajino značilnimi zaselki. Pred poplavami varna območja ob pomembnih prometnih poteh so tudi najgosteje naseljena. Prevladujejo gručasta in obcestna naselja.
Pod zmernim podnebjem so se iz srednjega veka sem izvila posamezna trška središča, ki so ohranila nekaj lastnosti vitalnih vozlišč, ki jim pritiče specifičen razvoj v “trge”. V Suhi krajini Dobrnič, v Dolenjskem podolju Šentlovrenc, ki ga je v novejšem času zamenjal Veliki Gaber, in osrednje Trebnje, v Posavskem hribovju pa Čatež, ki je izkoristil ugoden prometni položaj, saj leži ob prevalu iz Mirnske v Temeniško dolino. Vsak zase vsi obvladajo svoja teritorialna zaledja. Razvila so se tudi ostala naselja v neposredni bližini Trebnjega: Dolenja Nemška vas, Štefan pri Trebnjem, Dolenje in Gorenje Ponikve, Jezero in Rihpovec. Najmanjša so naselja na slemenih in bolj strmih pobočjih goric na razvodju proti Mirni.
Staro jedro Trebnjega, danes razpotegnjeno gručasto naselje, leži na ledenodobni terasi na levem bregu Temenice, medtem ko so se novi deli naselja razvili na višjih terasah Farovškega in Pavlinovega hriba ter vzdolž in severno od stare ceste Trebnje – Novo mesto proti vzhodu, kjer se je povsem združilo s Starim trgom; strnjeni potezi glavne ulice ob razširjenem cestnem trgu se priključi še park s spomenikom. Z desnim bregom Temenice preko železniške proge, Temenice in avtomobilske ceste Ljubljana – Novo mesto je Trebnje povezano s “trebanjskim tromostovjem”.
Slika 5: Marovška zijalka, foto: Občina Trebnje
V srednjem veku se je kraj preživljal predvsem s tovorništvom, leta 1351 naj bi dobil tudi tržne pravice, a je nazadoval. In Valvasor ga je leta 1689 imenoval ‘dolga blatna vas’.
Srednji Dolenjski je pečat vedno dajalo kmetijstvo. A v 19. stoletju je regija zaostajala za drugimi slovenskimi pokrajinami. Prepad je rasel zaradi pozne izgradnje železnice in elektrifikacije, zapoznele in šibke industrializacije ter zaostalega kmetijstva. Leta 1894 je mimo Trebnjega stekla od Ljubljane proti Novemu mestu železnica. Leta 1908 je bil zgrajen še odcep proti Šentjanžu, ki so ga 30 let kasneje podaljšali do obsavske proge v Sevnici. A je kljub vsemu do konca 2. svetovne vojne Trebnje ostalo le manjše gospodarsko in upravno središče agrarne okolice. Občina Trebnje je bila zapostavljena tudi po drugi svetovni vojni in je poleg belokranjskih občin doživela tudi največji odliv prebivalstva v Sloveniji.
Znaki zaostalosti so se začeli zabrisovati šele po letu 1960, ko se je začela resneje razvijati industrija. Razvoj se je pospešil z izgradnjo Ceste bratstva in enotnosti leta 1958, ki je izkoristila obstoječo traso preteklih zgodovinskih obdobij. Danes je Trebnje upravno, kulturno in gospodarsko središče in najpomembnejše dolenjsko mesto med Grosupljem in Novim mestom. Trebnje se je razvilo na enem najvažnejših križišč na Dolenjskem in v njegovi bližnji okolici je v vseh časih, od bakrene dobe dalje, dokazan obstoj pomembnih naselbin.
Srednja Dolenjska ima zmerno celinsko vlažno podnebje z letno količino padavin okrog 1200 mm in povprečno letno temperaturo 9 oC (jan. -1 oC, jul. 18 oC). Kaže se prehodnost med panonsko-subpanonskim in srednjeevropskim podnebnim območjem in z njo povezana zahodna meja subpanonskega vegetacijskega in kulturnega vpliva. Prav v dolini Temenice se je oblikovala zahodna meja subpanonskega vinogradništva. Vinogradi pokrivajo prisojna pobočja v toplotnem pasu, ki se začenja nekaj 10 m nad dnom dolin in sega do nadmorske višine 450–500 m. Naprej proti zahodu pa te tipične vinogradniške pokrajine povsem izginejo.
Slika 6: Mesto Trebnje, foto: Občina Trebnje
Temeniška dolina — najdaljša slovenska slepa dolina
Osrednjo os Trebanjske pokrajine predstavlja reka Temenica, ki izvira pod vasjo Javorje v neprepustnem svetu Posavskega hribovja. Številni levi pritoki reke Temenice zbirajo vode na neprepustnih paleozojskih in starotriadnih kamninah predalpskega Posavskega hribovja, z desne pa je zaradi kraške Suhe krajine dotok vode neznaten.
Temenica, poleg Notranjske Reke in Ljubljanice ena največjih slovenskih ponikalnic, se iz hribovja prek različnih jurskih dolomitov prebija na jug in pri Velikem Gabru zavije na Dolenjsko podolje. Od Velike Loke dalje dobiva pritoke le z leve strani, pa še ti so zelo kratki, saj je razvodnica proti Mirni oddaljena le 2 do 3 km. Zaradi majhnega zaledja se poleti tudi zelo hitro posušijo in terase na levem bregu prekinjajo suhe dolinice – doli in grape.
Po precej ploski, 40 m globoki dolini teče Temenica proti vzhodu in jugovzhodu, in ker je le plitvo vrezana, pogosto prestopi bregove. Na široko meandrira po travnati aluvialni ravnici, ki jo spremljajo terase in tipične srednjedolenjske gorice, prekrite s plio-pleistocensko rdeče-rjavo ilovnato preperino. Južno od Temenice je pas precej ozek, severno pa prehaja v podobno pokrajino Mirnske doline. Vleče se po Dolenjskem podolju od Šmarja prek
Ivančne Gorice in Trebnjega, pa še naprej do Mirne Peči in Novega mesta in je izjemno pomemben za poselitev in obdelavo, izkoriščata pa ga tudi cesta in železnica. Gre za eno najvažnejših prometnih vozlišč na Dolenjskem. Tu se namreč pri Trebnjem križata najstarejša prometnica skozi Dolenjsko podolje proti Krški kotlini in prečna pot, ki vodi iz Suhe krajine prek Trebnjega čez nizek preval proti Mirnski dolini in naprej skozi Krško gričevje proti savski dolini pri Sevnici. V Temeniški dolini do Ponikev kras še ni izrazit. Tu opažamo le suhe dolinice, posamezne vrtače in skale na površju. Precej bolj je svet razdrapan v okrog 50 m višjem platoju iz čistega jurskega apnenca med Ponikvami in naseljem Jezero, kjer naštejemo nad 100
Slika 7: Temenica poplavlja pred Rupama, foto: M. Kapus
vrtač na km². Kraške obline so prisotne tudi nad desnim bregom Temenice, na meji s Suho krajino, kjer pa so apnencu primešani tudi rožanci. Pobočne uravnave so posute z vrtačami, v Bukovju pod Vrhtrebnjem pa sta tudi vhoda v kraški Veliko in Malo jamo.
JV od Trebnjega, pri Dolenji Nemški vasi, Temenica začne po 26 km površinskega toka ob stiku z zakraselimi jurskimi apnenci izgubljati vodo v številnih požiralnikih. Ob najnižjem vodostaju ponika že pri Ponikvah (Rupa I, 264 m, in Rupa II), pri višjem pa podaljša tok po sicer suhih strugah, kjer se aktivirajo novi požiralniki. Ob ponorih je zanimivo po deževju, ko Temenica prestopi bregove. Ujeti je treba visokovodni val, ko prične reka teči mimo rup po fosilni strugi proti oddaljenim ponorom, kjer je ponikala pred tisočletji. Pred sabo pometa plitvo strugo in zaliva rupe. Za zatrepno dolino je značilen razgiban kraški relief z mestoma izrazito skalnatastjo in številnimi vrtačami. Fosilna struga je v začetnem delu regulirana in izravnana, v nadaljevanju pa sledi zmeandriran potek skozi gozd.
Vzdolž suhe fosilne struge je več kraških jam – posebej zanimivi in tudi največji sta Velban kevder ali Mačkova jama in Risanica. Vhod v Velban kevder se odpira v manjšem ponoru med podornimi skalami v fosilni strugi. Za prostornim vhodnim delom se jama razveji v labirint ozkih, erozijsko obdelanih rovov v skupni dolžini 88 metrov. Najnižjo točko doseže zahodni rov, ki je pri 17 metrih s sifonom v stiku s podzemsko vodo. Risanica se odpira kot široko udorno brezno z naravnim mostom. Vhodno brezno se na globini 10 metrov v JV smeri nadaljuje v okoli 30 m dolgo podzemsko dvorano z dvema sifonoma in stranskimi rovi. Jama, ki je dolga 72 metrov in seže v globino 13 metrov, je občasno poplavljena. Po tleh prevladuje odložena ilovica, zasiganost pa je skromna. Široko brezno Risanice je v stiku s podzemno vodo na globini 15 metrov.
8: Temenica pri Dolenjih Ponikvah prvič ponikne v številnih ponikvah in požiralnikih, foto: Občina Trebnje
Podzemni tok se konča v spodmolu Zijalo, na južnem obrobju griča Sv. Ana (407 m), v bližini naselja Vrhpeč. Ob visoki vodi je aktiven bruhalnik, stalni izvir je na višini 245 m, ob strugi pa je še niz izvirov. K Sv. Ani se steka tudi podzemna voda od drugod. Tik pred Vrhom sv. Ane naj bi bilo nekdanje razvodje med Mirno in Temenico. V zgornjem pliocenu naj bi reka Temenica posegla v Mirnsko porečje in vse vode Dolenjskega podolja pretočila vase. Z mirnskega razvodja, z območja starotriadnih mešanih karbonatno-silikatnih
Slika
kamnin in apnencev ter dolomitov z roženci, priteče v podolje proti jugozahodu več kratkih potočkov, ki ob stiku s čistimi jurskimi apnenci pri naselju Jezero ponikajo. Visokih vodá pa ponori ne požirajo, zato občasno nastane tam jezerce.
Od Sv. Ane Temenica vijuga po aluvialnih nanosih Mirnopeške doline, 12 km proti JV in pri Goriški vasi na višini 230 m še drugič ponikne. Ob visoki vodi tok podaljša za 1 km in ponika pod Dolenjim Vrhovim. Tu gre torej za pravo, 8 km kraško dolino, ki je zaprta z obeh strani. Zgoraj je ozko zatrepna, spodaj pa širša slepa dolina. Temenica teče zatem skozi gornjejurske bele in sive plastnate apnence in se po 2,5 km zračne razdalje od ponora pri Goriški vasi ponovno pojavi na začetku 70 m globoke in 1140 m dolge zatrepne doline Luknja, na višini 180 m. Okrepljena je tudi z vodami z Dobrniškega in Globodolskega polja. Poleg stalnega je tudi več občasnih izvirov. Reka, ki se tu preimenuje v Prečno, odteka po glinenih sedimentih in alevrolitu Zaloške kotlinice, ki je del grezajoče se KrškoBrežiške kotline oz. Novomeške pokrajine. Južno od zadnjega ponora je ohranjen 7 km dolg dol Prečna, ki je nekdanja površinska povezava s spodnjim tokom Temenice. Po 6 km vijugastega toka se pri Zalogu, 4 km zahodno od Novega mesta, izliva v Krko.
Na podlagi primerjav oz. velikih razlik v pretokih zgornjega (Rožni vrh pri Trebnjem –0,89 m³/s, min. 0,06, maks. 14) in spodnjega toka Temenice (Prečna – 4,6 m³/s, min. 0,56, maks. 21,8) sklepamo, da Temenica v celotnem toku zbira tako površinske kot podzemne pritoke.
Celotna reka s poplavno ravnico od izvira do izliva v reko Krko, s ponori, podzemskim tokom in kraškimi izviri predstavlja ekološko pomembno območje. Večja habitatska pestrost je značilna za srednji in spodnji tok. Izpostavljen habitatski pomen ima podzemsko
Slika 9: Dularjev mlin v Grmu, foto: Oddelek za geografijo, FF UNI LJ
zaledje Temenice v Luknji. Ob reki Temenici je bilo popisanih 32 vrst kačjih pastirjev, 43 vrst metuljev, 7 vrst dvoživk in 49 vrst ptic, med katerimi najdemo več vrst, uvrščenih v rdeče sezname, na poplavnih travnikih pred izlivom pa je tudi rastišče močvirske logarice Fritillaria meleagris.
Arheološke sledi v občini Trebnje
Sledovi prve človekove prisotnosti na tem območju so skromni in segajo nekaj tisočletij v čas pred začetkom našega štetja. Tako imamo iz tega časa slučajno najdbo kamnitega orodja, ki so ga uporabljali kamenodobni prebivalci, ki so za svoja domovanja uporabljali podzemeljske jame. Z začetkom uporabe kovin pa se tudi število najdišč tega območja opazno poveča. Iz časa zgodnje bronaste dobe poznamo gradišče pri Gradišču ter naselje Gradišče nad Seli pri Šumberku. Situacija pa se bistveno spremeni z začetkom starejše železne dobe, ko število prebivalcev naraste, tako da je to območje eno najgosteje naseljenih v Sloveniji.
Tako se v tem času od 8. do 4. st. p.n.št. po dominantnih hribih pojavijo utrjena gradišča, po pobočjih pod njimi pa pripadajoča gomilna grobišča. Naselja so bila utrjena z močnimi kamnitimi in lesenimi obzidji, v notranjosti pa so ljudje živeli v lesenih, z ilovico ometanih stavbah; poleg poljedelstva in živinoreje so se ukvarjali še s pridobivanjem železa, ki je predstavljalo najpomembnejšo gospodarsko panogo in je povzročila razcvet in blagostanje tukajšnje halštatske družbe. Kovinsko posodje, predmeti, izdelani v situlskem stilu, uvoženo posodje iz sredozemskega prostora ali jantar iz Baltika ter obrambno orožje, kot so čelade ali oklepi, ki so jih našli v grobovih, potrjujejo obstoj aristokratskega razreda halštatskodobnih knezov. Pomembnejši knežji sedež je bil med Revo, Dobravo in Koriti pri Dobrniču.
Slika 10: Obeležje 15. poldnevnika na Vrhtrebnjem, foto: Občina Trebnje
Kulturna dediščina v občini Trebnje
V registru nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, je bilo konec julija 2025 na območju občine Trebnje vpisanih skupaj 193 enot dediščine. Od teh je 10 kulturnih spomenikov lokalnega pomena, in sicer:
- Breza – cerkev sv. Janeza Krstnika
- Čatež – cerkev Matere božje na Zaplazu
- Mala Loka – dvorec Mala Loka
- Občine – domačija Občine 11 – Jurjeva domačija
- Račje selo – cerkev sv. Florijana
- Šmaver pri Dobrniču – cerkev sv. Mavricija
- Trebnje – cerkev Marijinega vnebovzetja
- Trebnje – hiša Goliev trg 7
- Trebnje – spomenik padlim v 1. svetovni vojni
- Žubina – cerkev sv. Duha
Od 183 enot dediščine je bil v zadnjih desetih letih pri 14 enotah spremenjen status varovanja iz fizičnega v arhivsko, kar pomeni, da jih na terenu ni več oziroma so zaradi dotrajanosti ali nesprejemljivih posegov izgubile dediščinske vrednosti. Pri 69 enotah dediščine pa je bilo ocenjeno, da so te skrajno, resno ali znatno ogrožene. Med ogroženimi zvrstmi izstopata profana stavbna dediščina, povezana s kmečkim in obrtniškim bivalnim okoljem, in arheološka dediščina. Posebej velja izpostaviti še propadanje gradu Trebnje in grajskih razvalin gradov Šumberk in Kozjak.
Slika 11: Cerkev Matere božje na Zaplazu, foto: Občina Trebnje
Stanje kulturnih spomenikov lokalnega pomena se ne razlikuje dosti od splošnega stanja dediščine. Trenutno po ogroženosti izstopata dva kulturna spomenika, in sicer dvorec Mala Loka in hiša Goliev trg 7. Cerkve so v bistveno boljšem stanju, spomenik padlim v 1. svetovni vojni pa je bil pred leti temeljito obnovljen. Jurjeva domačina (Občine 11) je dobro vzdrževana s strani Občine.
Slika 12: Vitraj v zaplaški cerkvi, foto: Občina Trebnje
Kulturna dediščina, ki ima večji turistični potencial
- arheološka podoba Trebnjega
- mesto Trebnje in njegov lokalni spomin
- Občine – Jurjeva domačija
- Mala vas pri Dobrniču – rojstna hiša Friderika Barage
- vinogradniška gorica Lisec
- Dobrnič – razgledna točka pri spomeniku NOB v Marencah
- Korita pri Dobrniču – starejšeželeznodobno arheološko najdišče
- Sela pri Šumberku z razvalinami gradu Šumberk
- romarsko središče Zaplaz s Čatežem
- Čatež – Mrharjev toplar
- Mačji dol – Marovška zijalka
- Veliki Gaber – razgledna točka pri cerkvi sv. Urha
- Medvedjek – spominsko obeležje bojem za osamosvojitev
- Dolenje Selce – razvaline gradu Kozjak
Slika 13: Dvorec Mala Loka s kapelo, foto: Občina Trebnje
Slika 14: Rojstna hiša Friderika Barage, foto: Občina Trebnje
Slika 15: Jurjeva domačija, foto: Občina Trebnje
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
V poznih šestdesetih letih, v času, ko je t. i. naivna umetnost doživela izjemen odziv javnosti, ko je o umetnikih hlebinjske šole govorila vsa Evropa kot o odkritju prvinskosti in rešitvi duše sodobnega človeka, so v Trebnjem osnovali Tabor likovnih samorastnikov, na katerem so se od leta 1968 dalje vsako leto zbrali samotni ustvarjalci, skupaj delali in izmenjavali izkušnje, a ostajali še naprej jasno razpoznavni in samosvoji. Umetniki so tu našli čas in priložnost, da izpilijo in obogatijo svoj individualni umetniški izraz. Številni neznani avtorji so s pomočjo taborov in galerije postali doma in v svetu poznani in priznani umetniki naivne umetnosti – samorastništva. Umetniška dela, ki so jih ustvarjali na Taborih, so poklanjali Trebnjemu, od leta 1971 dalje pa Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje. Nastala je zbirka, v kateri je danes več kot 1500 umetniških del, slik, reliefov in skulptur, ki jih je ustvarilo preko 300 umetnikov iz več kot 30 držav, tako evropskih kot držav ostalih celin sveta.
Za izpolnjevanje pogojev za državno javno službo je s strani upravljalca Galerije likovnih samorastnikov Trebnje potrebno zagotoviti ustrezne prostorske, finančne in kadrovske pogoje za varstvo premične kulturne dediščine po standardih Ministrstva za kulturo.
Slika 16: GLST - Magyar
Občina Trebnje v številkah
Občina Trebnje je del statistične regije Jugovzhodna Slovenija. Meri 163 km², to je 0,81 % vse površine v državi. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 34. mesto. Občina Trebnje ima po podatkih iz leta 2025 13.695 prebivalcev, kar je 0,64 % vseh prebivalcev v celotni državi, moških je 7.116 in žensk 6.979, ki živijo v 133 naseljih na površini 163,3 km². Na kvadratnem kilometru površine živi povprečno 84 prebivalcev; gostota naseljenosti je manjša kot v celotni državi, kjer je gostota 105 prebivalcev na km², in dosega 80,77 %. Sredi leta 2023 je imela občina približno 13.510 prebivalcev (približno 6.980 moških in 6.540 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 40. mesto. V petih letih, od 2020 do 2025, se je število prebivalcev povečalo za 644 (4,9 %), s 13.051 na 13.695 prebivalcev.
Občina Trebnje ima 12 krajevnih skupnosti (število prebivalcev po podatkih 2020): Čatež (11 naselij, 557 prebivalcev), Dobrnič (16 naselij, 901 prebivalec), Dolenja Nemška vas (16 naselij, 1680 prebivalcev), Knežja vas (9 naselij, 427 prebivalcev), Račje selo (6 naselij, 638 prebivalcev), Sela pri Šumberku (11 naselij, 375 prebivalcev), Svetinja (5 naselij, 330 prebivalcev), Šentlovrenc (14 naselij, 772 prebivalcev), Štefan (10 naselij, 704 prebivalcev), Trebnje (11 naselij, 4629 prebivalcev, od tega v mestu Trebnje 3927 prebivalcev), Velika Loka (9 naselij, 611 prebivalcev) in Veliki Gaber (15 naselij, 1427 prebivalcev).
Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 0,8 (v Sloveniji –2,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 6,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 7,3 (v Sloveniji 3,3). Povprečna starost občanov je bila 41,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (44,1 let).
Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 95 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 145). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v šestih, višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka. V Trebnjem uradno delujeta 2 javna vrtca (Vrtec Sončnica pri OŠ Veliki Gaber in Vrtec Mavrica Trebnje) in en zasebni vrtec. Vrtec Mavrica ima 9 enot, Sončnica 2. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 84 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (83 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2023/2024 izobraževalo približno 1.450 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 510 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 34 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 38 študentov in 8 diplomantov.
Med osebami v starosti 15–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 75 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je več od slovenskega povprečja (69 %). Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 6 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 5 % nižja. Med 1.000 prebivalci občine jih je 617 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 11 let. V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 235 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 143 kg manj kot v celotni Sloveniji.
1.2 Nastanitvene zmogljivosti
Uradna statistika vodi podatke za leto 2017, zadnje leto, ko so podatki dostopni, novejših podatkov ni.
Prenočitvene zmogljivosti po skupinah nastanitvenih objektov, občina
Trebnje, 2017
Trebnje Skupine nastanitvenih objektov - SKUPAJ
Hoteli in podobni nastanitveni objekti
Kampi
Ostali nastanitveni objekti Število objektov
Tabela 1, vir: SiStat, 2025
sob
Prihodi in prenočitve domačih in tujih gostov občina Trebnje 2021 - 2024
Statistični podatki so na voljo za obdobje 2021 - 2024.
Trebnje Domači
Tabela 2, vir: SiStat, 2025
Prihodi in prenočitve turistov v občini Trebnje za leto 2025, mesečno
Tabela 3, vir: SiStat, 2025 Kot zanimivost, po podatkih Konzorcija Turizem v zidanicah iz leta 2025 je bila najbolj obiskana zidanica v Občini Trebnje. Zabeležila je rekordnih 260 nočitev.
Prihodi oz. letni prikaz gibanja števila turistov v občini Trebnje med leti 20182024.
Podatki kažejo zmerno rast števila turistov, pri čemer so relativne številke v spodnji tretjini slovenskih občin.
Tabela 4, vir: NIST, 2025
Število nočitev v občini Trebnje med leti 2018 in 2024. Večino nočitev ustvarjajo poslovni gostje.
Tabela 5, vir: NIST, 2025
Povprečna doba bivanja (PDB) v številu nočitev v občini Trebnje med leti 2018 in 2024, v stolpcu na desni prikaz iz katerih trgov gostje prihajajo.
Povprečna doba bivanja je podpovprečna v primerjavi z rezultati na nivoju Slovenije.
Tabela 6, vir: NIST, 2025
Zadnji podatki o ključnih turističnih gibanjih v občini Trebnje za leto 2024, s primerjavo s preteklim letom in podatki o nočitvah, prihodih in povprečni dobi bivanja za prvo polletje 2025.
Tabela 7, vir: NIST, 2025
Segmentacija obiskovalcev na nivoju Slovenije in starostne skupine po kategorijah za leto 2024.
Glej tudi poglavje o ciljnih skupinah - personah.
Tabela 8, vir: NIST, 2025
1.3 Regijski destinacijski pogled – Dolenjska
Dolenjska je prepoznavna po svoji gričevnati pokrajini, reki Krki, bogati vinogradniški in zdraviliški tradiciji ter izjemni in prepoznavni kulturni dediščini. V regijo sodijo občine Novo mesto, Dolenjske Toplice, Trebnje, Straža, Šmarješke Toplice, Šentrupert, MokronogTrebelno, Mirna, Šentjernej, Mirna Peč, Žužemberk in Škocjan.
Ključne značilnosti turizma na Dolenjskem vključujejo:
• naravne danosti – gričevnata krajina, reke in termalni vrelci;
• zdraviliški turizem – Dolenjske in Šmarješke Toplice kot nosilni središči zdravja in dobrega počutja;
• vinska kultura in kulinarika – cviček in zidanice kot simbol identitete;
• razvoj podeželskega in rekreativnega turizma – Krka, Temenica, pohodniške in kolesarske poti.
Turizem temelji na kombinaciji zdraviliške ponudbe, vinogradniške kulture in naravnih doživetij. Pomemben je razvoj razpršenih oblik nastanitve (zidanice, glamping) ter povezovanje lokalnih ponudnikov v skupne zgodbe. Novo mesto je urbano in kulturno središče regije.
ZDRAVILIŠKI
VINSKA KULTURA IN KULINARIKA
PODEŽELSKI IN REKREATIVNI TURIZEM
Shema 4: Ključne značilnosti turizma na Dolenjskem
Celotna destinacija ima skupne razvojne usmeritve:
• turizem temelji na naravi, kulturi, avtentičnosti in miru;
• prevladuje butični in trajnostni značaj ponudbe;
• ključni produkti: zdraviliški, podeželski, gozdni in vodni turizem;
• visoka stopnja naravne ohranjenosti, a nizka prepoznavnost na mednarodnem trgu;
• potreba po boljši prometni (javni promet) in digitalni povezanosti;
• priložnost v regijskem povezovanju in skupni promociji.
Za prihodnost regije je ključna vzpostavitev močne skupne identitete destinacije Dolenjska kot zelene, avtentične in doživljajske destinacije. Njen razvoj temelji na trajnostnem upravljanju virov, sodelovanju med občinami ter vključevanju lokalnih skupnosti v oblikovanje turistične ponudbe. Ključ do uspeha destinacije je v povezovanju, uravnoteženem razvoju in ohranjanju tistega, kar je njena največja vrednota – narave, miru in pristnosti.
Ključne priložnosti destinacije za prihodnji razvoj so:
• Uveljavitev destinacije kot butične, zelene in avtentične destinacije z bogatimi naravnimi in kulturnimi doživetji.
• Razvoj skupne turistične znamke destinacije Dolenjska in povezovanje ključnih produktov (voda, gozd, vino, zdravje, dediščina).
• Razvoj trajnostnega in izkustvenega turizma – gozdni turizem, vinske poti, kulinarična doživetja, podeželske poti, naravni parki.
• Digitalna transformacija ponudnikov – skupne platforme za promocijo, prodajo in rezervacije.
• Krepitev sodelovanja med občinami, ponudniki in razvojnimi agencijami.
• Čezmejno sodelovanje (Hrvaška) – povezovanje in oblikovanje skupne ponudbe.
• Priložnost za razvoj trajnostne mobilnosti in zelene infrastrukture (kolesarske poti, električna vozila, e-bike sistemi).
Slika 17: Aktivni oddih, foto: Občina Trebnje
1.4 Obstoječa organiziranost področja turizma – kritična analiza
organiziranosti turizma v občini Trebnje
1. Nejasna in razpršena upravljavska struktura
Turizem v občini Trebnje nima jasno prepoznavne, močne in profesionalne destinacijske organizacije, ki bi sistematično vodila razvoj, povezovala ponudnike in skrbela za dolgoročno strategijo.
• Upravljanje turizma je razdeljeno med občino, posamezne zavode, društva in entuziaste.
• Manjka enoten center odločanja (DMO – destinacijska management organizacija).
• Turizem ni strateška prioriteta, temveč pogosto stranska dejavnost drugih sektorjev.
→ Razvoj poteka stihijsko, brez jasne usmeritve in kontinuitete.
2. Pomanjkanje dolgoročne strategije in vizije
Občina nima jasno artikulirane, javno prepoznavne in operativne strategije trajnostnega turizma, ki bi:
• določala ciljne skupine,
• opredelila nosilne produkte,
• postavila merljive cilje in kazalnike uspešnosti.
Obstoječe aktivnosti so pogosto:
• projektne narave (kratkoročne),
• vezane na razpise,
• nepovezane v celovito zgodbo destinacije.
→ Trebnje kot destinacija nima jasne identitete – ni znano, po čem naj bi bilo turistično prepoznavno.
3. Šibka povezava med ponudniki in malo sodelovanja
Lokalni ponudniki (vinogradniki, kmetije, gostinci, društva) delujejo večinoma posamično:
• ni skupnih paketov,
• ni skupne blagovne znamke,
• ni skupnega nastopa na trgu.
Manjka:
• sistematično povezovanje,
• koordinacija dogodkov,
• skupna prodaja doživetij.
→ Turistična ponudba obstaja, vendar je razdrobljena, slabo vidna in težko dostopna obiskovalcem.
4. Zelo omejena promocija in skoraj nevidna destinacija
Trebnje je turistično slabo prepoznavno na nacionalni ravni.
• Ni močne spletne platforme destinacije.
• Ni sodobne digitalne strategije (zgodbe, video, družbena omrežja).
• Promocija temelji predvsem na posameznih dogodkih in lokalnih objavah.
V primerjavi z drugimi dolenjskimi občinami (npr. Novo mesto, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice, Žužemberk) je Trebnje:
• skoraj nevidno,
• brez jasne tržne pozicije.
→ Potencialni gost sploh ne ve, da Trebnje obstaja kot turistična destinacija.
5. Premalo profesionalnega kadra in specializacije
Turizem v občini ni podprt z zadostnim številom:
• strokovnih kadrov,
• turističnih razvojnikov,
• tržnikov in produktnih vodij.
Pogosto:
• turizem vodi oseba, ki ima še več drugih nalog,
• ni specializacije za produktni razvoj, trajnost, digitalni marketing.
→ Razvoj temelji bolj na entuziazmu kot na profesionalnem sistemu.
6. Dogodki brez dolgoročne turistične funkcije
Veliko prireditev ima predvsem:
• lokalni pomen,
• družabni značaj,
• kratkotrajen učinek.
Redko so:
• turistično tržno usmerjene,
• povezane v letni koledar destinacije,
• podprte z nastanitvami, paketi, vodenji.
→ Prireditve ne ustvarjajo stabilnega turističnega toka in ne gradijo blagovne znamke destinacije.
7. Velik potencial – a skoraj neizkoriščen
Največji izziv Trebnjega je, da ima veliko danosti:
• Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
• Baragova dediščina,
• zidanice,
• reka Temenica,
• mirna narava,
• dobri pogoji za mehki turizem.
Toda:
• ti elementi niso povezani v celovite produkte,
• niso sistematično interpretirani,
• niso učinkovito trženi.
→ Potencial obstaja, a sistem za njegov razvoj praktično ne deluje.
Sklepna, iskrena ocena
Turizem v občini Trebnje je trenutno:
X organizacijsko šibko strukturiran
X strateško slabo voden
X promocijsko skoraj neviden
X razdrobljen med ponudniki
X brez jasne identitete destinacije
In kljub temu:
ima velik, še neizkoriščen potencial ima podporo okolja za mehki in trajnostni turizem ima izjemno vsebinsko osnovo
Najpomembnejše razvojne nujnosti (če želi Trebnje naprej) Če želi občina resno razvijati turizem, so nujni:
1. Vzpostavitev učinkovite destinacijske organizacije (ali vsaj jasnega nosilca turizma).
3. Opredelitev identitete destinacije (po čem smo drugačni).
4. Povezovanje ponudnikov in ponudbe v skupne produkte ter pakete.
5. Sodobna digitalna promocija.
6. Profesionalizacija kadrov.
1.5 Trendi v panogi
V tem poglavju je opredeljenih 5 ključnih mega-trendov, ki bodo najverjetneje oblikovali naslednje desetletje na področju razvoja turizma in kaj pomenijo za turizem. Ti so:
1. širši mega-trend: Trajnost in boj proti podnebnim spremembam
Odziv turizma: Turizem se osredotoča na zmanjševanje ogljičnega odtisa z ekološkimi nastanitvami, zelenimi prevoznimi možnostmi in trajnostnimi praksami na destinacijah. Mnogi hoteli pridobivajo certifikate trajnostnega poslovanja, destinacije pa razvijajo bolj uravnotežene in odgovorne rešitve, upravljajo nosilno in socialno zmogljivost prostora ter ponujajo aktivnosti z manjšim vplivom na okolje. Spodbujajo tudi sezonsko razpršitev obiskov, da zmanjšajo obremenitev naravnih virov.
2. širši mega-trend: Digitalizacija in umetna inteligenca
Odziv turizma: Digitalizacija omogoča poosebljene izkušnje, lažje načrtovanje potovanj in pametno upravljanje destinacij. Uporaba umetne inteligence v turizmu se kaže v obliki pametnih rezervacijskih sistemov, virtualnih pomočnikov, prilagojenih priporočil in interaktivnih aplikacij, ki obiskovalcem nudijo sprotne informacije. Pametne destinacije uvajajo IoT (internet of things) in digitalne platforme za izboljšanje dostopa, vodenje turistov in zmanjšanje gneče.
3. širši mega-trend: Starajoča se populacija
Odziv turizma: Turistična industrija se prilagaja starejšim popotnikom z dostopnejšimi storitvami, varnimi možnostmi transporta in destinacijami, ki ponujajo zdraviliške, wellness in kulturne vsebine, privlačne za starejše generacije. Tudi prostori in storitve so bolj prilagojeni za gibalno ovirane, z dodatnimi ponudbami za počasnejše in kulturno obarvane ture.
4. širši mega-trend: Spremembe v delovni sili in načinu dela
Odziv turizma: S porastom dela na daljavo turizem spodbuja »workation« oziroma kombinacijo dela in počitnic, kjer destinacije nudijo co-working prostore in namestitve z visoko zmogljivim internetom. Poleg tega destinacije ponujajo daljše pakete za digitalne nomade, ki lahko združujejo delo s potovanjem. Vzpostavljajo se skupnosti za digitalne nomade, ki vključujejo infrastrukturo za dolgoročno bivanje.
5. širši mega-trend: Zdravje in dobro počutje kot prioriteta
Odziv turizma: Destinacije razvijajo obsežne programe za wellness in zdravje, kot so zdravilišča, joga paketi, terapevtski programi in wellness centri. Naravne destinacije ponujajo aktivnosti, ki spodbujajo gibanje na prostem, medtem ko mesta razvijajo sprostitvene cone in ponudbo za zdravo prehrano. Turistična industrija ponuja tudi hibridne programe za telesno in duševno zdravje, ki vključujejo naravne vire in alternativne terapije.
Specifični trendi za destinacijo Trebnje
V nadaljevanju pa so izpostavljeni ključni trendi, ki so pomembni za Trebnje kot destinacijo in kakšne priložnosti dajejo, ponujajo.
1. Trajnostni turizem
Poudarek na trajnostnih praksah, kot so okolju prijazna namestitev, lokalna hrana in minimalen vpliv na naravo. Turisti vse bolj iščejo destinacije, ki sledijo načelom trajnostnega razvoja.
Relevantnost za našo destinacijo: Majhne podeželske skupnosti lahko izkoristijo svoje naravne vire in tradicije ter se pozicionirajo kot trajnostne destinacije, privlačne za odgovorne popotnike.
2. Krepitev lokalne kulture in izkušnje
Turisti cenijo pristen stik z lokalno kulturo, vključno z obrtmi, kulinariko in običaji.
Relevantnost za našo destinacijo: Majhna podeželska skupnost lahko skozi kulturne dogodke in lokalne produkte turistom ponudi edinstveno izkušnjo, ki temelji na dediščini in tradiciji.
3. Turizem izven visoke sezone (off-season)
Rastoči trend potovanja izven sezone zmanjšuje obremenitev okolja in infrastrukture ter spodbuja manj stresne oblike turizma.
Relevantnost za našo destinacijo: Z dobro pripravljeno ponudbo izven glavne turistične sezone lahko destinacija postane atraktivna skozi vse leto.
4. Zdravje in dobro počutje (wellbeing turizem)
Vedno več turistov išče možnosti za sprostitev in obnovitev energije, kot so wellness in sprostitveni centri, joga, meditacija, programi mindfullnessa ter zdravilne ture.
Relevantnost za našo destinacijo: Majhne podeželske destinacije lahko promovirajo mir, čisto in naravno okolje, kot osnovo za razvoj tovrstnih programov.
5. Pohodništvo in aktivnosti na prostem
Pohodništvo, kolesarjenje in druge športne aktivnosti v naravi postajajo vedno bolj priljubljene.
Relevantnost za našo destinacijo: Majhna podeželska skupnost ima pogosto bogato mrežo poti in naravnih lepot, ki lahko pritegnejo ljubitelje narave in aktivnosti na prostem. Dodatno jih lahko obogati skozi lokalno kulinarično in dediščinsko izkušnjo (npr. Dobrote Dolenjske). Tovrstne aktivnosti so manj stresne kot v velikih turističnih centrih.
6. Personalizirane turistične izkušnje
Turisti želijo prilagodljive in personalizirane izkušnje, ki se jih dotaknejo na osebni ravni.
Relevantnost za našo destinacijo: Manjše destinacije so primerne za ustvarjanje butičnih, edinstvenih, avtentičnih doživetij, ki turistom omogočajo, da se počutijo posebno in individualno obravnavani.
7. Digitalizacija in pametne destinacije
Raba tehnologije za olajšanje dostopa do informacij, rezervacij in komunikacije s turisti.
Relevantnost za našo destinacijo: Digitalna prisotnost majhne destinacije (npr. mobilne aplikacije, QR kode za informacije o naravnih znamenitostih) omogoča enostavnejše načrtovanje in izboljša izkušnjo obiskovalcev.
8. Družinsko usmerjeni turizem
Destinacije vse bolj ustvarjajo prilagojeno ponudbo za družine, zlasti aktivnosti, ki vključujejo vse generacije.
Relevantnost za našo destinacijo: Majhne podeželske skupnosti lahko razvijejo programe za družine, kot so pohodniške poti za otroke, interaktivne naravoslovne ture, kar omogoča razvoj trajnostne in ponovljive baze obiskovalcev.
9. Avtentičnost in iskanje miru
Povečuje se želja po oddihu v naravnem in mirnem okolju, kjer se turisti lahko odklopijo od hitrega tempa življenja.
Relevantnost za našo destinacijo: Oddaljenost in naravna lepota majhnih podeželskih skupnosti sta privlačni za turiste, ki iščejo avtentično in mirno okolje.
10. Kratki oddihi in mikropotovanja
Vedno več turistov potuje na krajše oddihe večkrat letno, kar omogočajo fleksibilnost in dostopnost transporta.
Relevantnost za našo destinacijo: Majhna podeželska destinacija, ki je blizu večjih mest ali dobro povezana, lahko postane privlačna za vikend oddihe in krajša potovanja, saj ponuja sprostitev in pobeg v naravo.
PREDNOSTI SLABOSTI / IZZIVI
DOSTOPNOST: izrazito prometno prehodna, bližina avtoceste, ki je del slovenskega avtocestnega križa, železnica, ki povezuje Ljubljano z Novim mestom in Belo krajino ter Trebnje s Sevnico in Zidanim mostom, poteka skozi Trebnje, bližina mednarodnih letališč Ljubljana in Zagreb, zadovoljive lokalne povezave s sosednjimi destinacijami (Dolenjska, Suha krajina, Osrednja Slovenija, Mirnska dolina);
GEOGRAFSKA LEGA: bližina regijskega in nacionalnega središča, term in zdravilišč, razvitejših turističnih destinacij in hrvaške prestolnice;
PREPOZNAVNOST: kultura z Galerijo likovnih samorastnikov, ki presega občinski in regijski pomen, znane osebnosti kot Friderik Irenej Baraga, Pavel Golia, Vilma Bukovec, Alojzij Šuštar, Dare Ulaga, Iva Zupančič, Mara Rupena Osolnik, Bogdan Osolnik in drugi, Temenica, značilna ponikalnica slovenskega krasa, tradicionalne prireditve: Po Levstikovi poti z Razhodnjo na Čatežu, Tabor likovnih samorastnikov, romanje na Zaplaz, Iz trebanjskega koša, kulinarika z blagovno znamko Dobrote Dolenjske;
RAZVEJANO POVEZOVANJE
PREBIVALCEV V CIVILNO
DRUŽBO: veliko aktivnih društev in njihove zveze (društva podeželskih žena, kulturna in turistična društva, športna društva, gasilska društva, društva vinogradnikov in druga);
OHRANJENO IN ZDRAVO
PODEŽELJE: kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi, vinogradniška območja, ohranjena naravna krajina, odmaknjenost od gospodarskih in mestnih središč, ohranjena in urejena vaška jedra, lokalna pridelava, predelava in proizvodi;
USPEŠNO GOSPODARSTVO: v letu 2016 – 2017 po razvitost na 21. mestu med slovenskimi občinami, v letu 2018 – 2019 pa že na 11. mestu in ima nadpovprečno število delovno aktivnih prebivalcev;
INFRASTRUKTURA: nezadostne trans-povezave z javnim potniškim prometom, slabe javne povezave med posameznimi kraji v občini, obremenjenost s tovornim prometom, ni urejenih varnih kolesarskih poti, pomanjkanje parkirnih mest, zlasti v občinskem središču, premalo urejenih parkirnih mest za karavaning/ avtodomarske goste v tranzitu, pomanjkljiva obvestilna signalizacija, turistična infrastruktura je neurejena, zastarela in pomanjkljiva;
TURISTIČNA PONUDBA: premalo, skromne nočitvene kapacitete, pomanjkljiva in slabo vzdrževana javna turistična infrastruktura, nepovezana in razdrobljena turistična ponudba, premalo /neustrezni večnamenski objekti, turistična ponudba je bolj ali manj rezultat samoiniciativnosti in brez jasne vizije, potenciali, ki so prepoznani, so slabo izkoriščeni, turistična ponudba ne sledi uspešnemu gospodarskemu razvoju, dopolnilne dejavnosti so slabo razvite, premalo kakovostne ponudbe in ponudnikov, ni dobrih zgodb in inovativnosti, ki bi pritegnile goste, informiranost o ponudbi je nezadostna in je usmerjena predvsem »navznoter«, ni organiziranega nastopa na bližnjih turističnih trgih (LJ, ZG, NM), nezadostno vključevanje v ponudbo sosednjih destinacij, zgodnja faza razvoja turističnih produktov, pomanjkanje ponudbe za poslovne goste;
PONUDNIKI: nepovezanost, individualizem, slaba motivacija, nezainteresiranost, neambicioznost, konkurenti namesto partnerji;
PODPORNO OKOLJE: ni krovne organizacije, ki bi upravljala s turizmom, slabo povezovanje, slaba oz. odsotnost koordinacije in usmerjanja deležnikov ter ponudnikov, društva, ki imajo v dejavnosti vidno vlogo, so pri izvajanju omejena in nimajo dovolj pomoči, neprimerna lokalna politika, ni skupne razvojne vizije in zavedanja o turizmu kot gospodarski panogi;
NEPREMIŠLJEN RAZVOJ: ki potencialno vodi v degradacijo okolja, poraja se vprašanje, ali si prebivalci res želijo razvoj turizma, saj prinaša ta tudi negativne vplive na okolje in družbo, pomanjkanje interesa za vstopanje na turistični trg, turizem ima podrejeno vlogo pri razvoju občine;
NEJASNA PROMOCIJA: premajhna identiteta turističnih storitev, premajhna tržna usmerjenost in slaba podjetniška inovativnost vodi do pomanjkanja atraktivnih programov in v zaostajanje kvalitete turističnih storitev;
KRATKO BIVANJE: percepcija, da tu ni kaj početi več kot en dan;
KADRI: majhna razpoložljivost in pomanjkanje znanja;
PODPORNO OKOLJE: obnova kulturnega spomenika Grmada, vzpostavitev TDC Grmada do leta 2028, za kar je občina pridobila nepovratna sredstva, povezovanje turizma s sorodnimi dejavnostmi (kultura, šport), prehodno upravljanje s turizmom do vzpostavitve TDC Grmada v okviru občine, uvrstitev turizma kot pomembne razvojne prioritete občine;
TURISTIČNA PONUDBA: turistične in izletniške kmetije, vključevanje zidanic in vinogradništva v turistično ponudbo, razvoj prostočasne in rekreativne ponudbe v naravnem okolju in sodobnih produktov za sprostitev v naravi in na podeželju, oblikovanje produktov, povezanih s Temenico (voda je turistično pomembna atrakcija) in likovno galerijo, vključevanje historičnih lokacij in osebnosti v turistično ponudbo, pospeševanje promocije lokalnih prireditev, sodelovanje s sosednjimi trgi in destinacijami, vključevanje doživetij, zgodb in dogodkov, razvoj gastronomije in lokalne kulinarike v okviru skupne blagovne znamke, ponudba za izletnike (enodnevni zleti z vključevanjem javnega prevoza), avtentična doživetja, lokalna oskrba in izdelki, povezovanje in pomoč društvom, deležnikom in ponudnikom, neposreden (osebni) pristop pri nagovarjanju gospodarstva za vstopanje ne turistični trg;
RAZVOJ LASTNE TRŽENJSKE
ZNAMKE: boljša prepoznavnost, krepitev identitete, oblikovanje jasnega sporočila za trg;
TURISTIČNA INFRASTRUKTURA: varne kolesarske poti, ki vključujejo vzporedno ponudbo, izboljšanje obvestilne, signalizacijske in informacijske javne infrastrukture, urbane infrastrukture, vključevanje sodobnih tehnologij;
DANOSTI OMOGOČAJO
PODPORO TRENDOM V TURIZMU: Slovenija je zelena dežela, trajnostni turizem, lokalno, domače, gastronomija je osrednja točka turistične ponudbe, ponuditi gostu, česar ne morejo velike destinacije, destinacija za kratkotrajen pobeg prebivalcev iz mestnih in poslovnih središč, turist je popotnik, ki ne išče destinacije temveč doživetja, aktivnosti in dobre zgodbe, Slovenija je kolesarska dežela, uporaba sodobnih tehnologij in opreme (digitalizacija, pametne tehnologije, mobilnost, platforme, virtualna in obogatena resničnost), zeleni dogodki, prireditve in poslovna srečanja;
DOSTOPNOST IN INFRASTRUKTURA: tranzitni promet, prometna preobremenjenost in neurejenost občinskega središča (tovorni in tranzitni promet, pomanjkljiva urbana infrastruktura, ni osrednjega urejenega trga), nedorečena podoba občinskega jedra;
PODPORNO OKOLJE: brez vzpostavitve učinkovitega upravljanja z dejavnostjo bo ostala še ena strategija v predalu, brez povezovanja različnih dejavnosti in vključevanja spremljajočih tržnih dejavnosti v destinacijsko organizacijo je uspešnost te lahko, glede na obseg trga in obstoječe ponudbe, vprašljiva, pasivnost –samo čakanje na zunanje (finančne) priložnosti ne vodi k realizaciji zastavljenih ciljev, brez izgradnje upravljanja z dejavnostjo ne bo izboljšano sodelovanja med deležniki in ponudniki ter povezane ponudbe, boljšega informiranja krajanov in obiskovalcev in tudi ne promocije in učinkovitejšega nastopa na trgih, vloga turizma v okviru razvoja občine je podcenjena;
OKOLJE: nepremišljen razvoj turizma in gospodarstva vodi v degradacijo okolja, ki je pri vedno bolj ozaveščenih gostih odločilno pri izbiri destinacije (»nazaj k naravi«), dokaz o varovanju okolja mora biti razviden iz ponudbe, pritisk na prostor, kmetijska zemljišča, krajino in identiteto je tudi zaradi turizma vse večji;
BIROKRATSKE OVIRE PRI
RAZVOJU TURIZMA: postopki, trajanje, papirologija, neodzivnost, formalizem;
NEVLAGANJE V KADRE: ni načrtne politike razvoja turističnih kadrov in animacije mlajših, že od osnovne šole naprej;
GLOBALNA TVEGANJA: varnostna in zdravstvena tveganja so vedno bolj pomembna pri izbiri destinacije, odločitvi za potovanje;
OMEJENI FINANČNI VIRI: sposobnost kombiniranja različnih virov, javnih, zasebnih, povratnih, nepovratnih za realizacijo ciljev, pri čemer so javni viri namenjeni predvsem javni infrastrukturi in spodbujanju ter trženju turizma, slaba pripravljenost za črpanja EU sredstev, pomanjkanje lastnih sredstev;
Shema 5: SWOT analiza
Povzetek SWOT analize
Trebnje je kot turistična destinacija še precej na začetku svoje razvojne krivulje. Ocenjujemo, da se projekt nahaja med fazo vključevanja in fazo razvoja. Potrebno je vključiti nove deležnike v vse segmente (produkte, upravljanje, trženje itd.), da se vzpostavi kritična masa, ki bo zagotavljala kakovost ponudbe ter učinkovito upravljanje in trženje na domačem in tujih trgih, ob povezovanju in sodelovanju z destinacijo Dolenjska in Slovensko turistično organizacijo (STO).
6.) Ponovna oživitev
Število turistov
Trebnje
5.) Stagnacija
4.) Konsolidacija
3.) Razvoj
2.) Vključevanje
1.) Raziskovanje
Shema 6: Razvojna krivulja (prirejeno po Butler, 1980)
7.) Zaton
Čas
Obstoječo ponudbo je potrebno nadgraditi in razširiti ter povezati v zgodbo o tem, KAJ SE SKRIVA V TREBNJEM? Trebnje ima danosti, ki to omogočajo in jih je možno bolje uporabiti. Omogočajo trajnostno, zeleno in butično ponudbo. Ob tem, da ima Trebnje dobro dostopnost in je na prometni in turistični tranzitni poti, da je obkroženo z razvitimi turističnimi okolji, je turizem možnost, ki jo je potrebno upoštevati.
Pri upravljanju z razpoložljivimi viri in ponudbo je potrebno upoštevati omejen obseg in usmeritve. Zato je potrebno turizem povezovati s sorodnimi dejavnostmi in v izgradnjo centra za obiskovalce vključiti tržne vsebine, ki podpirajo in dopolnjujejo celovito ponudbo. Hiter razvoj občine Trebnje je za turizem lahko priložnost (poslovni turizem) in izziv (okoljski, družbeno-ekonomski in podnebni vpliv).
1.7 Povzetek analize stanja s ključnimi izzivi za turistično destinacijo Trebnje
Občina Trebnje ima pomemben, vendar še vedno premalo izkoriščen potencial za razvoj trajnostnega in butičnega turizma. Naravna krajina, vinske gorice z zidanicami, bogata kulturna dediščina ter ugodna lega med večjimi destinacijami ponujajo dobro osnovo za razvoj kakovostne ponudbe. Kljub temu je turistični razvoj v zadnjih letih potekal neenakomerno, brez jasne dolgoročne usmeritve in brez močne organizacijske podpore. Spodaj so povzeti ključni izzivi, ki trenutno zavirajo razvoj destinacije Trebnje.
1. Pomanjkanje jasnega sistema upravljanja in vodenja destinacije
Eden največjih izzivov destinacije je odsotnost močne, jasno strukturirane destinacijske organizacije. Upravljanje turizma je razpršeno med občino, društva in ponudnike, brez skupnega nosilca razvoja.
Ne obstaja osrednja institucija, ki bi:
• dolgoročno načrtovala razvoj,
• koordinirala deležnike,
• skrbela za kakovost ponudbe in trženje.
Posledično se aktivnosti izvajajo brez jasnih usmeritev in nepovezano, razvoj pa je odvisen predvsem od posameznih pobudnikov in razpisov. Brez jasnega upravljanja in dobrega vodenja turizem ne more postati pomembnejša gospodarska in razvojna dejavnost občine.
2. Neobstoječa ali slabo operacionalizirana strategija turizma
Trebnje nima sodobne, operativne strategije trajnostnega turizma z jasno opredeljenimi cilji, produkti in ciljnimi skupinami. Razvoj ni usmerjen na podlagi analiz trga, temveč poteka stihijsko in odzivno.
Manjka:
• jasna vizija identitete destinacije,
• opredelitev nosilnih produktov in njihovih skrbnikov (Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, vino, pohodništvo, dediščina, Dobrote Dolenjske, ipd.),
• časovni in finančni načrt izvedbe.
Zaradi tega Trebnje kot destinacija nima prepoznavne podobe in prepoznavne zgodbe, po kateri bi se razlikovalo od drugih dolenjskih in slovenskih krajev.
3. Razdrobljena ponudba in šibko sodelovanje med ponudniki
Ponudniki na območju občine delujejo večinoma individualno in nepovezano. Manjkajo skupni turistični produkti, tematski paketi in koordinirana ponudba.
Ni:
• skupnih doživetij in dobrih zgodb,
• povezanih nastanitvenih in gastronomskih paketov,
• skupne blagovne znamke ali oznake kakovosti.
Sodelovanje med lastniki zidanc, kmetijami, gostinci, društvi in organizatorji dogodkov je omejeno in temelji predvsem na osebnih stikih, ne pa na sistemskem modelu povezovanja. To zmanjšuje tržno moč destinacije in otežuje nastop na trgu.
4. Zelo šibka promocija in nizka prepoznavnost destinacije
Trebnje je turistično skoraj neprepoznavno tako na nacionalni kot na regionalni ravni. Destinacija nima močne digitalne prisotnosti, sodobne spletne platforme niti jasne komunikacijske strategije.
Promocija je:
• občasna in projektna,
• omejena na posamezne dogodke,
• večinoma lokalno usmerjena.
Manjkajo:
• ciljno usmerjene kampanje,
• vsebinsko bogate predstavitve doživetij,
• profesionalni vizualni materiali.
Posledično potencialni obiskovalci ne zaznajo Trebnjega kot zanimive turistične destinacije, temveč zgolj kot prehodno ali obrobno območje.
5. Premalo profesionalnih kadrov in razvojnih kompetenc
Turistični razvoj v občini ni podprt z zadostnim številom strokovno usposobljenih kadrov. Turizem pogosto ni osnovna dejavnost izvajalcev, temveč dodatna naloga v okviru širših delovnih obveznosti.
Primanjkuje:
• razvojnikov turističnih produktov,
• strokovnjakov za trženje in digitalni marketing,
• koordinatorjev za povezovanje ponudnikov.
Zaradi tega se razvoj opira predvsem na entuziazem posameznikov, kar dolgoročno ni vzdržno.
6. Prireditve brez dolgoročne turistične strategije
Veliko dogodkov in prireditev ima predvsem lokalni in družabni pomen, brez jasne turistične funkcije. Redko so vključeni v širši koledar destinacije ali povezani z nastanitvami, vodenji in dodatnimi doživetji.
Dogodki:
• nimajo jasnega trženjskega cilja,
• ne ustvarjajo stalnega turističnega obiska,
• ne gradijo sistematično blagovne znamke destinacije.
S tem se izgublja priložnost, da bi prireditve postale pomemben nosilec turistične prepoznavnosti.
7. Neizkoriščen potencial naravne in kulturne dediščine
Kljub izjemnim vsebinskim danostim – Baragovi poti, vinskim goricam, reki Temenici, sakralni dediščini in podeželski krajini – večina teh virov ni ustrezno interpretirana in tržno oblikovana.
Manjka:
• kakovostna interpretacija dediščine,
• tematske poti z zgodbami,
• doživljajski produkti za različne ciljne skupine.
Potencial obstaja, vendar ni sistematično razvit v prepoznavne turistične produkte.
Sklep
Glavni izziv destinacije Trebnje ni pomanjkanje vsebin, temveč pomanjkanje organiziranosti.
Brez jasnega upravljanja, strategije, profesionalnega kadra in povezovanja ponudnikov turizem ostaja postransko področje, kljub velikemu razvojnemu potencialu.
Če želi Trebnje postati prepoznavna trajnostna destinacija, je nujno:
• vzpostaviti močno destinacijsko vodenje,
• oblikovati jasno identiteto,
• profesionalizirati razvoj in promocijo,
• sistematično povezati lokalne ponudnike.
2. KAJ ŽELIMO DOSEČI?
2.1 Kaj želimo doseči in katere smernice zasledujemo
Vizija in poslanstvo turizma
Razvojna vizija območja občine Trebnje predstavlja dolgoročni pogled na želeno stanje destinacije kot skupnega, zaokroženega in povezanega (mišljeno je z drugimi, zlasti sosednjimi destinacijami) območja ter predstavlja okvir za razvoj trajnostnega in odgovornega turizma v Občini Trebnje.
Pojasnilo pojmov
Vizija (V)
Vizija pomeni opredelitev želenega prihodnjega stanja za neko območje oziroma turistično destinacijo, po navadi v perspektivi več let. Vizija mora biti oblikovana na zelo jasen in razumljiv način v kratki izjavi kot končna opredelitev ciljnega stanja. Vizija temelji na najpomembnejših izzivih in razvojnih priložnostih, ugotovljenih v analitični fazi načrtovanja strateškega dokumenta, povezanimi z zbiranjem podatkov in informacij ter analizo potreb.
Prioriteta (P)
Prioritete ali prednostne naloge so razvojna vprašanja, ki jih lokalni deležniki identificirajo kot osrednje točke svoje razvojne dejavnosti v določenem časovnem obdobju. Izbira je močno odvisna od vizije – širokih ciljev, ki odražajo vrednote in težnje deležnikov, vendar mora biti pogojena tudi z realno oceno pristojnosti in zmogljivosti v smislu njihove realizacije. Prioritete oz. prednostne naloge so splošni opisi področij intervencije, pogosto z zelo kratkimi ključnimi besedami.
Ukrep (U)
Ukrep je aktivnost za dosego oziroma uresničitev posamezne prioritete oziroma vsaka aktivnost, izvedena kot del napredovanja proti cilju, torej proti realizaciji posamezne prioritete.
Vizija
Razvojna vizija območja občine Trebnje predstavlja dolgoročni pogled na želeno stanje destinacije, kot skupnega in zaokroženega območja in predstavlja opredelitev vloge trajnostnega in odgovornega turizma v širšem razvojnem okviru občine Trebnje.
Gradivo je izdelano na osnovi razprave in predlogov udeležencev na petih ciljnih interaktivnih delavnicah v Trebnjem (dve delavnici), na Čatežu, v Dobrniču in v Šentlovrencu (za Šentlovrenc, Veliko Loko in Veliki Gaber). Skupaj se je vseh delavnic udeležilo 66 deležnikov. Upošteva tudi usmeritve Strateškega sveta z dne 3. 6. 2025.
Na posameznih delavnicah so bili izpostavljeni naslednji predlogi in prioritetna področja, na podlagi katerih smo zasnovali vizijo, prioritete in ukrepe.
Trebnje, prva delavnica, 31. 3. 2025
Dobrnič, tretja delavnica, 15. 5. 2025
Šentlovrenc, četrta delavnica, 22. 5. 2025
Trebnje, peta delavnica (druga v Trebnjem, za vzhodni del občine), 29. 5. 2025
Ugotovitve in usmeritve predstavljajo strateški okvir za delovanje na področju razvoja trajnostnega turizma v občini Trebnje v letih do 2032. Predstavljeni so Vizija (V), Prioritete (P) in Ukrepi (U).
Vizija, Prioritete in Ukrepi so zasnovani vsebinsko in široko, da bo mogoče izvajati tudi tiste (aktualne) projekte, ki se bodo pojavili kasneje, saj vseh v času nastanka strategije ne bo možno predvideti. Hkrati pa morajo omogočati kandidiranje za sredstva sofinanciranja, brez katerih želen razvoj na področju turizma občine ne bo zadovoljiv.
Zato je ta del strateškega dokumenta zelo pomemben. Z vizijo dvigujemo kakovost življenja, okolja in urejenost kulturne krajine. Lokalne pridelke prodamo doma. Mladim omogočimo razvojno perspektivo za življenje in delo tukaj. Negujemo našo tradicijo, identiteto in način življenja.
2.2 Opredelitev vizije
Vizija 2032:
Občina Trebnje bo do leta 2032 razvijala svojo turistično identiteto kot butična* zelena destinacija s poudarkom na:
• trajnostnih vrednotah,
• gibanju in oddihu v naravi,
• bogati kulturni dediščini in ohranjenem naravnem okolju na podeželju ter naravni dediščini
• pristni lokalni gastronomiji,
• prireditvah,
• osebnem stiku z domačini.
Shema 7: Vizija razvoja turistične identitete občine Trebnje
Turistična prihodnost bo temeljila na aktivnem sodelovanju lokalne skupnosti, medgeneracijskem vključevanju in premišljenem razvoju, ki spoštuje okolje, prostor in ljudi.
Komentar k viziji
* Kako razumemo butičnost?
• Koncept, ki bolj kot zelo posebno vsebino (seveda tudi to) pomeni predvsem delitev skupnih vrednot, spoštovanje dediščine in graditev ponudbe iz lokalnih temeljev in tradicije, odgovornost do naravnega okolja, trajnostni razvoj kot edina opcija, osebno naslovljena ponudba in individualna obravnava vsakega gosta.
• Gre za inkluzivno butičnost, ki omogoča vstop širokemu krogu ozaveščenih ponudnikov, ne ekskluzivno butičnost za elito.
• Gre za butičnost in ne petičnost, odprtost in ne zaprtost. Butični turizem zato ne razumemo kot ekskluziven, petičen, zgolj za »izbrane«, temveč kot turizem za obiskovalce, ki cenijo nas, naš vsakdan, življenjski slog, naše pridelke in izdelke, ki nam zaupajo in k nam radi prihajajo.
• Pomeni, da želimo delati dobro, še boljše, v temeljih pa ostaja pomen kakovostnega bivalnega okolja in življenja ter utripa lokalne skupnosti.
OSEBNI
• Trebnje je destinacija, ki je odprta za vse, ne glede na dohodek, pomembne so vrednote naših obiskovalcev. Udejanjamo kvaliteto pred kvantiteto! Želimo torej obiskovalca, ki ga temeljno opredeljuje bolj odgovorno ravnanje – do narave, okolja in lokalne skupnosti, ki ceni edinstven lokalni karakter destinacije, njeno tradicijo, umirjen karakter, lokalne pridelke – in se zaveda, da so ti višje kakovosti, z manj okoljskega odtisa. Obiskovalca, ki želi občutiti lokalno skupnost, kulturo, zgodovino, identiteto in seveda njene ljudi ter tako bolj pozitivno prispevati v lokalno okolje.
• Sama beseda butično podpira tudi dejstvo, da je destinacija majhna, omejena v svojih virih.
Kaj imamo skupnega – v čem smo močni
Območje Trebnjega je »odprto«, geografsko razgibano in poseljeno. Prepoznavno je po značilni dolenjski pokrajini, polni gričev, vinogradov, travnikov in gozdnatosti.
V zgodovini rimska cesta in mnogo kasneje dolenjska železnica, še kasneje Cesta bratstva in enotnosti in danes nova avtocesta je Trebnje in Temeniško dolino naredila za izrazito prometno prehodno. To je zaznamovalo Trebanjce in njihov gospodarski razvoj, omogočilo gospodarske in kulturne tokove ter povezave. Zato ni naključje, da so prav od tu doma številni znani ljudje doma in po svetu.
Za celotno dolino je značilno ohranjeno in dokaj razvito podeželje, kjer prevladuje kmetijstvo, predvsem živinoreja. Znana je ponudba mlečnih izdelkov in medu, v vinskih goricah pa dobrega vina. Ohranja se zadružništvo, tradicija in običaji.
Trebnje je med 15 najrazvitejšimi občinami v Sloveniji in ima nadpovprečno število delovno aktivnih prebivalcev (73 %). Še vedno ima tudi možnosti za razvoj industrije, predvsem pa podjetništva, po katerem je znano.
Prepoznano je kot občina z bogato kulturo, po Galeriji likovnih samorastnikov, Taborih likovnih samorastnikov, Rastoči knjigi, preko 150 delujočih društvih, Razhodnji na Čatežu in tradicionalnih prireditvah, kakor tudi kulturni in naravni dediščini.
Po kakovosti življenja je v prvi desetini slovenskih občin, je med najbolj prodornimi in razvojno vitalnimi občinami. Ima veliko mladih in s priseljevanjem beleži naravni prirast.
Turizem in prosti čas pa (sta) zaostajata (zaostajala). Kot da za to ni bilo časa in potrebe. Prišel je čas, da se malo upočasnimo in raziščemo, »kaj skriva Trebnje«, se povežemo z domačini in jih spoznamo. Poiščimo malo miru, pozabimo na stres in čas, preživimo ga tako, da ne bomo potrebovali dopusta od dopusta.
V čem smo drugačni
Trebnje leži na križišču prometnih tokov, je idealen kraj za hiter pobeg v naravo iz bližnjih gospodarskih in turističnih središč ali za krajši pa tudi malo daljši postanek med potovanjem.
Geografsko zaznamuje prostor v srednjem toku Temenice in njenih ponorov ter prepoznavna mehka dolenjska pokrajina, gričevnata, zelena in urejena.
Trebnje se ponaša z edinstveno Galerijo likovnih samorastnikov, ki obsega več kot 1.500 likovnih in drugih del avtorjev iz domovine in sveta.
Poleg tradicionalnih se ponujajo tudi drugačne nastanitvene možnosti, v zidanicah med vinogradi.
Prepoznavne so prireditve (Razhodnja na Čatežu, žegnanje na Zaplazu, Iz trebanjskega koša, ki povezuje tudi vse okuse Trebnjega, da omenimo samo tradicionalne in večje), lokalni produkti, tradicija in običaji.
Dobrote Dolenjske združujejo večje število ponudnikov in preko 450 visokokakovostnih in prepoznavnih kulinaričnih in drugih produktov iz celotne Dolenjske in širše.
Trebanjci so sposobni, prijazni in gostoljubni ljudje. Od tu izvirajo znameniti ljudje, misijonarji, učitelji, pesniki, aktivisti, akademiki, zdravniki, pevci, gospodarstveniki… Vse to je še vedno ne dovolj poznana in odkrita prepoznavnost.
Opredelitev ciljnega tržnega komuniciranja
Trebnje je celoletna podeželska destinacija na Dolenjskem, kjer se prepletajo trajnostne vrednote tu živečih ljudi, spoštovanje do ohranjanja kulturne krajine, ki je kot nalašč ustvarjena za gibanje in oddih v naravi, pri čemer spoznavamo bogato kulturno in naravno dediščino ter običaje in način življenja tamkajšnjih ljudi. Pri tem lahko ljubitelji narave, kulture in vsi navdušenci, ki cenijo tradicijo in način življenja na podeželju, uživajo pristne dobrote lokalne gastronomije in doživijo osebni stik z domačini. Destinacija je kot ustvarjena za vse to.
In kot je zapisal domačin France Režun v knjigi Naši Kraji: “Valovita pokrajina od Grmade do Vrhtrebnjega pa tja do Repč in Gorenjega Vrha je za nekaj sto metrov odmaknjena od vrveža Temeniške doline. Tu je poleg razgledov v daljave in v sanje tudi še mir, ki ga prijazno motijo samo ptice in kdaj pa kdaj glasovi živine in ljudi pri delu. Tu se tudi bolj ve, da se pomlad začne v vinogradih, poletje v valovanju trav in žit in jesen s cvetočo ajdo. Takrat je sonce že rahlo zastrto, ozračje, ki ga polnita šumenje čebel in vonj po medu pa postaja mehko. Če se takrat sklonite zelo blizu, dvakrat živite. Tudi zato je ta pokrajina razkošje.”
Glede na desetletno »zatišje« na področju razvoja turizma v občini Trebnje želimo najprej vzpostaviti trajno in strokovno upravljavsko strukturo, ki bo zagotavljala operativno vodenje in mreženje ter povezovanje med vsemi deležniki v destinaciji na strani ponudbe. Po drugi strani pa bo sporočala na domače in tuje tržišče redne in aktualne informacije o vsebini, produktih in ponudbi vseh deležnikov v občini Trebnje tekom celega leta. Želimo vzpostavit trajnostno partnerstvo med deležniki javnega, zasebnega in nevladnega sektorja, ki bo so-oblikovalec prihodnjega razvoja. Ta scenarij omogoča uravnotežen razvoj novih produktov, raznolikih nastanitvenih kapacitet, izboljšanje infrastrukture, skladno z nosilno zmogljivostjo okolja in načeli trajnostnega razvoja ter vzpostavitev celoletne ponudbe.
Prioriteta 1: Upravljanje in vodenje turizma
Prioriteta 2:
Aktivni oddih in vzpostavitev ter vzdrževanje infrastrukture
Prioriteta 3:
Turizem v zidanicah, na kmetijah in v penzionih na podeželju
Priotiteta 4:
Kultura, tradicija ter naravna in kulturna dediščina
Prioriteta 5:
Prireditve in dogodki
Prioriteta 6: Gastronomija
Shema 8: Razvojni scenarij
4.1 Razvojne prioritete in ukrepi
V nadaljevanju so predstavljene razvojne prioritete in ukrepi s spremljajočimi komentarji, ki oblikujejo celovit okvir za trajnosten in dolgoročno vzdržen razvoj turizma v občini Trebnje. Izhajajo iz prepoznanih potencialov prostora, potreb lokalnega okolja ter sodobnih turističnih trendov. Povezujejo upravljanje, razvoj infrastrukture, oblikovanje turističnih produktov, krepitev lokalne identitete in promocijo destinacije. Poudarek je na povezovanju deležnikov, dvigu kakovosti ponudbe ter odgovornem ravnanju z naravno in kulturno dediščino.
P 1: Upravljanje in vodenje turizma
Prioriteta naslavlja področje oz. vsebine upravljanja, marketinga in razvoja človeških virov.
• U 1: Vzpostavitev lokalne organizacije ( javnega zavoda ali druge primerne formalno pravne oblike in izvajanja dejavnosti), za upravljanje s turistično dejavnostjo občine Trebnje do leta 2028, ki bo usklajevala razvoj in promocijo turizma v destinaciji.
Priporočilo za opravljanje nalog upravljanja s turizmom v prehodnem obdobju do vzpostavitve lokalne destinacijske organizacije: Do vzpostavitve lokalne destinacijske organizacije se naloge s področja turizma v občini Trebnje opravljajo na najbolj učinkovit prehoden način (z zaposlitvijo v okviru občinske uprave ali z izbiro zunanjega strokovnega izvajalca). V prehodnem obdobju se določi vsebina izvedbenih nalog, ki jih opravlja iz akcijskega načrta strateškega dokumenta. V prehodnem obdobju bi bilo smiselno, da se opravijo tudi aktivnosti, potrebne za vzpostavitev destinacije (oblikovanje celostne podobe, enotno označevanje lokacij, informativni panoji v vseh večjih naseljih, interaktivna spletna stran, itd.)
Priporočilo: Za vzpostavitev lokalne destinacijske organizacije se obvezno pripravi poslovni načrt!
• U 2: Uporaba in nadgradnja digitalnih platform za rezervacije, promocijo, interpretacijo naravne in kulturne dediščine, itd.
V sklopu tega ukrepa se bodo izvajale aktivnosti rednega in permanentnega vzdrževanja spletne strani, družbenih medijev in ostalih platform.
• U 3: Povezovanje, promocija in izobraževanje lokalnih ponudnikov in prebivalcev za kakovostno ponudbo in gostoljubje.
V sklopu tega ukrepa bo izvajana stalna koordinacija med ponudniki v destinaciji na eni strani in obveščanjem domačega in potencialnih tujih trgov na drugi strani o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih na področju razvoja in ponudbe turizma v občini Trebnje. Poleg tega bo poskrbljeno za razvoj človeških virov, informiranje in izobraževanje ponudnikov v smeri posredovanja informacij o pomembnih trendih, aktivnostih in ostalih ključnih vsebinah na področju turizma v občini, v Sloveniji in širše. Ukrep vključuje tudi povezovanje z vsemi sosednjimi in drugimi destinacijami, v smeri oblikovanja skupnih integralnih produktov in upravljanja smiselnih skupnih aktivnosti za povečanje učinkovitosti in prepoznavnosti destinacije.
P 2: Aktivni oddih in vzpostavitev ter vzdrževanje infrastrukture
Prioriteta naslavlja področje razvoja produktov in razvoj infrastrukture.
• U 1: Nadaljnji razvoj in vzdrževanje pohodniških in tematskih poti
Ukrep naslavlja razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture, vezan na pohodniške in kolesarske poti. Vključuje vzdrževanje, načrtovanje, trasiranje, označevanje, in upravljanje vseh poti, ki bodo prepoznane kot pomembne za razvoj produkta aktivnega oddiha.
• U 2: Ureditev in vzdrževanje trim stez, učnih poti in rekreacijskih območij Podobno kot zgornji tudi ta ukrep vsebuje razvoj in vzdrževanje trim stez, učnih poti in rekreacijskih območij v občini, pomembnih za izvajanje prioritete Aktivni oddih. Kot primer lahko izpostavimo potencialne poti ob reki Temenici in gozdovih ob vseh naseljih v občini.
• U 3: Izdelava digitalnega zemljevida za načrtovanje aktivnih doživetij.
Digitalni zemljevid bo informacijsko orodje za umestitev vseh pomembnih lokacij naravne in kulturne dediščine ter ostalih pomembnih lokacij, kjer se bo vzpostavila turistična ponudba, torej tudi ponudbe zasebnega sektorja. Objavljena bo na spletnih straneh, ki bodo obveščale o turistični ponudbi v občini Trebnje.
P 3: Turizem v zidanicah, na kmetijah in v penzionih na podeželju
Prioriteta naslavlja področje razvoja turistične infrastrukture stacionarnega značaja, predvsem v manjših družinskih enotah na podeželju. Vsebuje tudi ukrepe za zagotavljanje razvoja večjih kapacitet za potrebe investicij na področju poslovnega turizma.
• U 1: Razvoj turistične ponudbe z osredotočenostjo na turistične kmetije, penzione in lokalne zidanice
Ukrep naslavlja razvoj novih stacionarnih kapacitet v obliki zidanic, turističnih kmetij in družinskih penzionov. Lahko izpostavimo na primer vinogradniška območja občine Trebnje, območje trebanjskih goric, Lisec, okolico Čateža.
• U 2: Uvedba vinskih in kulinaričnih doživetij na podeželju
Ukrep naslavlja področje enogastronomije kot pomemben segment v ponudbi občine, in predvsem povezovanje tega segmenta v okviru stacionarnega bivanja gostov kot dodatno doživetje in multi-senzorična izkušnja. Kot primer izpostavljamo degustacije ob nočitvah v zidanicah in na turističnih kmetijah ter večerje v vinogradu.
• U 3: Povezovanje lokalnih vinogradnikov z gastronomskimi ponudniki –vzpostavitev lokalnih oskrbnih verig.
Ukrep naslavlja in spodbuja povezovanje različnih deležnikov, ki zagotavljajo tovrstno ponudbo in njihovo sodelovanje v oblikovanje inovativnih in multi-senzoričnih doživetij.
• U 4: Vzpostavitev pogojev in pomoč pri izgradnji infrastrukture za potrebe poslovnega in športnega turizma
Ta ukrep je namenjen vsem potencialnim investicijam v večje nastanitvene kapacitete oziroma infrastrukturo (npr. kongresna dvorana), ki bo zagotavljala razvoj poslovnega in športnega turizma.
P 4: Kultura, tradicija ter naravna in kulturna dediščina
Ta prioriteta naslavlja področje razvoja turističnih produktov, razvoj turistične infrastrukture in področje razvoja človeških virov.
• U1: Kultura – grajenje kulturne identitete kot osnove za razvoj turističnih vsebin
Vsebina tega ukrepa spodbuja razvoj turističnih produktov temelječih na kulturi (na primer: Galerija likovnih samorastnikov), različnih tematskih prireditvah, zgodovini in arheologiji. Kot primer izpostavljamo potencialne teme, kot so znani Trebanjci (na primer: park znanih Trebanjcev), tematske prireditve (na primer: Mednarodni tabor likovnih samorastnikov, Razhodnja na Čatežu) ter zgodovina in arheologija (na primer: Praetorium Latobicorum, Rimska cesta, Iz prazgodovine v srednji vek).
• U 2: Ustvarjanje produktov za doživljajski turizem, muzejske poti in etnološka doživetja ter vključevanje dediščine
Vsebina tega ukrepa podobno kot zgoraj naslavlja razvoj turističnih produktov, povezanih z etnološko in ostalo dediščino prostora občine. Kot primer izpostavljamo vsebino, povezano s kozolci, sušilnicami, sakralno arhitekturo, z vaškimi središči, v sodelovanju z osnovnimi šolami in društvi, seniorji. Pri tem je potrebno slediti sodobnim trendom inovativnosti in oblikovanja doživljajskega turizma za vse generacije.
• U 3: Priprava integralnih turističnih produktov, ki bodo v podporo vodnikom in deležnikom turistične industrije za različne skupine
Ukrep naslavlja turistične produkte in itinerarje, namenjene za koriščenje organizatorjem izletov in potovanj in vodnikom, predvsem strokovni javnosti, ki bi jih lahko uporabili pri vodenju različnih ciljnih skupin v občini Trebnje (na primer: itinerarji za možnost družinskega in seniorjem prijaznega gibanja v naravi, oz. za večje skupine, na primer: »Od zidanice do zidanice«, »Cviček & domače zgodbe«).
• U 4: Podpora rokodelcem in obujanju tradicionalnih znanj
Ta ukrep je usmerjen v podporo mojstrom in posameznikom, ki še ohranjajo tradicionalne rokodelske spretnosti v občini. Vključuje tudi različne izobraževalne aktivnosti za dvig
standardov in kvalitete. Poleg tega pa ukrep spodbuja tudi prezentacijo njihovih produktov v turistični ponudbi občine Trebnje (na primer: pletenje košar, peka kruha, pletenje/ čipkarstvo).
P 5: Prireditve in dogodki
Prioriteta naslavlja področje razvoja turističnih produktov in človeških virov.
• U 1: Krepitev obstoječih dogodkov
Ukrep naslavlja krepitev in dvig kvalitete, vsebine in standardov že uveljavljenih prireditev v občini Trebnje ter njihovo širšo, vsaj regionalno promocijo in pomen. Na primer: Mednarodni tabor likovnih samorastnikov, Iz trebanjskega koša, Baragovi dnevi, Kongres AFŽ v Dobrniču, Razhodnja na Čatežu, Vilmin večer, Golievi dnevi.
• U 2: Razvoj verskega/romarskega turizma v povezavi z Barago, Zaplazom in nadškofom Šuštarjem
Ukrep naslavlja segment verskega oziroma romarskega turizma, z razvojem novih oziroma nadgradnjo nekdanjih prireditev, ki pa so v zadnjem času nekoliko zastale oz. zamrle.
• U 3: Uvajanje novih trajnostnih prireditev
Ukrep naslavlja razvoj novih vsebinsko zanimivih prireditev, ki ohranjajo tradicijo in kulturno izročilo oziroma dediščino prostora občine Trebnje in kjer so zaznane aktivne in organizirane lokalne skupine, ki trenutno ljubiteljsko upravljajo in organizirajo aktivnosti. Na primer: vsebine, povezane s ponudbo zidanic, Pohod s kulinarično noto - Kmečki praznik v Šentlovrencu, Poletje v Dobrniču.
• U 4: Podpora etnološkim, kulturnim in vaško-društvenim dogodkom s poudarkom na lokalni identiteti.
Ta ukrep naslavlja vsebine in tudi nove priložnosti za razvoj dogodkov in prireditev, temelječih na lokalni identiteti, ki so trenutno v začetni fazi razvoja, potrebujejo pa strokovno pomoč in svetovanje, kako jih dvigniti na višjo kvalitetno raven.
P 6: Gastronomija
Ta prioriteta naslavlja področje razvoja produktov in človeških virov.
• U 1: Nadaljnji razvoj skupne blagovne znamke: »Dobrote Dolenjske«.
Ukrep naslavlja že uveljavljen produkt Dobrote Dolenjske in je usmerjen v nadaljnjo podporo in razvoj vsebin ter ponudbe v sklopu te širše prepoznane kolektivne blagovne znamke.
• U 2: Razvoj kulinaričnih poti/turističnih itinerarjev z vključevanjem gostiln, kmetij in tržnic.
Ukrep naslavlja razvoj novih kulinaričnih doživetij in pripravo itinerarjev z vključenimi prepoznanimi in kvalitetnimi lokalnimi ponudniki, ki imajo na svojih menijih tudi tradicionalne in lokalno značilne jedi ter vina.
• U 3: Promocija lokalnih jedi, na primer: ajdovi žganci, domači siri, mesnine, cviček, med, štruklji, kruh iz krušne peči.
Ukrep naslavlja promocijo tradicionalnih lokalnih gastronomskih doživetij v obliki promocije, organiziranja različnih degustacij, vodenih ogledov in delavnic.
• U 4: Organizacija kuharskih delavnic in kulinaričnih doživetij z vključevanjem lokalnih gospodinj in kuharskih mojstrov.
Podobno kot zgornji ukrep tudi ta spodbuja razvoj ponudbe, katere cilj je spoznati kulinarične posebnosti lokalnega okolja v različnih sezonah in letnih obdobij, kot del turistične ponudbe za stacionarne goste oziroma obiskovalce v prostoru občine Trebnje.
4.2 Ključni motivi prihoda obiskovalcev in turistov v občino Trebnje
Razumevanje motivov prihoda je ključno za usmerjanje razvoja turistične ponudbe, oblikovanje produktov in učinkovito trženje destinacije. Občina Trebnje trenutno beleži predvsem obisk enodnevnih gostov, medtem ko je delež večdnevnih gostov še vedno nizek. Motivi prihoda so raznoliki, vendar pogosto vezani na bližnjo okolico, dogodke in individualna doživetja, ne pa na celovito destinacijsko izkušnjo. Prevladujejo predvsem poslovni gostje, ki prihajajo poslovno in manj zaradi turističnih izkušenj.
Motivi
prihoda enodnevnih obiskovalcev
Enodnevni obiskovalci predstavljajo najštevilčnejšo skupino obiskovalcev občine Trebnje. Njihov obisk je praviloma kratek, pogosto spontan in povezan z bližino večjih središč (Ljubljana, Novo mesto, Litija, Sevnica).
1. Verski turizem
Najpogostejši motivi prihoda so:
• obisk škofijskega romarskega središča Zaplaz,
• iskanje miru in tišine.
Gre predvsem za domače goste, družine in seniorje, ki iščejo duhovne ter meditacijske vsebine.
2. Aktivni oddih in rekreacija v naravi
Najpogostejši motiv prihoda je iskanje mirnega okolja za:
• pohodništvo in sprehode (lokalne gozdne in poljske poti),
• kolesarjenje po podeželskih cestah in označenih trasah,
• rekreacijo ob reki Temenici in v okoliških gozdovih.
Gre predvsem za domače obiskovalce, družine in seniorje, ki iščejo nezahteven, dostopen oddih v naravi.
3. Obisk prireditev in lokalnih dogodkov
Pomemben motiv so:
• Galerija likovnih samorastnikov Trebnje,
• kulturni dogodki,
• vaške prireditve,
• gasilske veselice, sejmi in festivali.
Obiskovalci prihajajo predvsem iz bližnjih občin. Prireditve imajo močan lokalni značaj in redko ustvarijo večdnevni obisk, vendar pomembno prispevajo k dnevnemu obisku.
3. Obiski sorodnikov in prijateljev (VFR – Visiting Friends and Relatives)
Velik delež obiskovalcev prihaja v občino zaradi:
• družinskih obiskov,
• praznovanj,
• osebnih priložnosti.
Ti obiskovalci pogosto združujejo obisk z:
• krajšimi izleti v okolico,
• obiski gostiln,
• rekreacijo v naravi.
4. Kulinarika in vino kot dopolnilni motiv
Obisk lokalnih gostiln, turističnih kmetij in posameznih zidanic predstavlja dodaten motiv, vendar:
• redko samostojen glavni razlog prihoda,
• pogosto povezan z izletom ali dogodkom.
Degustacije, kosila in obiski vinogradnikov imajo predvsem regionalni doseg.
5. Poslovni in tranzitni obiski
Zaradi lege in gospodarskih dejavnosti Trebnjega prihaja tudi del obiskovalcev:
• poslovno (obiski podjetij, sestanki),
• tranzitno (postanki na poti).
Ti obiski imajo minimalen turistični učinek, a predstavljajo potencial za razvoj kratkih doživetij in podaljšanje bivanja.
Motivi prihoda večdnevnih obiskovalcev
Večdnevni obiskovalci so trenutno predvsem poslovni gostje, v manjši meri pa tisti, ki raziskujejo destinacijo in njeno turistično ponudbo. Izjema so gostje v zidanicah, ki so v občini Trebnje dobro obiskane, zato je tu še precej priložnosti za vključevanje novih ponudnikov. Tako bi povečali nočitvene kapacitete, zagotovili njihovo boljšo zasedenost in podaljšali bivanje v občini.
1. Bivanje v zidanicah in podeželskih nastanitvah
Najpomembnejši motiv za večdnevni prihod je:
• najem zidanic in podeželskih hiš,
• iskanje miru, zasebnosti in narave.
Glavni razlogi:
• sprostitev v tihem okolju,
• stik z vinogradi in podeželjem,
• oddih za pare, manjše skupine in družine.
Ta segment predstavlja največji potencial prihodnje rasti.
2. Aktivni oddih v kombinaciji z nastanitvijo
Turisti prihajajo zaradi:
• večdnevnega pohodništva,
• kolesarskih izletov po Dolenjski,
• kombinacije rekreacije in počitka.
Trebnje se pogosto vključuje kot:
• ena izmed etap širših poti,
• izhodišče za raziskovanje regije.
Motiv je predvsem »mehki turizem« – brez masovnosti in brez adrenalinskih vsebin.
3. Kulturno-duhovni motivi in dediščina
Pomemben, a še premalo razvit motiv je:
• Galerija likovnih samorastnikov Trebnje,
• Romarska cerkev na Zaplazu, obisk Baragove poti in dediščine Friderika Ireneja Barage,
• obisk cerkva, romarskih točk in sakralne dediščine,
• zanimanje za lokalno zgodovino in identiteto.
Ta segment vključuje:
• seniorje,
• romarje in duhovne skupine,
• kulturno motivirane obiskovalce.
4. Gastronomija in vinska doživetja
Za del turistov je pomemben motiv:
• raziskovanje lokalne kulinarike,
• degustacije vin v zidanicah,
• kulinarični vikendi na podeželju.
Trenutno je ta motiv še dopolnilne narave, vendar ima velik razvojni potencial v povezavi z nastanitvami in prireditvami.
5. Umik, sprostitev in beg iz urbanega okolja
Pomemben naraščajoči motiv je:
• iskanje miru, tišine in narave,
• digitalni odklop,
• bivanje v neobremenjenem podeželskem okolju.
Trebnje je privlačno predvsem za:
• prebivalce večjih mest,
• pare in manjše skupine,
• starejše goste.
Sklepna ugotovitev
Turistični tok v občini Trebnje trenutno temelji predvsem na:
• enodnevnih obiskovalcih,
• lokalnih prireditvah,
• rekreaciji in osebnih obiskih.
Večdnevni turizem je še v razvoju in sloni predvsem na:
• zidanicah,
• mirnem podeželskem oddihu,
• aktivnem turizmu in dediščini.
Največji razvojni potencial ima kombinacija:
V
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
PRIREDITVE IN DOGODKI
GASTRONOMIJA
TURIZEM
ZIDANICAH AKTIVNI ODDIH
Shema 9: Razvojni potencial
4.3 Ciljne skupine (personas) turistične destinacije Trebnje
Pri opredelitvi krovne segmentne skupine smo izhajali iz 3 segmentnih skupin slovenskega turizma (STO, 2016).
DOŽIVETJA
Primarni motiv je vezan na AKTIVNEGA POSAMEZNIKA.
Energija Individualizem Jaz Izraziti sebe Lastne potrebe Aktivno doživetje
Zdravstvene storitve Wellness Lepotni tretmaji Umik in pobeg Spoznavanje sebe (selfness, mindfulness, detox)
Shema 12: Pregled person in pozicija po področjih segmentnih skupin.
Opredelitev ciljnih skupin je ključen korak pri oblikovanju turističnih produktov, trženja in upravljanja destinacije. Občina Trebnje ima potencial predvsem na področju trajnostnega, podeželskega in butičnega turizma, zato so v ospredju obiskovalci, ki iščejo mir, naravo, aktivni oddih, lokalno gastronomijo in pristna doživetja. Ciljne skupine so razdeljene na primarne (nosilne za prihodnji razvoj) in sekundarne (dopolnilne in podporne). Pri nekaterih smo dodali še dodatno opredelitev profila, ki izhaja iz raziskave slovenskega turizma in je bil narejen na STO.
Primarne ciljne skupine
Te skupine predstavljajo glavni fokus prihodnjega razvoja, saj so najbolj skladne z vrednotami trajnostnega turizma in razvojnimi potenciali Trebnjega.
Persona 1: »Ljubitelj mirnega podeželskega oddiha«
Profil:
• Starost: 40–65 let
• Izvor: Slovenija (Ljubljana, osrednja Slovenija), deloma Avstrija, Italija
• Potuje v paru ali v manjši skupini
Motivi prihoda:
• mir, tišina, stik z naravo
• bivanje v zidanicah ali podeželskih hišah
• sprostitev, digitalni odklop
Interesi in vedenje:
• sprehodi po vinogradih in gozdovih
• obiski lokalnih gostiln in vinskih kleti
• kulturna dediščina in razgledi
Kaj išče v Trebnjem:
• kakovostno nastanitev v zidanici
• mirno okolje brez množičnega turizma
• lokalno hrano in vino
→ Ključni razvojni segment – temelj butičnega turizma v Trebnjem.
Persona 2: »Aktivni raziskovalec narave«
Profil:
• Starost: 30–60 let
• Izvor: Slovenija, bližnje regije
• Posameznik, par ali skupina prijateljev
Motivi prihoda:
• pohodništvo, kolesarjenje, rekreacija
• raziskovanje novih poti in manj obiskanih območij
Interesi in vedenje:
• večdnevni ali vikend izleti
• kombinacija gibanja in sprostitve
• zanimanje za lokalne zgodbe in naravno dediščino
Kaj išče v Trebnjem:
• označene poti (npr. Baragova pot, gozdne učne poti, potencialno Temenica, vinogradi)
• možnost nastanitve v naravi
• gostoljubne postojanke in lokalno kulinariko
→ Ključni nosilec razvoja mehkega turizma.
Johanne, ZELENI RAZISKOVALCI (RAZISKOVALCI)
„Pomembna se mi zdi razvita infrastruktura za kolesarje, pešce in javni prevoz.“
razgledana vztrajna logična preprosta
POKLIC STATUS
POTUJE
PRIHAJA IZ
znanstvenica poročena pogosto DE, Beneluks potuje z možem
3 mesece vnaprej
PRIMARNI MOTIV
• Iti nekam, kjer je lepo
SEKUNDARNI
PRIČAKOVANJA
• Sprostitev in dobro počutje
• Občutek miru in umik od vsakdana Barvita narava in lepi razgledi
• Čisto okolje
• Kvaliteten javni transport in dostopne informacije (pravočasne, dobre povezave) Ljudje govorijo angleški jezik
VPLIV NA ODLOČANJE
ZANIMANJA narava, kultura
• Lahke aktivnosti v naravi
• Ogled naravnih znamenitosti (Postojnska jama, Bled)
• Obisk starih mestnih jeder (npr. Piran)
• Obisk Ljubljane
POTOVALNI STIL
OPIS
Johanne ima v vsakodnevnem življenju naporno in odgovorno službo. Prostega časa ima malo, zato ga želi maksimalno izkoristiti tudi na potovanju, kamor se običajno odpravi s svojim možem. Je razgledana, svet okrog sebe razume po svoje ter ga raje odkriva sama, kot pa verjame tistemu, kar sliši. Spoznavanje novih stvari rada kombinira s sprostitvijo. Fotografije so pomemben vir pri odločanju za potovanja, saj preko njih razvija občutke ter si ustvari pričakovanja.
POTOVANJE SPANJE
Shema 13: Dodatna opredelitev profila, povzeta iz raziskave o ciljnih skupinah, ki jo je opravila STO (junij 2016).
→ Segment z visoko dodano vrednostjo in dobrim tržnim potencialom.
Max, DRUŽABNI FOODIEJI (DRUŽABNIKI)
Vedno odnesem nekaj steklenic vina domov.“
užitkar iskriv
vedoželjen lenoben
POKLIC STATUS
POTUJE
PRIHAJA IZ gradbeni inženir poročen pogosto IT, Beneluks, UK, Francija
potuje z družino, občasno v paru RAZISKOVANJE
6 mesecev vnaprej
PRIMARNI MOTIV
SEKUNDARNI MOTIVI
Uživati in se dobro imeti
Spoznati
PRIČAKOVANJA
Bližina in druženje
• Biti sproščen
• Spočiti se in se naspati Pozabiti na vsakdan
• Otroci se bodo zabavali
• Poskrbljeno bo za varstvo in varnost otrok
• Vzeti si nekaj časa zase z ženo
VPLIV NA ODLOČANJE
ZANIMANJA
kulinarika, kultura, zgodovina
• Kulinarika
• Obisk vinskih kleti
Lokalne znamenitosti
Razvajanje v dvoje (za otroke aquafun) Zgodovina in gradovi
• Znamenitosti: Bled in Ljubljana
OPIS
Družina in otroci mu veliko pomenijo, vendar vedno rad nekaj časa preživi tudi sam z ženo. Nekoč bi si želel prepotovati svet. Rad se podaja v neodkrite in manj poznane dežele, vendar se rad vrača tudi tja, kjer se je nekoč dobro počutil. Poleg spoznavanja starih mestnih jeder mu je zelo pomemben element narave, pri kateri zelo ceni njene sadove, zato mu preživet večer ob dobri hrani in pijači veliko pomeni. Aktivnostim v naravi se izogiba, raje ima prijetno udobje. Je izrazit estet
Shema 14: Dodatna opredelitev profila, povzeta iz raziskave o ciljnih skupinah, ki jo je opravila STO (junij 2016).
POTOVANJE SPANJE
Persona 4: »Senior – iskalec miru in kulture«
Profil:
• Starost: 60+
• Izvor: Slovenija, bližnje države
• Potuje v paru ali v organiziranih skupinah
Motivi prihoda:
• miren oddih
• kulturna in duhovna dediščina
• lahka rekreacija
Interesi in vedenje:
• pohodne poti, cerkve, kulturne poti
• lokalne prireditve
• dobra kulinarika in udobne nastanitve
Kaj išče v Trebnjem:
• dostopne poti
• vodena doživetja
• varno in umirjeno okolje
→ Pomembna skupina za izvensezonski turizem.
Zoran, AKTIVNI NOSTALGIKI (DRUŽABNIKI)
„Tokrat sva spet obiskala Rusko kapelico, da vidiva, če je kaj drugače.“
družaben previden predan moder
POKLIC STATUS POTUJE PRIHAJA IZ ekonomist poročen večkrat letno UK, CRO, IT, SRB
PRIMARNI MOTIV
• Stik z naravo
PRIČAKOVANJA
• Spočiti se
• Sprostiti se
• Uživati v lepi naravi
• Nadihati se svežega zraka
• Doživeti nekaj zabavnega Dobro označena prometna ureditev Prijaznost ljudi
VPLIV NA ODLOČANJE
ZANIMANJA narava, kultura
• Lažje pohodniške gorske poti
• Lažje aktivnosti
• Naravni parki in znamenitosti
• Lokalne prireditve (športne in gurmanske), koncerti OPIS
Z ženo imata odraslega sina, s katerim sta v preteklosti že potovala po Sloveniji. Kot družina so takrat radi kampirali, danes pa ima raje udobje hotela, vendar ne mondenih krajev, saj se tam ne bi počutil sproščeno. Za hobi se doma ukvarja z vrtnarjenjem; tako v vsakdanjem življenju kot na potovanju mu narava veliko pomeni. Na potovanju z ženo rad obuja spomine, primerja sedanjost s preteklostjo in se rad vrača na že obiskane kraje, ki so se mu vtisnili v spomin
Shema 15: Dodatna opredelitev profila, povzeta iz raziskave o ciljnih skupinah, ki jo je opravila STO (junij 2016).
POTOVANJE SPANJE
Sekundarne ciljne skupine
Te skupine niso primarni nosilec razvoja, vendar pomembno dopolnjujejo turistični tok.
Persona 5: »Družina z majhnimi otroki«
Profil:
• Starost staršev: 30–45
• Izvor: Slovenija
Motivi prihoda:
• izleti v naravo
• družinske prireditve
• kratki vikendi na podeželju
Kaj išče:
• nezahtevne poti
• kmetije z živalmi
• igrala, piknik točke
→ Pomembna za vikende in prireditve.
Chiara, PREDANE MAME (DRUŽABNIKI)
„Pomembno mi je, da so otroci lahko svobodni, umazani in počnejo stvari, ki jih doma ne morejo.“
odgovorna resna prijazna praktična
POKLIC STATUS POTUJE
PRIHAJA IZ
socialna delavka poročena trikrat letno Beneluks, Skandinavija, IT, AT, DE potuje z družino in prijatelji RAZISKOVANJE
6 mesece vnaprej
PRIMARNI MOTIV
• Preživeti čas z družino in prijatelji
SEKUNDARNI
PRIČAKOVANJA
• Občutiti svobodo
• Biti brez skrbi
• Uživati in se lepo imeti v družbi
• Informacije so dostopne v tujih jezikih
• Ugodne cene
VPLIV NA ODLOČANJE
Tiskani vodiči
Mediji (TV, Tisk)
Priporočila oseb Lokalne info
ZANIMANJA narava, ponudba za družine
• Preživljanje časa v naravi
• Prostori za otroke v naravi
• Aktivnosti za otroke: kolesarjenje, lokostrelstvo, jahanje, plavanje
• Razgledi: vožnja z gondolo, lažje pohodništvo
OPIS
V življenju so ji najbolj pomembni prijateljstvo, družina, ljubezen in narava, v duhu pozitivnih vrednot pa želi vzgajati tudi svoje otroke. Potuje z več družinami skupaj, zaradi velikega števila otrok počasneje ter v bližnje kraje. Čeprav bi si sama včasih želela početi kaj drugega, so počitnice primarno prilagojene zadovoljstvu otrok, v skladu s tem se na mestu odločajo za otrokom prilagojene aktivnosti in oglede znamenitosti, najpomembnejše pa je preživljanje časa v naravi. Pri namestitvi je najpomembneje, da zadovolji potrebam velikih družb.
Shema 16: Dodatna opredelitev profila, povzeta iz raziskave o ciljnih skupinah, ki jo je opravila STO (junij 2016).
POTOVANJE SPANJE
Persona 6: »Enodnevni izletnik iz regije«
Profil:
• Vse starosti
• Izvor: bližnje občine
Motivi prihoda:
• pohodi, prireditve, kosila
• obiski prijateljev
• duhovna izkušnja, romanje
Kaj išče:
• dostopnost
• dogodke
• gostinsko ponudbo
→ Najštevilčnejša, a z nizko dodano vrednostjo.
Persona 7: »Poslovni in tranzitni gost«
Profil:
• Poslovneži, vozniki, sodelavci
Motivi prihoda:
• službene obveznosti
• postanki na poti
Kaj išče:
• hitro nastanitev
• kakovostno kosilo
• osnovne informacije
→ Podporna skupina z omejenim turističnim učinkom.
Sklep: Strateški poudarki
Za destinacijo Trebnje so ključne predvsem primarne ciljne skupine:
1. Ljubitelji mirnega podeželskega oddiha
2. Aktivni raziskovalci narave
3. Vinski in kulinarični navdušenci
4. Seniorji – kulturni in mirni gostje
Te skupine ostajajo dlje, porabijo več, so skladne s trajnostnim konceptom ter ne obremenjujejo prostora.
4.4 Operativna izvedba v času priprave strateškega dokumenta
Zaradi želje po čimbolj konkretnih učinkih že v fazi priprave strateškega dokumenta smo na podlagi dogovora skupaj z naročnikom Občino Trebnje izvedli določene konkretne in operativne aktivnosti za kratkoročni napredek pri promociji in razvoju novih produktov v občini Trebnje.
Priprava
novih programov
za zaključene skupine
Na podlagi identificiranih potencialov v fazi analize stanja je strokovna skupina predlagala naslednje tri nove produkte kot začetek oblikovanja ponudbe za zaključene skupine, ki bi si želele obiskati občino Trebnje:
• Gremo na božjo pot: celodnevni romarski program z ogledi sakralne dediščine, Baragove domačije in postankom na Zaplazu;
• Gremo na vlak do Trebn’ga: mestni sprehod z lokalnimi okusi, obogaten z ogledom galerije in degustacijo vin;
• Usac’ga pu mau: najobsežnejši program, ki združuje dediščino, umetnost, kulinariko, zidanice in vinske postanke;
Slika 18: Mesto Trebnje, foto: Občina Trebnje
Letak Okusi Trebnje
PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE
Prodrobnejša vsebina programa Gremo na božjo pot
Gremo na božjo pot
romarji
Program:
• Srečanje z lokalnim vodnikom v Dobrniču in ogled župnijske cerkve sv. Jurija
• Knežja vas – Baragova domačija, ogled razstave o življenju in delu velikega misijonarja
• Trebnje – obisk župnijske cerkve in sprehod po mestnem središču
• Čatež – kosilo v pravi domači gostilni
• Zaplaz – romarsko središče novomeške škofije (cerkev Marijinega vnebovzetja, Marijin studenec)
• Slovo od lokalnega vodnika
Cena: 37 € na osebo (skupina 30 oseb)
Cena vključuje:
• lokalno vodenje
• vstopnino in voden ogled Baragove domačije
• kosilo
Opomba:Avtobusniprevoznivključenvceno.
Prodrobnejša vsebina programa Gremo na vlak do Trebn’ga
Gremo na vlak do Trebn’ga
skupine upokojencev
Program:
• Srečanje z lokalnim vodnikom na železniški postaji v Trebnjem
• Mestni sprehod »Od čebel do Rimljanov in vse vmes«
• Dobrote Dolenjske – manjša pokušina lokalnih dobrot
• Galerija likovnih samorastnikov – ogled zbirke likovnih del
• Kosilo v enem od trebanjskih gostišč
• Degustacija vin
• Slovo od lokalnega vodnika
Cena: 51 € na osebo (skupina 30 oseb)
Cena vključuje:
• lokalno vodenje
• vstopnino in voden ogled galerije
• pokušino dolenjskih dobrot
• kosilo
• degustacijo vin
! Opomba:Prevozzvlakomnivključenvceno.
Prodrobnejša vsebina programa Usa’cga pu mau
Usac’ga pu mau
zAključene skuPine
Program:
• Srečanje z lokalnim vodnikom in ogled Jurjeve domačije na Občinah
• Lisec – društvena zidanica, malica in pokušina treh vrst domačega vina
• Trebnje – mestni ogled »Od čebel do Rimljanov in vse vmes«
• Dobrote Dolenjske – manjša pokušina lokalnih dobrot
• Galerija likovnih samorastnikov – ogled zbirke likovnih del
• Kosilo v enem od trebanjskih gostišč
• Degustacija vin
• Slovo od lokalnega vodnika
Cena: 67 € na osebo (skupina 30 oseb)
Cena vključuje:
• lokalno vodenje
• vstopnini in vodena ogleda Jurjeve domačije in galerije
• malico s pokušino lokalnih vin
• pokušino dolenjskih dobrot
• kosilo
• degustacijo vin
Udeležba na sejmu Alpe Adria z novinarsko konferenco
Kot del aktivnosti za promocijo novih produktov in turistične ponudbe je bila v času med 4. in 7. februarjem 2026 na sejmu Alpe-Adria prisotna s ponudbo tudi občina Trebnje. V času sejma je bila organizirana novinarska konferenca, kjer se je predstavila občina Trebnje s svojimi ponudniki (gostinci, vinarji, sirarji…). Pomembni del predstavitve na novinarski konferenci so bili trije novi turistični paketi, ki so bili s strani novinarjev in obiskovalcev sprejeti z velikim zanimanjem. Ves čas sejma je potekala nagradna igra. Po sejmu je bilo izžrebanih 15 nagrajencev, ki so se udeležili študijske ture skupaj z novinarji in turističnimi agencijami.
Izvedba študijske ture z
novinarji in turističnimi agencijami
Po sejmu Alpe Adria smo izvedli še študijsko turo za novinarje, turistične agencije in nagrajence. Študijska tura je bila izvedena 5. marca 2026 po naslednjem programu: Ob 08:00 zbor popotnikov na Dolgem mostu v Ljubljani in vožnja po dolini reke Krke do Žužemberka in naprej na vinsko gorico Lisec. V Liški zidanici so goste z dobrodošlico pričakali prijazni vinogradniki in jim predstavili svojo vinsko gorico in številne aktivnosti, ki jih izvajajo. Seveda je bila del tega tudi poskušnja njihovega znamenitega vina. Z Lisca je pot vodila do Dobrniča, mimo cerkve sv. Jurija, v kateri sta bila krščena dva velika Slovenca, svetniški kandidat Friderik Irenej Baraga in nadškof Alojzij Šuštar, ki se je med drugim odlikoval po izjemnih zaslugah pri priznanju samostojne Slovenije. V neposredni bližini se nahaja tudi spominska soba 1. kongresa AFŽ.
Slika 19: Utrinek s sejma Alpe Adria, foto: I. Vizjak
Sledila je vožnja v Trebnje in sprehod po arheološki poti do območja nekdanjega rimskega naselja in ob reki Temenici. Sledil je postanek za obisk Dobrot Dolenjske, kolektivne blagovne znamke, ki je v dobrih desetih letih združila več kot 100 različnih ponudnikov z več kot 500 visokokakovostnimi certificiranimi izdelki. Obisk Trebnjega se je zaključil v Galeriji likovnih samorastnikov, v največji galeriji naivne in samorastniške umetnosti v Sloveniji.
Sledil je še skok na Zaplaz, do osrednjega romarskega svetišča novomeške škofije, ki je ena najlepše urejenih romarskih poti v Sloveniji. Ogled cerkve in postanek pri zdravilnem studenčku, ki naj bi imel zdravilno moč. Dan se je zaključil ob dobrem domačem kosilu in pokušini odličnih vin.
Zanimiv je odziv ene od udeleženk študijske ture, ki pravi:
“Pri svojih 60 letih sem obiskala že veliko krajev, mest in držav v Evropi in onkraj njenih meja. Na potovanjih nisem bila le kot popotnica, temveč tudi kot vodnica in turistična organizatorka. Za to študijsko turo sem se odločila, ker tega dela Slovenije še nisem poznala, poleg tega pa so mi kot radovedni osebi nove informacije vedno dobrodošle. Priznam, da pred odhodom nisem imela velikih pričakovanj.
Način, kako lepo ste predstavili Trebnje z okolico ter kaj vse lahko turist oziroma popotnik pri vas vidi in doživi, pa je presegel vsa pričakovanja. Navdušena sem bila nad vsem videnim in slišanim, da o kulinariki sploh ne govorim – sami presežki! Čutilo se je, da je bilo vse pripravljeno z ljubeznijo. Domačnost, srčnost, prijaznost, izredna gostoljubnost in iskreni pogledi ... Temu bi rekla nepozabno doživetje s srčnimi ljudmi.
HVALA vsakemu posebej, ker ste v projekt vložili del sebe in nam omogočili tako čudovit dan. Ogled vaših destinacij bom zagotovo priporočila skupinam z našega konca (Primorske) in želim si, da se kmalu spet srečamo.”
Slika 20: Obisk turističnih novinarjev na Liscu, foto: Občina Trebnje
Snemanje oddaje Na lepše, RTV SLO
Snemanje oddaje Na lepše z ekipo Televizije Slovenija je bilo del operativne izvedbe z namenom takojšnje promocije turistične ponudbe v občini Trebnje. Gre za osrednjo turistično oddajo, ki gledalce obvešča o raznolikosti in privlačnosti Slovenije ter o številnih zgodbah in doživetjih, ki nas čakajo le korak od doma.
Snemalna ekipa je obiskala nekatere najbolj prepoznavne turistične točke trebanjske občine. Najprej so se ustavili na Liscu, kjer so obiskali liško zidanico, s katero upravlja Društvo vinogradnikov »Lisec« Dobrnič. Pot jih je nato vodila na Zaplaz, kjer se dviga cerkev Marijinega vnebovzetja. Zaplaz je osrednje romarsko središče novomeške škofije in eno najbolj prepoznavnih svetišč na Dolenjskem. Ekipa Televizije Slovenija se je ustavila tudi na Čatežu, dan pa sklenila v Trebnjem z obiskom Zavoda za kulinariko in turizem Dobrote Dolenjske.
Televizijska kamera je ujela številne utrinke krajev v občini Trebnje, njihove posebnosti ter ljudi, ki s svojo predanostjo soustvarjajo lokalno turistično ponudbo. Prav te manjše, pristne zgodbe uresničujejo vizijo občine, da se razvija kot zelena, butična destinacija z avtentičnimi doživetji.
Slika 21: Snemanje oddaje Na Lepše, foto: Občina Trebnje
5.1 Strategija razvoja turizma v Občini Trebnje
– uvod
Uvodna pojasnila
Akcijski načrt je strukturiran načrt aktivnosti, s katerim bodo deležniki v občini Trebnje usklajeno izvajali skupne aktivnosti, s ciljem, da dosežejo skupne sinergijske učinke pri izvajanju Strategije za razvoj trajnostnega turizma v občini Trebnje do leta 2032.
Akcijski načrt vključuje aktivnosti od zaključka priprave Strategije (maj 2026) do vzpostavitve destinacijske organizacije (DMO), predvidoma v prvi polovici leta 2028. Akcijski načrt vsebuje potrebne in nujno izvedljive aktivnosti za čas do vzpostavitve destinacijske organizacije (DMO), ki je glede na ugotovitve v času njegove priprave najpomembnejša (prioritetna) aktivnost za razvoj turizma v občini Trebnje. Za čas do ustanovitve destinacijske organizacije in za izvedbo tega akcijskega načrta se vzpostavi z zaključkom priprave te strategije začasna organiziranost na področju upravljanja s turistično dejavnostjo v občini Trebnje. Po vzpostavitvi destinacijske organizacije bo izdelan noveliran akcijski načrt do zaključka obdobja, za katerega je izdelana Strategija razvoja turizma v občini Trebnje do leta 2032. Izvedba tega akcijskega načrta je odvisna predvsem od učinkovitega organiziranja na področju turizma in upravljanja s to dejavnostjo v občini Trebnje ter od zagotavljanja sredstev za njegovo izvedbo. Načrtovane aktivnost presegajo zmožnosti financiranja iz proračunskih sredstev, zato je potrebno v največji možni meri vključevati druga, predvsem javna nepovratna sredstva. Za obnovo TDC Grmada je Občina Trebnje že pridobila nepovratna sredstva sofinanciranja. Zaradi kandidiranja na javna nepovratna sredstva se lahko vrstni red izvajanja aktivnosti iz Akcijskega načrta prilagaja in spreminja glede na dinamiko in vsebino javnih razpisov. Prav tako je potrebno prilagajati razpoložljivim sredstvom prioritete in ukrepe posameznih aktivnosti.
Namen akcijskega načrta je:
• zagotoviti usklajeno delovanje partnerjev in različnih deležnikov v občini Trebnje,
• omogočiti pregledno izvajanje in spremljanje projekta in načrtovanih izvedbenih aktivnosti,
• dokazati dodano vrednost skupnega delovanja (in ne le vzporedne aktivnosti posameznih deležnikov)
Vsebina akcijskega načrta obsega:
1. Razrez strategije na operativne cilje
Strateški cilji so razdeljeni v jasne, merljive operativne cilje (prioritete in ukrepe) z njihovimi učinki (kaj se dejansko zgodi na terenu).
2. Nabor konkretnih ukrepov in aktivnosti
Za vsak operativni cilj so opredeljene aktivnosti: kaj je potrebno narediti
3. Časovnica izvedbe (faznost)
Vsaka aktivnost mora imeti začetek, konec in zaporedje (kratkoročno / srednjeročno / dolgoročno).
4. Nosilci in odgovornosti
Natančno določiti: kdo je odgovoren, kdo sodeluje in kdo odloča.
5. Potrebni viri
Opredeljeni finančni, kadrovski in organizacijski viri (okvirno).
6. Finančni okvir in viri financiranja
Ocena stroškov po aktivnosti, potencialni viri (občinski proračun, EU sredstva, javno-zasebna partnerstva).
7. Kazalniki uspešnosti (KPI)
Za vsako ključno aktivnost je potrebno določiti merljive kazalnike: kako bomo vedeli, da deluje.
8. Mehanizem spremljanja in poročanja
Kako pogosto se spremlja napredek, kdo poroča in komu (npr. letna poročila, delovne skupine).
9. Tveganja in omilitveni ukrepi
Identificirati glavna tveganja (finančna, kadrovska, politična, partnerska) in kako se nanje reagira.
10. Model upravljanja akcijskega načrta
Opredeliti strukturo upravljanja: kdo koordinira izvajanje, kako se sprejemajo odločitve, kako se dokument posodablja.
Akcijski načrta za razvoj turizma v občini Trebnje – za pripravo vseh elementov akcijskega dela strategije smo uporabili spodnji template:
V njem so opredeljene strateške prioritete in ukrepi ter navedene konkretne aktivnosti, prioritetna raven, vodilni oz. nosilni partner in pridruženi partnerji, indikativna ocena stroškov, izvori financiranja ter definirani merljivi kazalniki za spremljanje uspešnosti izvajanja akcijskega načrt. Predvideno je, da se do vzpostavitve destinacijske turistične organizacije te kazalnike preveri dvakrat letno, kar bo naloga odgovornega nosilca izvajanja akcijskega načrta v vmesnem obdobju do destinacijske organizacije.
Prioritetne ravni so definirane v tabeli od 1 do 3, pri čemer pomeni 1 izvedbo takoj, 2 izvedbo v prehodnem obdobju (do vzpostavitve destinacijske organizacije) in 3 po prehodnem obdobju (po vzpostavitvi destinacijske organizacije), kot predlog za izvedbo posamezne aktivnosti oziroma ukrepa. Prehodno obdobje je čas od končanja priprave Strategije do vzpostavitve destinacijske organizacije.
Akcijski načrt je bil usklajen z naročnikom Strategije in stateškim svetom na skupnem sestanku dne 19. 3. 2026 in je priloga dokumentu. Vključuje tudi pripombe, ki sta jih podala na predlog akcijskega načrta v dogovorjenem roku člana strateškega sveta.
5.2 Okvir izvajanja strategije
Sprejem strategije in evalvacija
Strategijo bo potrdil Občinski svet občine Trebnje. Strategija mora biti dinamičen dokument in če se ugotovi potreba po spreminjanju strateških ciljev ali drugih bistvenih elementov Strategije (npr. da je potreba po večjem posegu v ukrepe, zmanjševanje finančnih virov, drugačna organiziranost ipd.), župan/županja predlaga novelacijo Strategije, ki jo nato po enakem postopku potrdi Občinski svet.
Odgovornost za izvajanje strategije
Za izvajanje in spremljanje uresničevanja Strategije je odgovoren vsakokratni župan/ županja z občinsko upravo oziroma po ustanovitvi destinacijske organizacije občine Trebnje za to pristojen in določen organ destinacijske organizacije. Vsakokratni direktor/direktorica destinacijske management organizacije opravlja operativno nalogo odgovornega za izvajanje in spremljanje Strategije. Za vodenje posameznih razvojnih politik in izvajanje ukrepov se določi strokovne nosilce iz destinacijske organizacije, občinske uprave, partnerskih strokovnih organizacij ali zunanje sodelavce.
Strategija turizma za območje občine Trebnje 2026–2032 predstavlja okvir za pripravo vsakoletnega Programa dela DMO, smernice Strategije pa upošteva tudi Občina pri pripravi vsakoletnih proračunov in načrtov razvojnih programov. Občina Trebnje usmeritve Strategije smiselno upošteva tudi pri spreminjanju obstoječih oziroma pripravi novih prostorskih aktov ter razvojnih in operativnih programov za posamezna področja svojega delovanja. Strategijo pri pripravi svojih letnih (in večletnih) programov smiselno upoštevajo tudi drugi javni zavodi, agencije in organizacije, ki delujejo na področju lokalnega in regionalnega razvoja, kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in kulturne dediščine, kulture, športa, gospodarstva, prometa, okolja in drugih s turizmom povezanih dejavnosti.
Javno-zasebno partnerstvo v podporo usmerjanju in spremljanju izvajanja strategije
V podporo spremljanju izvajanja se vzpostavi DMO za destinacijo Trebnje, ki pripravi letne evalvacije. Konec leta 2027 priporočamo izdelavo vmesne ocene s celovitejšim poročilom o izvajanju, enako konec leta 2030 ter leta 2032 končno evalvacijo. Osnovo za spremljanje uresničevanja Strategije predstavljajo izvedeni ukrepi po posameznih prioritetah in Akcijski načrt, izvaja pa se tudi kvalitativna analiza izvajanja ukrepov in doseženih sprememb.
Za redno periodično spremljanje Strategije je vzpostavljena širša Strateška skupina oz. javno-zasebno partnerstvo, ki se sestane najmanj enkrat letno, priporočeno pa dvakrat (pomlad, jesen, v času načrtovanja za naslednje leto). Izpeljati mora redno letno evalvacijo izvajanja strategije in oblikovati priporočila z vključitev v program dela DMO za naslednje leto. Pomembna funkcija te skupine je zagotavljanje usklajenega delovanja vseh področij občinske uprave in turizma (promet, gospodarstvo, stanovanjska politika, družbene dejavnosti, kmetijstvo, urejanje prostora). Za ta namen se lahko nadgradi obstoječa Strateška skupina, ki je sodelovala v procesu priprave Strategije – vodilo naj bo pokrivanje širšega medsektorskega pristopa.
DMO v svojih letnih poročilih in na svoji spletni strani objavlja podatke o realizaciji kazalnikov in druge pomembne informacije ter vsebinska poročila o uresničevanju Strategije. O izvajanju Strategije poroča tudi Svetu zavoda in za turizem pristojnim oziroma širšim organom občine. Redna letna evalvacija se v obliki poročila o izvajanju Strategije obravnava tudi na seji Občinskega sveta.
Zakaj potrebujemo destinacijsko organizacijo?
Sodoben in odgovoren turizem je zahtevna dejavnost: slediti je treba zahtevam trga, upoštevati družbeno politične dejavnike, slediti je treba razvoju tehnologije, predvsem pa imeti jasne prioritete in cilje, da našo destinacijo in razvoj turizma upravljamo sami, ne pa da turizem oziroma trg upravlja nas. Turizem ni dejavnost, ki bi jo lahko zamejili z ograjo proizvodnega obrata, ampak ima velik vpliv na celotno naravno, socialno in ekonomsko okolje. Turistični ponudniki so ključna, pa vendarle samo ena izmed mnogih točk v mozaiku pozitivne, pa tudi manj zaželene interakcije med obiskovalci in destinacijo. Vsako turistično destinacijo moramo torej obravnavati čimbolj povezano in čimbolj celostno. Odgovornost za primeren razvoj destinacije si delijo prav vsi deležniki, v največji meri pa ponudniki, lokalna skupnost in destinacijska management organizacija.
Ponudniki
Prva naloga turističnih ponudnikov je razvoj lastne ponudbe, skrb za odličnost storitev, čim bolj individualna obravnava obiskovalcev, krepitev bogastva doživetij na eni strani in krepitev dodane vrednosti na drugi. Povsem konkretna odgovornost ponudnikov pa je tudi zaveza, da svojo ponudbo razvijajo in posredujejo v skladu s hišnimi in lokalnimi (destinacijskimi) vrednotami in v skladu s smernicami strategije razvoja turizma, ki jih je potrdila lokalna skupnost.
Lokalna skupnost
Zadolžena je za skupno dobro prebivalcev. Zaradi preostalih eksistenčno pomembnih potreb (okolje, energija, gospodarske dejavnosti, zdravstvo, šolstvo, kultura, socialno varstvo, družbene dejavnosti …) v občinah (kot institucijah) ne ostaja veliko možnosti niti kadrov za dodatno urejanje turizma, kot je v sodobnih razmerah potrebno. So pa občine ključnega pomena za ustvarjanje pogojev, znotraj katerih se odvija turizem (skozi smernice, lokalna pravila, vzpodbude in tudi neposredno financiranje), za primerno vključevanje turizma v prostorsko načrtovanje (za urejanje ključne javne in tudi turistične infrastrukture in za sodelovanje pri nastajanju), potrjevanje in spremljanje vsakokratne strategije razvoja turizma na svojem območju.
Destinacijska management organizacija (DMO)
DMO bi morala biti most med ponudniki, obiskovalci in lokalno skupnostjo. Zagotavljati mora krovne tržne aktivnosti in graditi mora skupno podobo in destinacijsko znamko doma in na mednarodnem trgu, povezovati ponudbo in ponudnike v zaokroženo skupno zgodbo, skrbeti za primerno informiranje in ozaveščanje, zagotavljati izobraževanje in dvigovanje kompetenc vseh deležnikov v turizmu; razvijati lastne destinacijske in regijske produkte in podpirati razvoj podjetniških zgodb, skrbeti za analitiko in raziskave, potrebne pri poslovnem odločanju tako ponudnikov kot lokalne skupnosti, sodelovati pri organizaciji in razvoju dogodkov, sodelovati in aktivno prevzemati iniciativo pri upravljanju lokalnih znamenitosti in drobne infrastrukture, pomagati pri izboljševanju odgovornega upravljanja in usmerjanja tokov obiskovalcev…
Sodobna DMO je torej zadolžena za vrsto nalog, za katere ne ponudniki ne občine nimajo ne časa ne potrebnih kompetenc, in brez katerih destinacija ne more biti več uspešna in konkurenčna.
Sodobno destinacijsko organizacijo opredeljujemo kot DMO – torej kot destinacijsko management organizacijo, kar močno presega nekdaj prevladujočo promocijsko funkcijo. Težišče dela DMO v tem času mora biti torej na vzpostavljanju in upravljanju najbolj primernih režimov obiska, seveda skupaj z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki, in na ozaveščanju obiskovalcev, ponudnikov in prebivalcev o odgovornih načinih obiska destinacije. Zapolnitev kapacitet in zagotavljanje celoletnega poslovanja pa je veliko zahtevnejša naloga, ki je večji del ponudnikov brez podpore skupne organizacije ne bo zmogel sam.
Koncept destinacijske organizacije (DMO)
Formalne oblike destinacijske organizacije so lahko različne. V Sloveniji imamo oziroma se najpogosteje pojavljajo štiri formalne oblike in sicer d.o.o., zavod, gospodarsko interesno združenje in javni zavod. Pregled prednosti in slabosti vsake od njih je prikazan v spodnji shemi.
JAVNI ZAVOD javni interes
PREDNOSTI
• Posredni uporabnikproračunskineposredno financiranje s strani občin za naloge v javnem interesu
• Neposredna dodelitev upravljanja infrastrukture
• Odgovornost ustanoviteljev za poslovanje
SLABOSTI
• Javni sektor
• Večji vpliv politike
• Ne omogoča gospodarstvavstopa v upravljanje
• Omejeno zadolževanje - soglasje ustanoviteljev
ZASEBNI ZAVOD mešani interes
PREDNOSTI
• Omogoča gospodarskimvstopdružbam
• Ne podleže predpisom javnega (odvisnosektorja od ustanoviteljev)
PREDNOSTI
• Omogoča gospodarskimvstopdružbam
• Ustanovitelji uveljavljajo upravljalske pravice in odgovarjajo do višine svojega vložka
• Večja fleksibilnost pri trženju in investiranju
PREDNOSTI
• Omogoča gospodarskimvstopdružbam
• Osnovni kapital ni potreben
• Sistem članarin
• Večja fleksibilnost pri trženju in investiranju
SLABOSTI
• Ustanovitelji imajo enako število glasov ne glede na vložek
• Ni neposredniproračunski uporabnik, omejitve pri razpisih
• Potrebuje pooblastilo za opravljanje javnih funkcij na podlagi predpisov
• Nejasen status pri mešanem ustanoviteljstvu
Shema 17: Možne pravno organizacijske oblike
SLABOSTI
• Ni neposredniproračunski uporabnik
• Potrebuje pooblastilo za opravljanje javnih funkcij na podlagi predpisov
• Nejasen status pri mešanem ustanoviteljstvu
• Neprofitnost ni interes gospodarstva
SLABOSTI
• Člani odgovarjajo z vsem svojim premoženjem
• Ni neposredniproračunski uporabnik
• Potrebuje pooblastilo za opravljanje javnih funkcij na podlagi predpisov
Daleč najbolj pogosta oblika je DMO je “javni zavod”, ki smo ga na skupni delavnici s predstavniki občine Trebnje, dne 6. 1. 2026 obravnavali kot eno možnih in najpogostejših organizacijskih oblik.
D. O. O. tržni interes GIZ panožni interes
Razlogi za to so predvsem:
1. Javni zavod je proračunski uporabnik, zato ga lahko občine brez zapletov financirajo neposredno;
2. Občine lahko zavodom, ki jih ustanovijo, neposredno dodelijo upravljavske pravice in pooblastila in na ta način zadržijo nadzor nad npr. upravljanjem ključnih znamenitosti na domačem terenu;
3. DMO mora zagotavljati pomoč, asistenco, partnersko sodelovanje tako ponudnikom turističnih storitev kot obiskovalcem in tudi lokalnim skupnostim, zato lahko delo DMO tudi na vsebinski ravni razumemo kot nesporen javni interes.
Operativna izvedba
Najvišji upravni organ javnega zavoda, ki imenuje direktorja ter potrjuje program in poročila zavoda, je svet javnega zavoda. Pomembno je, da ustanovitelj v ta organ imenuje aktivne in kompetentne predstavnike, ki razumejo tako sodobno turistično dejavnost kot potrebe in prioritete občine in prebivalcev.
Vodenje
Javni zavod vodi direktor s polnimi pooblastili, imenuje ga Svet zavoda na osnovi javnega razpisa in predhodnega soglasja občine ustanoviteljice. Ob ustanavljanju nove institucije morajo ustanovitelji najprej imenovati vršilca dolžnosti direktorja, ki je zadolžen za izpeljavo vseh potrebnih postopkov do polne operativnosti novega zavoda. V.d. je lahko nekdo izmed trenutno zaposlenih v občini ustanoviteljici, lahko pa se imenuje zunanji sodelavec.
Vodenje DMO je zahtevno, potrebujemo predano in kompetentno osebo za polni delovni čas (in še več), ki se bo svojemu delu posvečala z znanjem, vztrajnostjo in s srcem. Za uspešno delo Zavoda je nujno korektno in profesionalno sodelovanje med direktorjem in svetom zavoda, med direktorjem in župan-jo občine ustanoviteljice in med direktorjem in čim širšim krogom pomembnih deležnikov, vključenih v turistično ponudbo.
Zavod in direktor zavoda lahko oblikujeta vrsto delovnih teles, ki direktorju pomagajo pri sprejemanju pomembnih odločitev:
• Strokovni svet: je stalni in uradni organ javnega zavoda, ki ni obvezen, je pa koristen; člane na predlog direktorja imenuje Svet zavoda, direktorju pomagajo pri presoji programa dela in reševanju konkretnih strokovnih vprašanj; Strokovni svet morajo sestavljati ugledni predstavniki lokalnega gospodarstva in stroke, priporočljivo je, da je kakšen član tudi od zunaj;
• Strateški svet: je organ, ki spremlja izvajanje Strategije in po potrebi predlaga tudi spremembe in prilagoditve; zadostuje dobro pripravljeno srečanje enkrat letno, pomembno je, da se ocena vsako leto naredi; ker je Strategija skupni destinacijski dokument, morajo biti vključeni tudi predstavniki občin; Strateška skupina je lahko ista skupina, ki je sodelovala pri nastajanju strategije, člane lahko imenuje občina/ župan-ja in direktor Zavoda, lahko to nalogo prevzame tudi skupno delovno srečanje članov Sveta zavoda in Strokovnega sveta;
• Produktne in projektne skupine: so lahko stalne ali začasne skupine, sestavljene iz lokalnih poznavalcev, ki pomagajo spremljati in usmerjati razvoj posameznih produktov ali projektov (pohodništvo, kolesarstvo, gastronomija, kultura, enkratni dogodki ipd…); zavod naj člane izbira v krogu zainteresiranih ponudnikov in strokovnjakov.
Funkcije DMO
V shemi 17 so izpostavljene osnovne funkcije, ki jih mora izpolnjevati vsaka DMO, interna struktura in pomembnost posameznih aktivnosti pa se seveda prilagaja aktualnim lokalnim potrebam in prioritetam in razmeram na trgu:
• Informacijska služba je ena izmed izvornih in še vedno zelo pomembnih nalog DMO: potrebno je vzpostaviti TIC, ki ima najbolj neposreden stik z obiskovalci, lahko prevzame sodelovanje z vodniki, lokalno pa tudi naloge, ki lahko zagotovijo dodatne prihodke DMO – na prvem mestu trgovina spominkov in drobnega, za turiste uporabnega materiala, s poudarkom na lokalnih izdelkih, prodaja lokalnih paketov in turističnih storitev, pa tudi drugih iniciativ, ki so možne in smiselne v okolju posameznega TIC-a (pošta, kavarna, interpretacijski center v Grmadi, v prihodnje morda še kake druge vsebine ipd.).
• Trženje na krovni ravni destinacije, razvoj CGP in destinacijske znamke, urejanje in razvoj destinacijskega portala in družbenih omrežji, odnosi z javnostjo, klasična orodja, kot so oglaševanje v klasičnih medijih, tiskovine, borze, sejmi, delavnice … so še vedno ključna in nepogrešljiva naloga DMO (nobenega drugega naslova nimamo za te namene). Težišče se iz klasičnih orodij seveda seli v digitalne oblike, ki so praviloma občutno cenejše, zahtevajo pa tudi veliko več znanja in odzivnosti oziroma kompetentne sodelavce. Tudi prireditve in tematske dogodke lahko razumemo kot pomembne tržna orodja, ki – ob primerni kakovosti vsebin in izvedbe – krepijo ugled destinacije, prepoznavnost ponudnikov, prinesejo pa lahko tudi dodatne prihodke. Za kompleksnejše promocijske kampanje je smiselno angažirati specializirane agencije.
• Razvoj in upravljanje sta novejši nalogi DMO, ki z rastjo števila obiskovalcev in posledično vplivov na naravno in socialno okolje postajata vedno pomembnejši, hkrati pa lahko razvijata tudi nadgradnjo ponudbe in vsebine, ki jih zasebni ponudniki zaradi preobremenjenosti z lastnim delom ne zmorejo več. V tem kontekstu lahko izpostavimo razvoj lokalnih dogodkov in produktov skupaj z lokalnimi ponudniki in vodniki; razvoj skupnih regijskih produktov v sodelovanju s sorodnimi organizacijami v soseščini, npr. z Razvojnim centrom Novo mesto in DMO za Dolenjsko; skrb za vzdrževanje in razvoj drobne infrastrukture (skupaj s sosednjimi občinami), ki je pogoj za kakovostno ponudbo outdoor dejavnosti. Področje razvoja sta tudi Zelena shema slovenskega turizma, ki mora biti okvir in smernica za odgovoren razvoj ponudbe v vsej destinaciji, in kolektivna blagovna znamka – sistem certificiranja in pomoči pri razvoju in trženju lokalnih proizvodov Dobrote Dolenjske. Področje razvoja in upravljanja pa tudi zelo pomemben vir dodatnih sredstev so za DMO tudi domači in evropski javni razpisi, ki lahko destinacij na posameznih strokovnih področji močno skrajšajo čas razvoja in omogočijo hitrejše korake naprej – prijavljati je smiselno samo projekte, za katere bomo po zaključku razpisa lahko zagotovili nadaljnji razvoj in dolgoročno upravljanje. Ključno pomembna razvojna vloga DMO je tudi analitika tekočega dogajanja, pomembna za poslovne odločitve DMO, ponudnikov pa tudi lokalnih skupnosti; sledenje trendom in sprotno uvajanje preverjenih in koristnih rešitev s posebnim poudarkom na digitalizaciji ter izobraževanje in usposabljanje tako zaposlenih kot ponudnikov.
• Strokovne službe zajemajo predvsem računovodstvo, kadrovske in pravne zadeve. Za majhen zavod lastno računovodstvo ni smiselno, primerno je najeti zunanjo računovodsko službo, smiselna rešitev je lahko tudi skupno računovodstvo za različne javne službe na območju. Pri reševanju ostalih strokovnih vprašanj, ki se pojavljajo občasno, angažiramo zunanje strokovnjake. Zavod lahko zaposli tudi poslovnega sekretarja, ki direktorju pomaga pokrivati administrativne vsebine, pa tudi del vsebinskega programa (npr. javni razpisi, Zelena shema, upravljanje znamke ipd.). V majhnem Zavodu mora področje financ voditi in obvladovati direktor sam.
• Zaposleni – da bi DMO lahko izpolnjevala vse navedene funkcije, mora imeti zagotovljena sredstva in primerno ekipo – ni realno pričakovati, da kadrovsko in finančno podhranjena organizacija zagotavlja dobre rezultate in učinkovito delovanje nasploh.
Ta Strategija destinacije prinaša jasen in ciljno usmerjen program, hkrati pa zelo resno upošteva omejene finančne možnosti Občine, predvidene ustanoviteljice DMO. Predlagani obseg financiranja in predlagano število zaposlenih v skupnem DMO sta po oceni strokovnih pripravljavcev Strategije minimum, ki še omogoča smiselno izvajanje funkcij in nalog DMO. Financiranje obravnava naslednje poglavje, število zaposlenih pa je predlagano kot sledi:
Direktor
Mora biti izbran na javnem razpisu. Poleg vodenja je direktorjeva naloga tudi oblikovanje dobre in kompetentne ekipe sodelavcev. V prvem letu bo Zavod imel dovolj dela z interno organizacijo, zagonom dela in vzpostavitvijo vseh funkcij, v nadaljevanju pa je smiselno, da direktor zaposli tudi poslovnega sekretarja, da se bo sam lahko v večji meri posvetil potrebnim razvojnim nalogam.
Informacijska služba
Običajen TIC v Sloveniji potrebuje najmanj dve stalno zaposleni osebi in dodatno pomoč preko glavne sezone in drugih letnih konic. Ker je obiskovalcev v občini Trebnje znatno manj, kot v podobnih TIC-ih po Sloveniji, zaenkrat predlagamo enega redno zaposlenega, ki mu moramo, po potrebi, zagotoviti sezonsko pomoč. Število zaposlenih v TIC-ih se v prihodnosti povečuje skladno z rastjo obiska ali/in rastjo prihodkov skozi druge dejavnosti v TIC-ih. Delo mora biti organizirano na način, da izven koničnih terminov, ko obiskovalcev ni, zaposleni v TIC-ih pomagajo pri razvojnih nalogah, digitalnih vsebinah, kolektivni blagovni znamki, pripravi projektnih prijav ipd …
Trženje, razvoj in upravljanje
Za primerno pokritost tržnih funkcij potrebujemo vsaj enega zaposlenega, prioritetno za izvajanje digitalnih akcij in urejanje in posodabljanje digitalnih vsebin. Pri najzahtevnejših akcijah in razvoju CGP mora sodelovati tudi direktor. Za področje Razvoja in upravljanja potrebujemo najmanj enega zaposlenega, ki v prvi vrsti deluje kot koordinator (razvoj produktov), ima pa tudi stalne zadolžitve kot so (lahko): skrb, da se drobna infrastruktura ureja v skladu s smernicami strategije, Zelena shema, kolektivna blagovna znamka ipd. Ker ni realno, da bi lahko zaposlili dva, predlagamo, da en zaposlen zadostuje za začetek, čeprav je sicer področje preširoko. Analitiko in izobraževanje se lahko porazdeli med preostale zaposlene (TIC-i za ponudnike, trženje, razvoj za zadolžena področja). Razvojne naloge so tiste, za katere je najlažje pridobiti sredstva iz javnih razpisov, zato velja tovrstne možnosti v čim večji meri izkoristiti. Del razvojnih nalog (npr. izobraževanje, ali Zelena shema) lahko prevzame poslovni sekretar, če in ko ga zaposlimo.
Finančni okvir
Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1) pravi, da je »načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja v pristojnosti občin« (13. člen). Kar pomeni, da je tudi financiranje tovrstnih procesov prvenstveno pristojnost in odgovornost občin. Možnosti in oblik financiranja dela DMO je sicer več:
• Financiranje po ključu, dogovorjenem med ustanovitelji – v primeru občine Trebnje je ta edini ustanovitelj – ustanovitelj DMO zagotavlja najosnovnejše in stabilne pogoje poslovanja, plače zaposlenih, operativne in administrativne stroške, stroške izvajanja osnovnega programa (trženje destinacije, Zelena shema, računovodstvo…);
• Mednarodni in nacionalni javni razpisi – iskanje dodatnih sredstev na nacionalnih in EU javnih razpisih, pri čemer je pomembno zagotoviti tudi participacijo ponudnikov za skupne razvojne in tržne aktivnosti;
• Prihodki iz lastne dejavnosti, ki lahko vključujejo: vstopnine in parkirnine, participacijo na dogodkih, prodajo lokalnih proizvodov, provizije za tržne programe in drugo.
Da DMO sploh lahko najprej služi svojemu osnovnemu namenu, nato pa naprej razvija program in išče dodatne vire financiranja, ji morajo občine ustanoviteljice zagotoviti zanesljiv in stabilen vir financiranja, ki bo zadostoval za pokrivanje plač minimalne ekipe zaposlenih in stroškov izvajanja minimalno potrebnega obsega programa.
Finančni načrt
Finančni načrt je zasnovan po posameznih prioritetah in ukrepih iz Strategije. Finančni načrt je pripravljen za vsako od šestih prioritet posebej, za vsako prioriteto in ukrep, ki smo ga v tej začetni fazi prepoznali kot vsebinsko pomembnega, pa so izpostavljeni in ovrednoteni vsi predlagani elementi, razdelani po posameznih aktivnostih.
Tabela 22: Indikativni finančni načrt za realizacijo Strategije*, kot je prepoznan v času nastajanja dokumenta.
P1. Upravljanje in vodenje
P2. Aktivni oddih in vzpostavitev ter vzdrževanje infrastrukture
Ukrep 1.1:
5.400 € / 2026
740.000 € / 2027
720.000 € / 2028 *
Ukrep 1.2:
Skupaj:
31.000 € / 2026 - 2027
220.000 € / 2027 (Grmada)
12.000 € / 2028
Ukrep 1.3:
Skupaj: 7.000 € 2026 – 2027
Ukrep 2.1:
Skupaj: 7.000 € 2026 - 2027
Ukrep 2.2:
za vzpostavitev in delovanje DMO
P2. Aktivni oddih in vzpostavitev ter vzdrževanje infrastrukture
Ukrep 1.3:
Skupaj: 7.000 € 2026 – 2027
Ukrep 2.1:
Skupaj: 7.000 € 2026 - 2027
Ukrep 2.2:
Skupaj: 12.000 € / 2026 15.000 € / 2027
P3. Turizem v zidanicah, na kmetijah in v penzionih
P4. Kultura tradicija ter naravna in kulturna dediščina
P5. Prireditve in dogodki
Ukrepi za vzpostavitev celostnega pristopa k urejanju in upravljanju tematskih poti
Predvidene so aktivnosti brez stroškov - Aktivnosti zasebnega sektorja
Ukrep 4.1: Skupaj: 30.000 € / 2027 3.000 € / 2028
Ukrep 5.1:
Skupaj 74.700 € / 2026 2027 – ostane v podobnih okvirih
Ukrep 5.3 in 5.4:
Skupaj: 430.390 € / 2026
P6. Gastronomija
Ukrep 6.1:
Skupaj: 6.000 € / 2026 – 2027
Ukrep 6.2, 6.3, 6.4: 13.000 € / 2026
- Ukrepi za vzpostavitev novih produktov in upravljanja
- Ukrepi za organizacijo obstoječih prireditev
- Ukrepi za vzpostavitev novih produktov
*Opomba: Stroški delovanja DMO bodo natančno opredeljeni v poslovnem načrtu, ki bo narejen pred vzpostavitvijo destinacijske organizacije občine Trebnje.
Upravljanje tveganj
Pretekla leta, predvsem obdobje od 2020 naprej (COVID, ekonomska kriza, podražitev energentov, pomanjkanje kadrov v turizmu, geo-politične spremembe v svetu) so dokaz, da smo v izredno občutljivem času, saj na lokalne razmere vplivajo številni globalni dejavniki in tveganja: varstvena, zdravstvena, ekonomska, vse bolj tudi podnebna.
Izvajanje Strategije v obdobju 6-tih let (do 2032) bo podvrženo številnim dejavnikom tveganj, tako znotraj območja (občina in regija), kakor tudi zunanjim vplivom. Uspešnost izvajanja Strategije bo odvisna od sposobnosti DMO in Občine ter vseh partnerjev za ambiciozno in predano uresničevanje, pa tudi od sposobnosti za pravočasno zaznavanje in upravljanje s tveganji. Glede na opredeljene izzive, še posebej na področju organizacijskega okvirja, so tveganja za izvajanje v veliki meri tudi notranja: ali bomo uspeli zavezati k skupnemu izvajanju opredeljenih ukrepov, za kar je temeljni predpogoj ustrezna organiziranost in kompetentna ekipa.
Tabela 22
V nadaljevanju opredeljujemo najpomembnejša tveganja in možne odzive DMO ter Občine Trebnje za preprečitev pojava tveganj ali zmanjšanje njihovih neželenih učinkov.
Posamezne dejavnike tveganja smo ocenili po naslednji metodologiji:
• Ocena verjetnosti dogodka (VD) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja);
• Ocena posledic (OP) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja);
• Skupna ocena tveganja oziroma skupna ocena kritičnega dejavnika uspeha: SOT = VD x OP.
Skupna ocena tveganja za izvedbo razvojne strategije je 71 od 125 točk, kar pomeni srednje do visoko stopnjo tveganja. Za zmanjšanje tveganj bo treba največjo pozornost nameniti dejavnikom, katerih skupna ocena presega 15 točk.
Tveganje 1:
NEUSTREZNA ORGANIZIRANOST (ne dovolj hitra, operativna, zadostna in kompetentna ekipa, ustrezno tudi finanč no podprta)
Pod prvo tveganje opredeljujemo neustrezno ali prepočasno organiziranost upravljanja destinacije – ki ne bo sledila zelo konkretno opredeljenemu akcijskemu načrtu. Dodatno tveganje predstavlja zagotavljanje minimalnih potrebnih sredstev za izvajanje vseh funkcij DMO – finančni načrt je bil opredeljen zelo realno in s tem racionalno. Nezagotavljanje teh pogojev onemogoča kakovostno delo. Dodatno tveganje predstavlja vprašanje, ali bomo uspeli sestaviti dovolj kompetentno ekipo, priporočeno s strani lokalnih ljudi.
1.1 Občina ustanoviteljica mora zagotoviti zanesljiv in stabilen vir financiranja, ki bo zadostoval za pokrivanje plač minimalne ekipe zaposlenih in stroškov izvajanja minimalno potrebnega obsega programa.
1.2 Okrepitev delovnih in projektnih/produktnih ekip.
1.3 Angažiranje zunanjih specialistov.
1.4 Pospešeno iskanje projektnih virov, ki omogočajo tudi projektno zaposlovanje;
1.5 Opustitev dolo čenih manj pomembnih teko čih nalog;
1.6 Krepitev lastnih tržnih prihodkov; 5 5 25
Tveganje 2:
ZAMIK, NE- REALIZACIJA ALI SLABA IZVEDBA
ZASTAVLJENIH PROJEKTOV
Razlogi so lahko v slabem (ne dovolj aktivnem) vodenju ali pa pomanjkanju finančnih virov.
Tveganje 3:
'STO-MGT
Krovna slovenska strategija je opredelila, da se poleg obstoječih 'vodilnih destinacij' in novih
2.1 Aktivnejše povezovanje in izraba potencialov razvojnih agencij, javnih zavodov in služb Občine Trebnje (turizem je močno odvisen od drugih politik).
2.2 Osredoto čanje na prioritetne projekte.
2.3 Okrepljen medsektorski pristop – tesnejše sodelovanje turizma in drugih področij občinske politike ter razvojnih agencij na območju.
2.4 Ključni dejavnik uspeha vsake strategije je ustrezna koordinacija in nadzor izvedbe predlaganih ukrepov. Napredek izvajanja različnih ukrepov mora redno spremljati organ, ki je odgovoren za izvajanje. Strategije – najprej v prehodnem in potem v obdobju po vzpostavitvi Zavoda kot novega DMO, v partnerstvu z Občino Trebnje ter s podporo Strateške skupine oz. javnozasebnega partnerstva. 4 5 20
3.1 Pro-aktivnejše delovanje v okviru destinacije Dolenjska – izhajajoč iz jasnih ambicij in ukrepov, ki so opredeljeni v pričujoči Strategiji.
Krovna slovenska strategija je opredelila, da se poleg obstoječih 'vodilnih destinacij' in novih 'regijskih destinacij' vzpostavi nov mehanizem podpore 'perspektivnim destinacijam'. Ta status bi lahko pridobila občina Trebnje, če bi se npr. povezala vsaj z nekdanjimi občinami “velike” občine Trebnje, z občinami Mirna, MokronogTrebelno in Šentrupert.
Tveganje 4:
PREMALO LOKALNE PODJETNIŠKE INICIATIVE ZA RAZVOJ PONUDBE, OB HKRATNEM VEČJEM INTERESU ZUNANJIH INVESTITORJEV
Glede na atraktivnost naravnega okolja in dobre prometne dostopnosti obstaja resna nevarnost (podobno kot v nekaterih slovenskih turistično bolj uspešnih destinacijah), da se poveča število preprostih nastanitev s strani zunanjih investitorjev (torej ne domačinov, s čemer se pomembna dodana vrednost prenaša drugam).
Tveganje 5:
ROČNOST NA ČRTOVANJA – SPREMEMBE
Strategija velja 6 let, do leta 2032. V tako dolgem obdobju načrtovanja lahko podleže številnim nepredvidljivim notranjim in zunanjim vplivom, hkrati pa je njena ročnost lahko razumljena kot prekratka, da bi se izvedli določeni premiki.
SKUPAJ
Tabela 23
predlaganih ukrepov. Napredek izvajanja različnih
ukrepov mora redno spremljati organ, ki je odgovoren za izvajanje. Strategije – najprej v prehodnem in potem v obdobju po vzpostavitvi
Zavoda kot novega DMO, v partnerstvu z Občino Trebnje ter s podporo Strateške skupine oz. javnozasebnega partnerstva.
3.1 Pro-aktivnejše delovanje v okviru destinacije Dolenjska – izhajajoč iz jasnih ambicij in ukrepov, ki so opredeljeni v pričujoči Strategiji.
3.2 Aktivnejše iskanje dodatnih razpisnih virov
2 2 4
4.1 Svetovalna to čka v okviru Občine Trebnje za manjše ponudnike (podporno okolje za kakovostne in hitre informacije);
4.2 Okrepitev mikro finančnih podjetniških shem;
4.3 Pospešitev postopkov umeščanja v prostor (OPN);
4.4 Zagon vzvodov za nadzor razvoja apartmajev in v tem segmentu zagotoviti absolutno prednost lokalnim prebivalcem, zunanje investitorje pa omejevati oziroma usmerjati v projekte, ki jih potrebuje.
5.1 Teko če spremljanje in usmerjanje Strategije;
5.2 Podaljšanje izvajanja Strategije.
2 3 6
4 4 16
Viri in literatura
Butler, R. W. (1980).
The concept of a tourist area cycle of evolution: Implications for management of resources. Canadian Geographer, 24(1), 5–12.
European Commission. (2016).
European tourism indicators system (ETIS) for sustainable destination management. Publications Office of the European Union.
Food and Agriculture Organization. (2014).
Sustainable rural tourism development guidelines. FAO.
Global Sustainable Tourism Council. (2020).
GSTC destination criteria. GSTC.
Goodwin, H. (2011).
Taking responsibility for tourism. Goodfellow Publishers.
Hall, C. M. (2008).
Tourism planning: Policies, processes and relationships (2nd ed.). Pearson Education.
Strategija razvoja turizma v občini Trebnje 2006 – 2015, Hosting d.o.o., 2009
Strategija turizma za območje občin Solčava in Luče 2025 – 2030, konzorcij Sontius in Alohas, 2024
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije. (2022).
Strategija slovenskega turizma 2022–2028. Ljubljana.
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. (2020).
Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana.
Organisation for Economic Co-operation and Development. (2020).
Tourism trends and policies 2020. OECD Publishing.
Občina Trebnje. (n.d.).
Občinski razvojni programi in strateški dokumenti. Trebnje.
Page, S. J. (2014).
Tourism management (5th ed.). Routledge.
Razvojni center Novo mesto. (n.d.).
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije. Novo mesto.
Slovenska turistična organizacija. (2022). Zelena shema slovenskega turizma: Priročnik za destinacije. Ljubljana.
Slovenska vinska turistična zveza. (n.d.).
Smernice za razvoj vinskega turizma in vinskih cest. Ljubljana.
Statistični urad Republike Slovenije. (n.d.).
Turizem v številkah – statistični podatki. Ljubljana.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto: Aktualni seznam nepremične kulturne dediščine v občini Trebnje in njeni dediščinski potenciali za vključevanje v turistično ponudbo – Novo mesto, 18. avgust 2025.
Vzpostavitev javnozasebnega partnerstva za razvoj turizma v občini Trebnje
Vzpostavitev prehodnega (začasnega) organiziranja za izvajanje nalog s področja turizma v občini Trebnje, do vzpostavite destinacijske organizacije v letu 2028.
1 september 2026
Izdelava poslovnega načrta za destinacijsko organizacijo občine Trebnje
1 junij 2026 –februar 2028
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji
Občina Trebnje sprejme akt o imenovanju, deležniki javnega, nevladnega in zasebnega sektorja s področja turizma
Občina Trebnje
Ocena stroškov Izvori financiranja
Ni potrebnih stroškov -
Stroški za izvajanje nalog na področju turizma v prehodnem obdobju
5.400 € / 2026
26.400 € / 2027
Proračun občine
Trebnje
Indikator / Kazalnik
1 V letu 2027 Občina Trebnje
14.000 € + DDV
Vzpostavitev destinacijsk e organizacije Občine Trebnje
1 Konec leta 2027 oz. v začetku leta 2028
Občina Trebnje
Sredstva za začetek poslovanja destinacijske organizacije, kot jih opredeljuje poslovni načrt*
*Ocena cca 200.000 € / prvo leto poslovanja
Proračun občine
Trebnje
Sklep o oblikovanju javno-zasebnega partnerstva na področju turizma v občini Trebnje
Izbran izvajalec nalog na področju turizma v prehodnem obdobju, sprejet program dela in financiranja v prehodnem obdobju, določena odgovorna oseba za izvajanje nalog, ki jih v prehodnem obdobju še vedno izvaja Občina Trebnje.
Izdelan poslovni načrt in izbrana najprimernejša organizacijska in statusna oblika destinacijske organizacije
Proračun občine Trebnje
Konec prehodnega obdobja in začetek delovanja destinacijske organizacije Občine Trebnje
Strateški cilj – Prioriteta 1. : Upravljanje in vodenje turizma Ukrep 1.2. : Uporaba in nadgradnja digitalnih platform
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3) Časovni okvir
Izvedba aktivnosti rednega in permanentnega vzdrževanja spletne strani, družbenih medijev in omrežij ter ostalih platform
1. V okviru priprave Strategije razvoja turizma v občini Trebnje do leta 2032 je bil vzpostavljen 8-članski Strateški svet, ki ga sestavljajo ključni deležniki na področju turizma v občini Trebnje iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. S sprejemom strategije preneha tudi mandat Strateškega sveta. Predlaga se, da Strateški svet z ustreznim aktom Občina Trebnje preoblikuje v javno - zasebno partnerstvo za področje turizma (pri čemer sestavo strateškega svet dopolni s še enim ali dvema predstavnikoma turističnih ponudnikov), kot posvetovalno telo občine na področju turizma. Takšno javno-zasebno partnerstvo lahko po vzpostavitvi destinacijske organizacije za področje turizma občine Trebnje prevzame vlogo upravnega organa – sveta destinacijske organizacije. Na ta način se ohranja potrebna kontinuiteta spremljanja razvoja turizma tudi v prehodnem obdobju, do vzpostavitve destinacijske organizacije.
Izvedba marketinških in PR aktivnosti (študijska tura tour operaterji, letaki, medijske objave, promo video …)
Izdelava CGP za novoustanovljeni DMO
Postavitev turističnega portala destinacije s spletno prodajo
Grmada - Razvoj dveh turističnih produktov z digitalnim vodenjem in multimedijsko podporo
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji
Ocena stroškov Izvori financiranja
1 2026 - 2028 Občina Trebnje cca 5.000 € / leto 2026 -2027
Indikator / Kazalnik
1 2026 - 2028 Občina Trebnje
12.000 € / leto od 2028 proračun Izdelane in novelirane spletne strani
Število obiskov spletne strani
6.000 € / leto 2026 - 2027 proračun Število izvedenih marketinških in PR objav
2. S področjem turizma upravlja Občina Trebnje. Področje turizma je umeščeno v Oddelek za družbene in gospodarske dejavnosti. S področjem turizma se ukvarja svetovalka za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem. V pripravo strategije sta se aktivno vključevali še vodja oddelka in višja svetovalka za delo na projektih iz Oddelka za razvojne projekte in investicije Občine Trebnje. Na spletni strani občine je sicer predstavljen TIC Trebnje (naziv, kontaktni podatki, delovni čas, delovno področje) vendar ta v času priprave strategije ni bil aktiven. Zadnji razvojni dokument v občini Trebnje za področje turizma je star več kot 10 let. Izdelovalec nove strategije razvoja turizma v občini Trebnje je z začetkom priprave dokumenta predlagal občini, da imenuje kompetentno osebo, ki se bo ukvarjala samo s turizmom in se bo vključevala v pripravo strategije. Občina je potrebo prepoznala, vendar jo do zaključka dokumenta ni udejanila. Na vseh delavnicah v okviru priprave nove strategije turizma na območju občine je bila kot glavna pomanjkljivost za hitrejši razvoj in večjo prepoznavnost občine na področju turizma izpostavljena odsotnost upravljanja z dejavnostjo oz. odsotnost organizacije, ki bi se s turizmom ukvarjala profesionalno.
2 2026 –februar 2027
1 2026 – avgust 2027
Občina Trebnje
Občina Trebnje
5.000 € projektno financiranje
15.000 € projektno financiranje
Izdelana CGP
Izdelana spletna stran
Število obiskov na spletni strani
1 april 2026 –september 2027
Občina Trebnje
Vsebina in oprema: 2027: 220.000 € Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Občina Trebnje
3. Do izvedbe projekta TDC Grmada v letu 2028 in vzpostavitve destinacijske organizacije občine Trebnje (prehodno obdobje), bo del nalog s področja turizma še vedno opravljala občina, in sicer: oblikovanje in izvajanje promocijskih aktivnosti, razvoj in urejanje turistične infrastrukture, zbiranje in obdelava statističnih podatkov, vodenje in nadzor kakovosti, koordinacija, svetovanje in pomoč društvom in ponudnikom, koordinacija turističnih društev in ponudnikov, priprava razvojnih projektov, pridobivanje razvojnih sredstev, pomoč pri pripravi javnih razpisov, razvoj celovitih
Skupaj:
31.000 € / 2026 –2027
220.000 € / 2027 (Grmada)
12.000 € / 2028
Razvita nova turistična produkta z digitalnim vodičem in multimedijsko podporo
Tabela 9
ooiturističnih proizvodov, priprava in vzdrževanja spletnih vsebin, organiziranje in ooiizvajanje prireditev. V ta namen bo imenovala odgovorno osebo za izvajanje teh nalog.
4. Za del izvajanje operativnih nalog na področju turizma, in sicer: pridobivanje in dajanje informacij in podatkov, urejanje turistične infrastrukture, ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva o pomenu turizma, promocija na prireditvah v medijih in na socialnih omrežjih, sodelovanje s turističnimi društvi in ponudniki turističnih storitev in vključevanje v celovito turistično ponudbo, ponudba spominkov in lokalnih izdelkov, spremljanje potreb turistov in ciljnih skupin, spremljanje turističnih tokov (vzpostavitev podatkovne baze), komuniciranje z javnostmi, sodelovanje in povezovanje z regijsko in nacionalno TO, priprava spletnih vsebin (o kraju, nočitvah, znamenitostih, dogodkih, kulinarični ponudbi, izvajanje vodenih programov, dajanje predlogov in pobud) pa bo Občina izbrala za določen čas pogodbenega izvajalca z izkušnjami v turizmu in s poznavanjem lokalnega okolja ter zagotovila prostor, kjer bodo lahko domačini, obiskovalci in turisti dobili potrebne informacije o turistični ponudbi in ponudnikih na območju občine. Občina Trebnje bo aktivirala TIC in zagotovila kompetentno osebo, ki bo te naloge opravljala v prehodnem obdobju, do vzpoostavitve destinacijske organizacije občine Trebnje.
5. Gradbeno obrtniška dela na objektu Goliev trg 9 – Grmada, kjer so predvideni TIC, muzej, spominska soba Vilme Bukovec in pisarne novonastalega Zavoda.
Proračunska sredstva potrebna za vzpostavitev in začetek poslovanja destinacijske organizacije ne bi smela vplivati na zmanjševanje proračunskih sredstev, namenjenih turističnim društvom in drugim porabnikom s področja turizma v občini Trebnje.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 1. : Upravljanje in vodenje turizma Ukrep 1.2. : Uporaba in nadgradnja digitalnih platform
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3)
asovni okvir
Izvedba aktivnosti rednega in permanentnega vzdrževanja spletne strani, družbenih medijev in omrežij ter ostalih platform
Izvedba marketinških in PR aktivnosti (študijska tura tour operaterji, letaki, medijske objave, promo video …)
partner / Ostali ključni partnerji Ocena stroškov Izvori financiranja
Indikator / Kazalnik
un Izdelane in novelirane spletne strani
tevilo obiskov spletne strani
izvedenih marketinških in PR objav
financiranje Izdelana spletna stran
tevilo obiskov na spletni strani
Grmada - Razvoj dveh turističnih produktov z digitalnim
Razvita nova turistična produkta z digitalnim
Izdelava CGP za novoustanovljeni DMO
Postavitev turističnega portala destinacije s spletno prodajo
Grmada - Razvoj dveh turističnih produktov z digitalnim vodenjem in multimedijsko podporo
2 2026 –februar 2027 Občina Trebnje 5.000 € projektno financiranje
1 2026 – avgust 2027
Občina Trebnje
15.000 € projektno financiranje
1 april 2026 –september 2027
Občina Trebnje
Vsebina in oprema: 2027: 220.000 € Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Občina Trebnje
Izdelana CGP
Izdelana spletna stran
Število obiskov na spletni strani
Razvita nova turistična produkta z digitalnim vodičem in multimedijsko podporo
Skupaj:
31.000 € / 2026 –2027
220.000 € / 2027 (Grmada)
12.000 € / 2028
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Spletne strani so trenutno v okviru spletnih strani Občine Trebnje, ki jih tudi vzdržuje in administrativno ureja. Vsebinsko dopolnjevanje ni redno oziroma je samo občasno. Za ustrezno delovanje in promocijo bo potrebna ureditev in vzpostavitev samostojnih spletnih strani. To bo nujno najkasneje, ko bo ustanovljen Zavod, ki bo pokrival področje turizma. Vendar njegovo formiranje ne prejudicira ureditve samostojne spletne strani, kar se lahko uredi že do začetka delovanja DMO. Delujoč in digitalno podprt sistem mobilnosti in usmerjanja obiskovalcev mora postati temelj boljšega upravljanja obiska, nosilne zmogljivosti prostora ter uravnoteženega in dolgoročno vzdržnega razvoja turizma.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 1. : Upravljanje in vodenje turizma Ukrep 1.3. : Povezovanje, promocija in izobraževanje
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3)
Časovni okvir
Izvedba stalne koordinacije med ponudniki v destinaciji na eni strani in obve ščanjem domačega in potencialnih tujih trgov na drugi strani o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih na področju razvoja in ponudbe turizma v občini Trebnje.
Razvoj človeških virov, informiranje in izobraževanje ponudnikov v smeri posredovanja informacij o pomembnih trendih,
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji
1 2026 - 2028 Občina Trebnje in izvajalec aktivnosti v prehodnem obdobju
stroškov Izvori financiranja
cca 1.000 € proračun Število sestankov z deležniki
Število udeležencev na srečanjih
Število izvedenih aktivnosti obveščanja domačega in tujega tržišča
1 2026 - 2028 Občina Trebnje in izvajalec aktivnosti v prehodnem obdobju
3.000 € za izvedbo dveh delavnic
Projektna sredstva
Število udeležencev v izobraževanje
Število izvedenih tematskih izobraževanj
Ocena
Indikator / Kazalnik
Ocena
Ocena
Tabela 10
trgov na drugi strani o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih na področju razvoja in ponudbe turizma v občini Trebnje.
Razvoj človeških virov, informiranje in izobraževanje ponudnikov v smeri posredovanja informacij o pomembnih trendih, aktivnostih in ostalih ključnih vsebinah na področju turizma v občini, v Sloveniji in širše.
Povezovanje z vsemi sosednjimi in drugimi destinacijami, v smeri oblikovanja skupnih integralnih produktov in upravljanja smiselnih skupnih aktivnosti za povečanje učinkovitosti in prepoznavnosti destinacije.
1 2026 - 2028 Občina Trebnje in izvajalec aktivnosti v prehodnem obdobju
2 2026 - 2028 Občina Trebnje in izvajalec aktivnosti v prehodnem obdobju.
Ostali deležniki v sosednjih destinacijah, ponudniki
Ocena 3.000 € za izvedbo dveh delavnic
Število izvedenih
aktivnosti obveščanja domačega in tujega tržišča
Projektna sredstva
Število udeležencev v izobraževanje
Število izvedenih tematskih izobraževanj
Število informacijskih sporočil
Ocena 3.000 € Projektna sredstva Število izvedenih in promoviranih integralnih produktov
Število PR in marketinških aktivnosti za prepoznavnost destinacije
Skupaj: 7.000 € 2026 - 2027
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Stalna koordinacija med deležniki in ponudniki v destinaciji občine Trebnje je nujna naloga. To je bila tudi ena od ključnih pripomb deležnikov na pripravljenih delavnicah za oblikovanje Strategije oziroma strateškega dokumenta. Te naloge bo po vzpostavitvi Zavoda prevzelo osebje, zaposleno v njem. Do vzpostavitve Zavoda pa bo te naloge opravljal izbrani pogodbeni izvajalec z izkušnjami v turizmu in s poznavanjem lokalnega okolja. Podobno bo urejeno tudi področje človeških virov.
Pomembno je poudariti, da bo za vzpostavitev kvalitetnih itinerarjev potrebno sodelovanje s sosednjimi občinami. To pomeni nujno in čimprejšnji začetek povezovanja s ponudbo oziroma ponudniki v teh občinah oziroma destinacijah. Na ta način bo omogočeno zajemanje višje dodane vrednosti v obliki nočitev in višje stopnje potrošnje v lokalnem okolju.
Tabela 11
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 2. : Aktivni oddih in vzpostavitev ter vzdrž evanje turistične infrastrukture Ukrep 2.1. : Nadaljnji razvoj in vzdrževanje pohodniških in kolesarskih poti
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3) Časovni okvir
Razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture, vezane na pohodniške in kolesarske poti.
Vključuje zasnovo, vzdrževanje načrtovanje, trasiranje, označevanje, in upravljanje vseh poti.
a) Koncept skupnega nastopanja družbenih dejavnosti, ekologije in turizma v občini Trebnje
b) Standardi in normativi za vzpostavitev in vzdrževanje tematskih poti v občini Trebnje
c) Strategija upravljanja tematskih poti v občini Trebnje
d) Register turističnih poti v občini Trebnje: ime, povezovalni kraji, dolžina poti, čas hoje, najprimernej ši letni čas obiska, označevanje poti, izhodišče poti, cilj poti, najnižja in najvišja točka ter višinska razlika, oddaljenost od Trebnjega, zemljevid, težavnost (1 do 5), obrazložitev imena, opis poti znamenitosti / zanimivosti na poti, dodatna ponudba na poti, občine, po katerih pot poteka, upravljalec poti, obveznosti upravljalca, pravila obnašanja in načela markiranja, primerno obuvalo in dodatna oprema, informacije, info točke …
Tabela 12
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji
Ocena stroškov Izvori financiranja
Indikator / Kazalnik
Skupaj: 10.000 € 2026 - 2027
Trebnje in projektna sredstva
Urejena in opremljena pot v dolžini 40 km
1 2026 - 2028 Občina Trebnje
Ocena 10.000 € Proračun občine
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Aktivni oddih je ena od večjih priložnosti za razvoj turističnih produktov, kjer obiskovalci v kvalitetno ohranjeni kulturni krajini doživijo njeno naravo, neokrnjenost in kvaliteto ter obenem ob nezahtevnih rekreacijskih aktivnostih spoznavajo tradicijo in običaje lokalnega prebivalstva.
Zasnova tematskih poti, ki izhaja iz koncepta popotništva, temelji na odpiranju prostora, ki ga namenjamo tujcu, turistu, gostu – vse je že tu; na nas je, da ta prostor naredimo do kraja viden. Popotništvo zaznamuje interdisciplinarno projektno nastopanje družbenih dejavnosti, ekologije in turizma. Trasiranje poti je izbiranje variante, ki je najboljša in najbolj dragocena in je kot taka vredna, da jo ponudimo popotniku in gostu. Eden od načinov odpiranja prostora je označevanje. V ukrepu je predvidena izvedba temeljnih strokovnih podlag, pregled stanja in obnovitev vseh pogodb za upravljanje poti.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 2. : Aktivni oddih in vzpostavitev ter vzdrž evanje turistične infrastrukture Ukrep 2.2. : Ureditev in vzdrževanje trim stez, učnih poti
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3) Časovni okvir
Razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture, vezane na pohodniške in kolesarske poti. Vključuje vzdrževanje, načrtovanje, trasiranje, označevanje in upravljanje vseh poti.
Ureditve in obnova „Baragove poti“ + mreženje Baraga
a) Pregled stanja (označevanje / usmerjevalne, označevalne in pojasnjevalne table, oprema) in seznam potrebne sanacije na Baragovi poti
b) Obnovitev pogodbe o upravljanju Baragove poti
c) Prenova Baragove poti - infrastrukturno opremljanje in označevanje
d) Obnova muzejskih zbirk – Ambientalna rekonstrukcija Baragove sobe, Baragove ži vljenjske in delovne postaje med Indijanci v Severni Ameriki, Baragova podoba in Baragova slovenska beseda – in Baragove rojstne hiše in njene okolice v Mali vasi
1
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji
Projektna sredstva in proračun Občine Trebnje
pot v dolžini 40 km
Urejena in opremljena pot v dolžini 18 km
Ocena stroškov Izvori financiranja
Indikator / Kazalnik
2 2026 - 2028 Občina Trebnje
2.000 € Proračun občine Trebnje
Urejena in opremljena
Baragovi poti
b) Obnovitev pogodbe o upravljanju Baragove poti
c) Prenova Baragove poti - infrastrukturno opremljanje in označevanje
d) Obnova muzejskih zbirk – Ambientalna rekonstrukcija Baragove sobe, Baragove ži vljenjske in delovne postaje med Indijanci v Severni Ameriki, Baragova podoba in Baragova slovenska beseda – in Baragove rojstne hiše in njene okolice v Mali vasi
Osnovna mreža tematskih poti v občini Trebnje
a) Vzpostavitev dveh tematskih poti: po obronkih Čateža (za namen turizma CŠOD – lani 7.000 nočitev) in Iz Čateža do Trebnjega / trasiranje, pridobitev dovoljenj 1 2026 - 2028 Občina Trebnje
lastnikov zemljišč, urejanje terena, opis poti, celostna likovna podoba, označevanje in oprema, trženje, upravljanje in vzdrževanje
b) Mreženje Baragove poti (Po Baragovi življenjski poti v občini Trebnje) s Potjo Mare Rupena in z Evropsko pe špotjo E-7 (Žužemberk, Dolenjske Toplice) ter povezava z Jakobovo potjo na Liscu, kakor tudi z Levstikovo potjo (Čatež pod Zaplazom), promocija Baragove poti tudi kot kolesarska pot
c) Priprava izhodišč za izdelavo regijske tematske poti Temenica (in kolesarstvo)
Referenčna dokumentacija: Pot Temenica. Projekt Pešpot od Trebnjega do Novega mesta (2003) in Regijska mreža tematskih poti – »Heritage Trails Net«, Predlog regijskih tematskih poti (2008).
Izdelava strokovni podlag:
-Analiza stanja in možnosti na porečju reke Temenice za tematsko pot, - Ocena razpoložljive
5.000 € / 2027 Projektna sredstva in proračun Občine Trebnje
2 km
Urejena in opremljena pot v dolžini 12 km
Novega mesta (2003) in Regijska mreža tematskih poti – »Heritage Trails Net«, Predlog regijskih tematskih poti (2008).
Izdelava strokovnih podlag:
-Analiza stanja in možnosti na porečju reke Temenice za tematsko pot,
- Ocena razpoložljive dokumentacije,
- Predlog trase poti in variantnih rešitev,
- Opis poti in ponudba prostora,
- Označevanje in oprema na poti,
- Predlog strategije upravljanja regijske poti,
- Predlog partnerskih odnosov in dogovori s potencialnimi partnerji.
Vzpostavitev urbanega sprehoda „Trebnje skozi čas“ za različne ciljne
skupine (otroci, starejši, skupine s posebnimi potrebami itd.)
Vzpostavitev urbanega sprehoda „Čebelarska pot“ za različne ciljne skupine (otroci, starejši, skupine s posebnimi potrebami itd.)
1 2026 - 2028 Občina Trebnje - Število urejenih info in interpretacijskih točk
1 2026 - 2028 Občina Trebnje - Število urejenih info in interpretacijskih točk
Skupaj:
12.000 € / 2026
15.000 € / 2027
13
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Baragova pot je eden že vzpostavljenih turističnih produktov iz obdobja pred letom 2000. Žal je v preteklih letih sama ponudba oziroma Baragova soba v Mali vas kakor tudi pohodna pot, ki povezuje Trebnje, Malo vas in Dobrnič v obliki krožne poti, nekoliko zamrla oziroma ni bila dovolj vzdrževana. Ocenjujemo, da je njena pomembnost za prostor občine Trebnje izjemna in zato jo želimo ponovno revitalizirati in vključiti v ponudbo v okviru novo pripravljene Strategije.
Pot Po Baragovi življenjski poti v občini Trebnje povezuje kraje, ki so neposredno povezani z življenjem Friderika Ireneja Barage: Mala vas / dvorec, Dobrnič / župnijska cerkev
Tabela
Sv. Jurija, Trebnje / grad in župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Friderika Barago poznamo predvsem kot svetniškega kandidata in enega največjih misijonarjev katoliške cerkve. Nekako 25 let je bil star, ko se je dokončno oblikoval, ‘naredil’, kakršnega poznamo iz njegovega misijonarskega dela v Severni Ameriki. A kar nekako pozabljamo, da Friderika Barage ni naredila Amerika - tja je prišel narejen. Tja je prenesel naš način življenja in mišljenja in od tod njegova izjemna rodovitnost. V sebi je nosil košček svoje domovine, pri nas bi temu rekli ‘košček zdrave pameti’. Izhajal je iz naših zmogljivosti, ki so bile ničeve. Njegove ameriške cerkvice so enake našim podeželjskim. In iz kakšnih materialov so narejene! Na eni strani praktični čut, na drugi dogmatični nauk, ki mu je bil v družbeno oporo, da se je lahko na nekoga naslonil. Iz majhnega je zgradil veliko. V tem je bil Friderik Baraga izjemen. Pot Po Baragovi življenjski poti v občini Trebnje ga želi izpostaviti kot ‘vélikega Slovenca’.
Osnovni namen mreže tematskih poti je z enotnimi in skupnimi standardi opremljenosti in urejenosti poti povezati turistične poti občine Trebnje s turističnimi potmi Dolenjske in ostalih slovenskih regij. Drugi pomemben cilj mreže turističnih poti se nanaša na naravno in kulturno dediščino. Gre nam za njeno ohranjanje in varovanje, vzpostavljanje kot razvojne možnosti, povezovanje dediščine z dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju, izobraževanje o njeni vlogi in pomenu, oblikovanje identitete območja in utrjevanje samozavesti občanov. Ohranjanje, predvsem pa ponovna uporaba opuščene dediščine imata regenerativne razvojne učinke.
Ena od pomembnejših priložnosti, ki je po našem mnenju vredna novega produkta, je vzpostavitev »Temeniške poti«, ki odkriva naravo in spremljajoče vsebine ob reki Temenici, posebej znani kot reki ponikalnici. Posebna pozornost je v tej začetni fazi dana tudi samemu naselju Trebnje, kjer smo želeli izpostaviti nekatere zgodovinske vsebine, ki so zaznamovale Trebnje skozi stoletja in zato tudi nov produkt »Trebnje skozi čas«. Poleg tega Dolenjsko in Trebnje zaznamuje tudi tradicija čebelarstva, kar nas je vodilo k pripravi dodatnega produkta z naslovom »Čebelarska pot«.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 3. : Turizem v zidanicah, na kmetijah in v penzionih na podeželju Ukrep 3.1. : Razvoj turistične ponudbe z osredotoč enostjo na turistične kmetije, pensione in lokalne zidanice
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3) Časovni okvir
Razvoj in vključitev novih stacionarnih kapacitet v obliki zidanic, turističnih kmetij in družinskih penzionov.
Vinogradniška območja občine Trebnje, obmo čje trebanjskih goric, Lisec, okolica Čateža
Kulinarična in vinska doživetja, povezovanje med vinogradniki in gastronomskimi ponudniki, oblikovanje lokalnih oskrbnih verigi in doživetij
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji
1 2026 - 2028 Občina Trebnje, Konzorcij zidanic, RC Novo mesto, ponudniki
Ocena stroškov Izvori financiranja
Konzorcij TVZ, RC NM, Občina Trebnje
Indikator / Kazalnik
1 2026 - 2028 Občina Trebnje, ponudniki gastronomskih in vinogradniških produktov
3-5 novih zidanic vključenih v stacionarno ponudbo v občini
Konzorcij TVZ, RC NM; Občina Trebnje Število novih kulinaričnih do živetij
Kulinarična in vinska doživetja, povezovanje med vinogradniki in gastronomskimi ponudniki, oblikovanje lokalnih oskrbnih verigi in doživetij
Od kleti do noči - z bivanjem na Čatežu oziroma v občini Trebnje (opcija vsaj v času izvedbe pohoda kot del ponudbe v času Martinovanja)
1 2026 - 2028 Občina Trebnje, ponudniki gastronomskih in vinogradniških produktov - Konzorcij TVZ, RC NM; Občina Trebnje
Število novih kulinaričnih do živetij
1 2026 - 2028 VD Čatež, Občina Trebnje - Občina Trebnje
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Nov turistični produkt Število obiskovalcev / udeležencev
Turizem v zidanicah je eden nosilnih produktov in ponudbe na ravni destinacije Dolenjska. V občini Trebnje se lahko pohvalijo z zidanico, ki je najbolj uspešna pri ustvarjanju nočitev, in to nedvomno predstavlja izziv za vključevanje novih ponudnikov v turistično ponudbe na tem področju. Trenutno namreč iz občine Trebnje ni večjega števila tovrstnih ponudnikov, kar je prav gotovo neizkoriščena priložnost in izziv za razvoj v prihodnje. Vsekakor je ta ponudba oziroma produkt na kožo pisana številnim deležnikom v občini, ki imajo zidanice in želijo le-te vključiti v ponudbo na področju stacionarnega turizma.
Namen ukrepa je ohraniti in po možnosti izboljšati nastanitveno strukturo, zagotavljati kvaliteto pred kvantiteto, udejanjati visoke standarde arhitekture in opreme (ki odsevajo in podpirajo identiteto destinacije) ter podpirati butični karakter destinacije.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 4. : Kultura, tradicija ter naravna in kulturna dediščina Ukrep 4.1. : Kultura – grajenje kulturne identitete kot osnove za razvoj turističnih vsebin
Galerija likovnih samorastnikov –razvoj turističnih produktov in promocija
Ureditev upravljavskega statusa GLS (delež Občine Trebnje j e 58,26 %)
Ureditev notranjosti Galerije (sanitarje, predprostor s trgovinico, depo in podstrešje, kjer se za namen novih produktov pripravi prostor za ustvarjanje za izvedbo delavnic oz. teambuildingov)
1 2026 - 2028 CIK Trebnje, Občina Trebnje in sodelujoči partnerji
3 2026 - 2027 CIK, Trebnje, Občina Trebnje, sosednje občine
Ocena stroškov Izvori financiranja
Indikator / Kazalnik
Proračun, projektna sredstva Pripravljeni novi turistični produkti in vsebine ter število izvedenih promocijskih aktivnosti
Proračun, kompenzacija
100 % lastništvo občine Trebnje
2 2027 - 2028 Občina Trebnje ali CIK Trebnje
Proračun, sofinanciranje
Nov depo, vgrajeno dvigalo, sanitarije v podstrešju, pisarne locirane na V del stavbe, ustvarjalni prostor na Z delu stavbe
Tabela 14
Ureditev upravljavskega statusa GLS (delež Občine Trebnje j e 58,26 %)
Ureditev š
Ureditev notranjosti Galerije (sanitarje, predprostor s trgovinico, depo in podstrešje, kjer se za namen novih produktov pripravi prostor za ustvarjanje za izvedbo delavnic oz. teambuildingov)
Fasada Galerije likovnih samorastnikov in zaprtje parkirišča pred njo (po ureditvi krožišča)
- Proračun, kompenzacija 100 % lastništvo občine Trebnje
2 2027 - 2028 Občina Trebnje ali CIK Trebnje - Proračun, sofinanciranje
2028 ina ali CIK Prora sofinanciranje prostor na njo ureditvi
Nov depo, vgrajeno dvigalo, sanitarije v podstrešju, pisarne locirane na V del stavbe, ustvarjalni prostor na Z delu stavbe
3 2028 - 2030 Občina Trebnje -
2030 ina na trg šč raz plo
Nova fasada na stavbi Goliev trg 1 in zapora parkirišča, ureditev mini parka, razširitev pločnika
Parka zgodovine are 1 - 2028 ina
Ureditev Parka Rimske zgodovine (replika beneficiarne are + informativne table)
Vzpostavitve parka znanih Trebanjcev (med njimi tudi vzpostavitev kipa in interpretacije Pavla Golie v Mestnem parku Trebnje, interpretacija Vilme Bukovec pa bo v Grmadi)
1 2027 Občina Trebnje 30.000 € Proračun Občine Trebnje
3 2028 Občina Trebnje Ocena 3.000 € (načrtovalska faza) Proračun, projektna sredstva
Tabor likovnih samorastnikov kot turistični produkt –priprava vodenih ogledov obiskovalcev v času trajanja Tabora (to sicer že poteka, 1 2026 - 2028 CIK Trebnje, Občina Trebnje in sodelujoči partnerji
vendar kot brezplačna možnost)
Razhodnja na Čatežu – priprava dva ali tridnevnega programa – Od kleti do noči – z bivanjem na Čatežu oziroma občini Trebnje v času izvedbe pohoda kot del ponudbe v času Martinovanja
Tabela 15
Replika beneficiarne are in št. informativnih tabel
Vzpostavljen park 1 nov turistični produkt
Prora Obč Trebnje t. informativnih Trebanjcev (med interpretacija pa bo v 3 Ob ina Trebnje € rtovalska faza) Prora projektna sredstva Vzpostavljen park nov turisti produkt produkt vodenih obiskovalcev že 1 2028 CIK ina in obiskov turisti
1 2026 - 2028 TD
Izvedeno število obiskov turističnih skupin v času izvedbe Tabora
Ustvarjeno število nočitev
Število skupin z ustvarjenimi nočitvami
Število programov z načrtovanimi nočitvami
Skupaj: 30.000 € / 2027
3.000 € / 2028
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Kultura je eno temeljnih področij za oblikovanje novih turističnih produktov v občini. Predvsem Galerija likovnih samorastnikov je prav gotovo eden od nosilnih produktov, na katerem bi veljalo graditi v prihodnje. Poleg tega pa z navezavo drugih, mogoče sicer nekoliko bolj lokalno pomembnih vsebin, lahko s povezovanjem in sodelovanjem pripravimo kvalitetne in doživetja polne vsebine za turistično tržišče. V ta sklop spadajo nov produkt vzpostavitve parka znanih Trebanjcev, poleg tega pa dodatno vzpostavljena ponudba ob dogajanju vezano na pohod od Litije do Čateža, ki je sicer enodnevna prireditev. Z dodano vsebino pa bi to lahko postal spremljajoč produkt 2-3 dnevnega bivanja na Čatežu oziroma občini Trebnje ter udeležbe na samem pohodu. Zato tudi predlog za izvedbo novega produkta Od zidanice do noči …
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 4. : Kultura, tradicija ter naravna in kulturna dediščina Ukrep 4.2. : Ustvarjanje produktov za doživljajski turizem, muzejske poti in etnološka doživetja z vključ evanjem dedi ščine
1 2026 - 2028 Občina Trebnje 16.000 € / 2026 Občina Trebnje
Indikator / Kazalnik
Dokazila o izvedbi aktivnosti, novi turistični produkti
Število podprtih posameznikov
Skupaj: 16.000 €
Ukrep je namenjen podpori delovanju in izvedbi programov turističnih društev in ostalih institucionalnih subjektov nevladnega sektorja.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 4. : Kultura, tradicija ter naravna in kulturna dediščina Ukrep 4.3. : Priprava in trženje integralnih turističnih produktov za različne segmente tržišča
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3) Časovni okvir
Gremo na božjo pot (romarji)
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji
1 2026 - 2028 Občina Trebnje z deležniki znotraj in zunaj občine, pogodbeni izvajalec v okviru pogodbe
Ocena stroškov Izvori financiranja
Indikator / Kazalnik
- Občinski proračun, projektna sredstva, sredstva zasebnih ponudnikov Število pripravljenih programov
Število udeležencev na programih
Število distribuiranih romarskih programov
župnijam po Sloveniji (e-pošta, redna pošta)
-
Gremo na vlak do Trebn'ga (upokojenske skupine)
1 2026 - 2028 Občina Trebnje z deležniki znotraj in zunaj občine, pogodbeni izvajalec v okviru pogodbe
Občinski proračun, projektna sredstva, sredstva zasebnih
Število pripravljenih programov
Število distribuiranih programov zvezi in društvom
Gremo na vlak do Trebn'ga (upokojenske skupine)
Usac'ga pu mau (zaključene skupine)
1 2026 - 2028 Občina Trebnje z deležniki znotraj in zunaj občine, pogodbeni izvajalec v okviru pogodbe
1 2026 - 2028 Občina Trebnje z deležniki znotraj in zunaj občine, pogodbeni izvajalec v okviru pogodbe
sredstva zasebnih ponudnikov programih Število distribuiranih romarskih programov župnijam po Sloveniji (e-pošta, redna pošta)
- Občinski proračun, projektna sredstva, sredstva zasebnih ponudnikov Število pripravljenih programov
- Občinski proračun, projektna sredstva, sredstva zasebnih ponudnikov
Število distribuiranih programov zvezi in društvom upokojencev
Število udeležencev na programih
Število pripravljenih programov
Število distribuiranih programov turističnim agencijam, LAS-om, DMO-jem (Dobrote Dolenjske in Lisecprimeri dobre prakse)
Število udeležencev na programih
Obrazložitve in komentarji k ukrepom: Še v obdobju priprave samega dokumenta strategije smo na trg lansirali tri nove enodnevne produkte, ki smo jih prvič predstavili na sejmu Alpe Adria in so del trenutne turistične ponudbe občine, ki se aktualno pojavlja na tržišču na različnih distribucijskih portalih in omrežjih. To je primer, kako je potrebno v prihodnje delati na novih vsebinah, predvsem pa na vsebinah, ki zagotavljajo vsaj dvodnevni program, saj s tem vzpostavimo višjo dodano vrednost, to je nočitev. V tem oziru je potrebno povezovanje ponudbe tako v občini Trebnje kot tudi tiste iz sosednjih občin na Dolenjskem, predvsem pa z občinami v Mirnski dolini, s katerimi je povezovanje še posebej pomembno in priporočljivo.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 5. : Prireditve in dogodki Ukrep 5.1. : Krepitev obstoječih dogodkov
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3) Časovni okvir
ni partnerji
Trebnje
tevilo udeležencev / prireditvi Število promocijskih objav o prireditvi
tevilo udele
encev / prireditvi Število promocijskih objav o prireditvi
Število promocijskih objav o prireditvi
Tabela 17
Goliev dan 1 2026 Občina Trebnje in nosilci prireditev
17.000 € / 2026 Proračun občine
Trebnje
2.500 € / 2026 Proračun občine
Trebnje
Število udeležencev / prireditvi
Število promocijskih objav o prireditvi
Število udeležencev / prireditvi
Število promocijskih objav o prireditvi
Baragov dan 1 2026 Občina Trebnje in nosilci prireditev
2.500 € / 2026 Proračun občine
Trebnje
Število udeležencev / prireditvi
Število promocijskih objav o prireditvi
Kongres AFŽ 1 2026 Občina Trebnje in nosilci prireditev
1.200 € / 2026 Proračun občine
Trebnje Število udeležencev / prireditvi
Število promocijskih objav o prireditvi
Razhodnja 1 2026 Občina Trebnje in nosilci prireditev
6.500 € / 2026 Proračun občine
Trebnje
Število udeležencev / prireditvi
Število promocijskih objav o prireditvi
Skupaj:
74.700 € / 2026
2027 ostane v podobnih okvirih
18
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Prireditve in dogodki so ena od prednostnih področij, vsaj v prvi fazi izvajanja strategije, saj so mnogi že vsaj lokalno prepoznani in dobro obiskani. Vsebine na teh dogodkih bi morale bolj težiti v smeri iskanja lokalnih zgodb in doživetij, povezanimi z lokalnimi ali regionalnimi vsebinami (Trebnje oziroma Dolenjska). Pri tem je potrebno iskati sinergijo z zasebnim sektorjem, ki mora na teh prireditvah prevzeti nosilno vlogo oblikovanja ponudbe ter na ta način zajemanja dodane vrednosti prvenstveno za lokalne ponudnike. To je lahko povezano s kulinaričnimi, enološkimi, rokodelskimi in vsebinami žive dediščine, ki so prav gotovo bogat vir idej in priložnosti za razvoj ponudbe v tem prostoru. V občini Trebnje je potrebno izbrati eno do dve nosilni prireditvi, ki bosta presegali lokalni pomen in bosta privabili obiskovalce iz širše Slovenije. Za to je nujen dvig kakovosti ponudbe, kar lahko dosežemo s sodelovanjem deležnikov zasebnega sektorja.
Tabela
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 5. : Prireditve in dogodki Ukrep 5.3. in 5.4.: Uvajanje novih trajnostnih prireditev in podpora etnološkim, kulturnim in vaško društvenim dogodkom s poudarkom na lokalni identiteti
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3) Časovni okvir
Promocija občine Trebnje (Dirka po Sloveniji, koledar, Županjino vino, objave v medijih)
Podpora društvom za razvoj kulture in športa
(Razpis Kultura in Šport + direktno financiranje OPO, RK in NK Trebnje)
Tabela 19
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji Ocena stroškov Izvori financiranja
Indikator / Kazalnik
tevilo objav o dogodku
porabljneih sredstev
Skupaj:
€ / 2026
Obrazložitve in komentarji k ukrepom: Gre za proračunska sredstav za promocijo in podporo aktivnostim društev za razvoj kulture in športa kot posrednega so-oblikovalca turistične ponudbe.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 6. : Gastronomija Ukrep 6.1. : Nadaljnji razvoj skupne blagovne znamke »Dobrote Dolenjske«
Aktivnost # Prioritetna raven (1-3) Časovni okvir
Priprava ponudbe za poslovne goste –redni vsakomese čni kulinarični zajtrki v povezavi s poslovnimi gosti v občini Trebnje 1 2026 - 2028
Tabela 20
Vodilni partner / Ostali ključni partnerji Ocena stroškov Izvori financiranja
Dobrote Dolenjske, Občina Trebnje, poslovni subjekti
Indikator / Kazalnik
6.000 € Občina Trebnje, poslovni subjekti Število izvedenih poslovnih dogodkov
Skupaj:
6.000 €
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Gastronomija je že eden bolj prepoznavnih produktov na področju turistične ponudbe v občini Trebnje. Zasluge za to gredo nedvomno tudi kolektivni blagovni znamki Dobrote Dolenjske, ki jo prizadevni akterji zelo uspešno razvijajo že nekaj let. Nedavno so v poslovalnici v Trebnjem prenovili in dodatno razširili prostore, ki jim sedaj omogočajo razvoj novih produktov in oblikovanje še bolj kvalitetne ponudbe, vključno s sprejemom različnih skupin obiskovalcev, ali samo za degustacije ali pa za izvedbo kulinaričnih delavnic ipd. V tej smeri je zastavljen nov produkt, ki je novost in bi lahko vključeval tudi poslovne goste, ki jih je statistično gledano največ v občini Trebnje in tako predstavljajo zanimiv tržni segment kakor tudi priložnost za tesnejše povezovanje s poslovnimi subjekti v občini Trebnje.
Strateški cilj – Prioriteta # / Ukrep #
Strateški cilj – Prioriteta 6. : Gastronomija Ukrep 6.2., 6.3. in 6.4. : Razvoj kulinaričnih poti, Promocija lokalnih jedi, Organizacija kuharskih delavnic in kulinaričnih doživetij
kulinaričnih doživetij v gostilnah občine Trebnje –vzpostavljena ponudba na določene dni, ki promovira in predstavlja lokalno kulinariko
Nadaljevanje in razširitev ponudbe na tržnici v parku v Trebnjem – promocija in prodaja lokalnih izdelkov – obogatitev obstoječe ponudbe in vsaj enkrat tedensko prisotnost predstavnic kmetij/ponudnikov z domačimi izdelki; vnaprej opredeljen koledar prisotnosti.
1 2026 - 2028 Občina Trebnje / kasneje Zavod
5.000 € Občina Trebnje Število novih produktov Število udeležencev na dogodkih
1 2026 - 2028 Občina Trebnje / Zavod 8.000 € / 2026 Občina Trebnje Število izvedenih promocij in predstavitev
Skupaj:
13.000 € / 2026
21
Obrazložitve in komentarji k ukrepom:
Tudi te vsebine naslavljajo področje gastronomije in predstavljajo usmeritev v razvoj lokalno prepoznane in tradicionalno prisotne kulinarike v tem prostoru Dolenjske. Kot smo že omenili, so Dobrote Dolenjske že naredile velik korak k razvoju tega področja v Slovenji. Nenazadnje je pripravljen tudi kulinarični zemljevid s tipično ponudbo tega prostora, ki ga je potrebno sedaj samo operacionalizirati v dogovoru s z lokalnimi ponudniki in gostilnami ter restavracijami v sami občini Trebnje in po možnosti pritegniti k sodelovanju zainteresirane tudi v sosednjih občinah.
Ocena stroškov Izvori financiranja Indikator / Kazalnik
Tabela
Priloga
Priloga B:
Ocena zmogljivosti nosilne kapacitete okolja in presoja dediščinskega, turističnega in infrastrukturnega potenciala pri izvedbi
Strategije razvoja trajnostnega turizma v občini
Trebnje – skrajšana verzija
0. Uvod
Strokovna skupina v sestavi Igor Vizjak, Matjaš Pavlin, Marko Kapus, dr. Marko Kočžak in Zala Kočžak si je skupaj s predstavnicama narožnika go. Vanjo Kovažiž ter go. Silvo Slak ogledala izbrane lokacije za umestitev v turistižno ponudbo obžine Trebnje po naslednjem razporedu:
Prvi dan – torek, 5.8.2025, začetek ob 8h:
1. Vrhtrebnje – 15. poldnevnik
2. Dobrniž – trg in cerkev sv. Jurija
3. Lisec – zidanica Vinogradničkega dručtva Lisec
4. Gorenji Podčumberk – razvaline gradu Šumberk
5. Dolnje Selce – razvaline gradu Kozjak
6. Mala vas – Baragova rojstna hiča
7. Obžine – Jurjeva domažija
Drugi dan – sreda, 6.8.2025, začetek ob 13h:
8. Stehanja vas – cerkev Povičanja sv. Kriša
9. Dolga njiva pri Šentlovrencu – cerkev Najdenja svetega Kriša
10. Krtina – Dularjev mlin
11. Mala Loka – grad Mala Loka
12. Zaplaz – cerkev Marijinega vnebovzetja
13. Bajturn – Zaplački hrib
Tretji dan – torek, 12.8.2025, začetek ob 8h:
Kmetija Kukenberger – Gor. Ponikve – ponudnik*
14. Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov
Dobrote Dolenjske – ponudnik*
Zidanice Novak Matej – Gradišče – ponudnik*
*Ocenjevanje ponudnikov ni predvideno. Obisk je bil namenjen poglobljenem razgovoru in pridobitvi individualnih razvojnih pogledov, ki bodo upočtevani pri razvoju stratečkega in akcijskega nažrta.
1. Ocene prostorskih, dediščinskih, turističnih in infrastrukturnih potencialov
Vse ogledane in v prejšnjem poglavju naštete lokacije trenutno niso najbolj obiskane. Pozna se, da kvalitetnega upravljanja ni bilo, mnoge od njih so bile deset let nazaj v veliko boljšem stanju, kot so danes. Tako trenutno ni razlogov oziroma pretirane bojazni, da bi bila nosilna presoja sprejemljivosti okolja presečena pri katerikoli od obiskanih lokacij. To lahko z veliko verjetnostjo napovemo tudi za obdobje, do katerega naj bi veljala predmetna strategija, to je do leta 2032. V tej fazi smo dali vežji poudarek oceni kvalitete dedišžine, turistižnega potenciala ter infrastrukturni oceni o potrebnih dopolnitvah in izboljšanju le-te na posameznih lokacijah, kar je bil tudi eden od razlogov za pripravo same strategije. Kljub vsemu v nadaljevanju predstavljamo kratek pregled stanja na posamezni lokaciji iz vidika nosilne sprejemljivosti okolja.
Kategorizacija lokacij z ozirom na urejenost in dostopnost:
I. kategorija – dostopna obiskovalcem v kratkem žasu oziroma takoj, vkljužno z manjšimi ureditvami, interpretacijo in signalizacijo
II. kategorija – vkljužitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
III. kategorija – prižakuje se, da je potrebno daljše žasovno obdobje za izvedbo obnove, ureditve in zažetka funkcioniranja (vež kot 2 leti)
Vrhtrebnje – obeležje 15. poldnevnika
Skozi mesto Trebnje poteka 15. poldnevnik. Na Vrhtrebnjem je postavljeno obelečje – kamnita miza z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so oznažena vežja mesta, razgledne tožke po Sloveniji in potek 15. poldnevnika. Ob reliefu se nahaja sonžna ura iz hotaveljskega marmorja. Drugi del obelečja 15 poldnevnika se nahaja ob regionalni cesti pri vstopu v Trebnje z zahodne strani, ki poleg oznažbe 15. poldnevnika na digitalnem displeju kače tudi tožen srednjeevropski žas.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Trenutno stanje teh tabel je zelo slabo in potrebna je popolna prenova. Tudi samo obelečje je neožišženo in zanemarjeno. Informacije bi lahko bile dodatno podane tudi v obliki QR kode, še najbolje pa bi bilo, da je obelečje del dočivetja na pohodnih poteh, ki so ena od osnovnih razvojnih prioritet. Prisotnost lokalnega vodiža lahko dodatno popestri dočivetje. Šal okoliška infrastruktura in podjetniška iniciativa nista zaznali potenciala bličine obelečja. To je eden od izzivov za prihodnji razvoj.
II. kategorija – vkljužitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Varstveni status: brez statusa
- Lokacija predstavlja dodano vrednost
- Dobro ohranjena, slabo vzdrčevana, manjša ogročenost (4)
- V stroki ni prepoznana kot dediščina
- Lokacija nima upravljalca
- Objekt na prostem brez najave
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporočeni ukrepi:
- Ureditev in nadgradnja informacijskih točk pri 15. poldnevniku in na vrhu Vrhtrebnjega
- Delna sanacija dostopa do razgledne točke (odstranitev dreves in čiščenje pogleda)
- Ureditev dostopa do arheoloških najdišč in njihova označitev
- Vzpostavitev gostinske ponudbe v Lovskem domu ali Planinskem domu
- Dolgoročno – odkup zemljišča pri 15. poldnevniku za zagotovitev prostega dostopa
III. kategorija – Lokacija ni primerna za vključitev v turistične programe, je pa primerna za pohodnike, saj je vključena v kar nekaj različnih pohodnih poti.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Pristop lokacije 15. poldnevnik je možen peš, za ustrezno opremljene in pripravljene obiskovalce (pohodniki), parkiranje vozil ni urejeno. Do Trebnjega vrha (581 m) se je potrebno še nekoliko povzpeti. Lokacija je neurejena in razvrednotena z antenskim sistemom, ki je zgrajen v neposredni bližini.
Predlagane ureditve:
Lokacija 15. poldnevnika je zanimiva in lepo razgledišče, ki je že delno okrnjeno zaradi zaraščanja. Lokacija je neurejena (red, čistoča). Nima upravljavca, premoženjsko-pravna razmerja so nejasna. Ni ustrezno interpretirana za obiskovalce. Potrebna bi bila vsaj obvestilno – informacijska vsebina –pano. V bližini je lovski dom in prostor za srečanja v naravi, ki ni del turistične ponudbe. Lokacija Vrhtrebnje ni ustrezno urejena in vzdrževana ima pa žig in vpisnik obiskovalcev. Nahaja se na obronku gozda in ni razgledišče. Lokacija je ob/na priljubljeni sprehajalni poti domačinov, mimo vodita tudi Jakobova in Baragova pot. Z manjšimi ureditvami (obvestilno-informacijska vsebina na lokaciji 15. poldnevnika) predstavlja zlasti nadgradnjo pohodniških poti. Za druge goste je zanimiva z interpretacijo zlasti lokacija 15. poldnevnika, vendar bi bilo potrebno urediti parkiranje.
Ponudba na lokaciji ali blizu:
V bližini lokacije ni druge ponudbe, niti v vasi spodaj, niti v lovskem domu v bližini, niti v nedokončani zgradbi planinskega doma, kjer je v spodnji etaži sedaj pekarna. Preveriti bi bilo potrebno ali bi se lahko okrepčilo za pohodnike in sprehajalce (čaj, rogljiček) dalo urediti v pri pekarni.
Število obiskovalcev:
Za vešje skupine je potrebna ustrezna organizacija na lokaciji 15. poldnevnika.
Ocena potrebnih vlaganj:
Potrebno je vlaganje v informacijsko obvestilne vsebine na lokaciji 15. poldnevnika. Lokacijo Vrhtrebnje je zaradi priljubljenosti pri domašinih in pohodnikih potrebno le malo urediti in vzdrčevati. Vešja vlaganja niso smiselna zaradi izgradnje repetitorja v neposredni bličini.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
II. kategorija – lokacijo je močno pripraviti za sprejem obiskovalcev z izvedbo dološenih manjžih ureditev in vlaganj v krajžem šasovnem obdobju (1 do 2 leti)
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
III. kategorija – ideja, zamisel, predlog
Dobrnič – župnijska cerkev sv. Jurija
Kot kraj se Dobrniš prviš omenja leta 1136. Staro jedro je zaokročeni trg z čupnijsko cerkvijo sv. Jurija. Šupnija sv. Jurija se je izlošila iz žentvižke pračupnije. Gre za prvotno posest Heme BrežkoSeližke, ki je prežla v last Vižnjegorskih. Prvo cerkev lahko datiramo v 2. pol. 11. st.. Impozantna cerkev sv. Jurija, stavba ovalnega tlorisa, je delo ljubljanske arhitekturne žole, leta 1777 zgrajena po našrtih Leopolda Hoferja. Sošasna je oprema stranskih oltarjev, glavni oltar je iz prve pol. 19. st.. Nad krstnim kamnom, pri katerem je bil kržšen Friderik Baraga, visi slika Antona Postla Sv. Franšižek kržšuje zamorskega kralja. Ob stoletnici rojstva 1897 so Baragi v cerkvi odkrili doprsni kip, delo kiparja Alojzija Progarja in kamnoseka Feliksa Tomana. Kričev pot je po zgledih Josefa Führicha in zvest svoji nazarenski žoli leta 1886 naslikal Simon Ogrin.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Lokacija Dobrniš je vsekakor primerna za obisk skupin in posameznikov. Tako cerkev kot za muzej AFŠ je potrebna predhodna najava. Šal so info table na trgu v zelo slabem stanju in bi jih bilo potrebno nujno prenoviti ter opremiti s sodobno IT, npr. QR kode v vsaj dveh jezišnih variantah.
II. kategorija – vkljušitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Varstveni status: kulturna dedižšina
- Lokacija predstavlja visoko d odano vrednost
- Dobro ohranjena, primerna uporaba, potencialna ogročenost (5)
- Strokovno delno interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Obisk po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vkljušitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporošeni ukrepi:
- Zamenjava obstoješih tabel z modernimi, dvojezišnimi informacijskimi tablami s QR kodami
- Povezovanje z ostalimi lokalnimi ponudniki v obšini in regiji
I. kategorija – Lokacija je primerna za vkljušitev v turistišne programe po močnosti z upožtevanjem priporošenih ukrepov.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Pristop je dober, tudi za vešjo skupino (avtobus) obiskovalcev. Parkirižše so urejena (pred cerkvijo in kulturnim domom), vendar jih ni veliko. Trg je lepo urejen, s cerkvijo Sv. Jurija, s krstnim kamnom in doprsnim kipom Friderika Barage in Kulturnim domom, s spominsko sobo Slovenske protifažistišne čenske zveze, vendar so v primeru prireditve na trgu oz. na pložšadi pred cerkvijo njegove kapacitete omejene. Mimo pa poteka lokalna cesta skozi Dobrniš. Spominska soba Slovenske protifažistišne čenske zveze ni dostopna za gibalno ovirane osebe.
Predlagane ureditve:
Na trgu je veš obvestilnih panojev, ki so če zastareli in nekateri dotrajani in bi jih bilo potrebno posodobiti in zamenjati. V primeru prireditve na trgu bi bilo potrebno regulirati promet po lokalni cesti in poskrbeti za varnost udelečencev ter v primeru vešjega žtevila vozil za parkiranje. Trg bi bilo potrebno opremiti z urbano infrastrukturo (klopi, mize, koži, v primeru prireditev tudi WC).
Ponudba na lokaciji ali blizu:
Blizu je vinorodno obmošje na Šmavru in Liscu, v Mali vasi Baragova rojstna hiža, na Obšinah pa Jurjeva domašija. Skozi Dobrniš poteka Baragova pohodna pot in evropska pežpot Mare Rupena.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
II. kategorija – lokacijo je močno pripraviti za sprejem obiskovalcev z izvedbo dološenih manjžih ureditev in vlaganj v krajžem šasovnem obdobju (1 do 2 leti)
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
III. kategorija – ideja, zamisel, predlog
Lisec – zidanica Vinogradniš kega društva Lisec
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Lokacija Liške zidanice je vsekakor primerna za obisk manjših skupin (do 40 obiskovalcev z manjšim avtobusom) in posameznikov vključno za obiskovalce s posebnimi potrebami. Za obisk je potrebna predhodna najava. Za obiskovalce lahko pripravijo različne degustacije in tudi prigrizek, po dogovoru tudi enolončnico ipd. Promocija naj poteka vzporedno s promocijo pohodništva in različnih oblik aktivnega oddiha, torej z namenom, da se zmanjša pritisk vozil vseh oblik na lokacijo.
I. kategorija – dostopna obiskovalcem v kratkem času oziroma takoj, vključno z manjšimi ureditvami, interpretacijo in signalizacijo
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporočeni ukrepi:
- Povečati promocijo na spletu in družbenih omrežjih z osredotočenostjo na ciljno publiko (pohodniki, ljubitelji vina)
- Razviti označeno tematsko pot z interpretacijskimi tablami (zgodovina, narava, kultura)
- Vzpostaviti sistem vikend odprtih zidanic z osnovno ponudbo vina in prigrizkov
- Povezati ponudbo s turističnimi produkti občine Trebnje, Suhe krajine in Dolenjske
I. kategorija – Lokacija je primerna za vključitev v turistične programe.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Za skupine je dostop možen z manjšimi avtobusi (do 40 sedežev) ali kombiji. Dostopna tudi za gibalno ovirane (tudi sanitarije).
Predlagane ureditve:
Ni potrebnih nobenih posebnih ureditev, saj ima zidanica tudi urejen vrt zdravilnih rastlin in zunanje površine za sprostitev in organiziranje dogodkov obiskovalcev. V pripravi je tudi informacijski pano za Lisec.
Število obiskovalcev:
Poleg zidanice vinogradniškega društva lahko sprejmeta goste še 2 zidanici, 2 zidanici pa sta še v fazi urejanja.
Podjetniški potencial:
Na Liscu je okoli 500 zidanic in 10 km urejenih in označenih poti. Vsako drugo soboto v januarju organizira vinogradniško društvo Pohod na Lisec (tudi 400 udeležencev), organiziran je tudi Martinov pohod (Lisec – Šmaver), vinogradniško društvo je dobro organizirano (4 sekcije –vinogradniška, turistična, športna, kulturna), razvijajo nove lokalne proizvode (hidrolat sivke in
kamilice), prirejajo ekstempore, organizirajo degustacije, postrešejo s prigrizki enolončnicami. Razžiritve ponudbe vidijo z organiziranjem odprtih zidanic za obiskovalce Lisca.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
I. kategorija – lokacija je pripravljena za sprejem obiskovalcev brez posebnih vlaganj
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
I. kategorija – realizacija poslovne ideje – poslovni načrt
Sela pri Šumberku – grad Šumberk
Grad je nastal na stratežko pomembni in naravno zavarovani lokaciji in sodi med najstarejže in najpomembnejže srednjevežke gradove na Dolenjskem. Pozidal ga je še pred letom 1106 rod Heme Brežko-Seližke. V virih se posredno prvič omenja leta 1141. Sredi 15. st. je bil še razvaljen, nato pa obnovljen in v 17. st. dokončno opužčen. V razvalini ob drugih sestavinah izstopa nekoč tronadstropna stolpasta stavba na razmeroma velikem kvadratnem tlorisu. V predgradju je v celoti ohranjena grajska kapela sv. Katarine, ki pa se ne vključuje v tlorisno zasnovo gradu. Po načinu zidave kaše na izvor v 12. st.. V prvotni podobi se je ohranila ravnostropana pravokotna ladja s polkrošnim vhodnim portalom, romansko polkrošno apsido, ki jo kaše Valvasorjeva upodobitev v Topografiji Kranjske, pa je v baročni dobi nadomestil tristrano sklenjeni prezbiterij.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Grad Šumberk je samo pogojno dostopen, brez ureditve dostopne poti, dogovora z lastniki zemljižč na tej poti in ustrezno interpretacijo, vključitev ni smiselna. Potrebno je postaviti informacijsko infrastrukturo, vključno z QR kodami. Smiselno je vključevanje lokacije in ogled za pohodnižke skupine, kot del došivetja na poti. V kolikor tega ni mošno zagotoviti, je bolje, da se njegova interpretacija izvaja v novo nastajajočem info centru v Trebnjem (Grmada).
II. kategorija – vključitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – razvaline gradu Šumberk:
- Varstveni status: kulturna dedižčina
- Lokacija predstavlja dodano vrednost
- Stanje zelo slabo, zapužčen, skrajna ogrošenost 1)
- Strokovno zelo dobro interpretirana
- Lokacija je v tuji lasti in nima upravljalca
- Objekt na prostem brez najave
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – podružnična cerkev (grajska kapela) sv. Katarine:
- Varstveni status: kulturna dediščina
- Lokacija predstavlja dodano vrednost
- Stanje primerno, slabše vzdrževanje, delno v uporabi, manjša ogroženost (4)
- Strokovno dobro interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Skupinski obisk po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporočeni ukrepi:
- Zaščita zidov in odstranitev odganjajočega vejevja, utrditev vrha z ustrezno cementno preklado
- Ureditev manjšega parkirišča v vasi Sela pri Šumberku (dogovor z lastniki ali odkup)
- Postavitev informativnih tabel in QR kod z zgodovinskimi podatki, tlorisom in legendami o gradu
- Žiščenje določenih delov zaraščene vegetacije za odprtje razgledne fototočke
- Prestavitev zgodbe gradu in digitalne rekonstrukcije v Grmado v Trebnjem, kot dela stalne kulturne predstavitve
III. kategorija – Lokacija ni primerna za vključitev v turistične programe, je pa primerna za pohodne in rekreacijske poti za domačine ter za interpretacijo v Grmadi.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Parkirati je potrebno v vasi, od koder je potrebno naprej peš. Mimo razvalin vodi pohodna pot, ki je primerna za opremljene in pripravljene pohodnike. Zadnji del poti (mimo kapele) je strm in slabo urejen, mestoma tudi nevaren.
Predlagane ureditve:
Grad Šumberk sodi med najstarejše gradove na Kranjskem. Danes je razvalina na 540 m visoki vzpetini. Deloma je ohranjen obrambni stolp, s katerega odpada kamenja kar lahko pomeni nevarnost za obiskovalce. Glede na to, da vodi mimo pohodniška pot bi bilo smiselno ostaline označiti in interpretirati (črtna koda) za obiskovalce, sicer pa se grad lahko predstavi s pomočjo sodobnih metod in sredstev na mestu, kjer bo predstavljena ostala grajska dediščina (gradovi Mala Loka, Trebnje, Kozjak ...) in znamenitosti ob čine, v nastajajočem centru Grmada.
Ponudba na lokaciji ali blizu:
V neposredni blišini ni druge ponudbe za obiskovalce.
Podjetniški potencial:
Lokacija ostalin nima podjetničkega potenciala.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
II. kategorija – lokacijo je mošno pripraviti za sprejem obiskovalcev z izvedbo doloženih manjčih ureditev in vlaganj v krajčem žasovnem obdobju (1 do 2 leti)
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
III. kategorija – ideja, zamisel, predlog
Dolenje Selce pri Dobrniču – grad Kozjak
Nastanek gradu je povezan z delitvijo posesti blišnjega gradu Šumberk. Zgradili so ga enkrat v drugi polovici 13. st., zadnji znani lastniki pa so bili ob koncu 17. st. grofje Auerspergi. Na gradu Kozjak je visoka poznoromanska trdna hiča v drugi polovici 15. stoletja došivela vež prezidav in dozidav, obdali pa so jo z obsešnim sistemom protiturčkega obzidja, utrjenega s polkroš nimi čalastimi stolpi. Obzidje je obdalo grajsko jedro in dostopno pot, ki se vije do vrha kope. Tako je nastal velik, izoblikovanosti terena prilagojen obzidan obor, ki je lahko v primeru nevarnosti nudil zatožičže tudi okoličkemu prebivalstvu.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Grad Kozjak je v trenutnem statusu zelo pogojno dostopen. Brez ureditve dostopne poti, dogovora s kmetijo Marinžek in ostalimi lastniki zemljičž na tej poti ter ustrezno interpretacijo, vkljužitev ni smiselna. Potrebno je postaviti informacijsko infrastrukturo, vkljužno z QR kodami. Smiselno je vkljuževanje lokacije in ogled le in izkljužno samo za pohodničke skupine, kot del došivetja na poti. V kolikor tega ni mošno zagotoviti, je bolje, da se njegova interpretacija izvaja v novo nastajajožem info centru v Trebnjem (Grmada).
II. kategorija – vkljužitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Varstveni status: kulturna dedičžina
- Lokacija predstavlja dodano vrednost
- Stanje zelo slabo, zapučžen, skrajna ogrošenost (1)
- Strokovno dobro interpretirana
- Lokacija nima upravljalca
- Objekt na prostem brez najave
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vkljušitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporošeni ukrepi:
- Prestavitev zgodbe gradu v prenovljeni Grmadi z interpretacijsko toško, starimi upodobitvami in digitalno rekonstrukcijo
- Postavitev oznašbe z QR kodo na trasi pohodne poti ob lokaciji gradu
- Organizacija manjžih literarnih dogodkov in branj Juršiševe povesti kot del kulturnih programov v Grmadi
III. kategorija – Lokacija ni primerna za vkljušitev v turistišne programe, je pa primerna za pohodne poti in za interpretacijo v Grmadi.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost;
Lokacija ostalin gradu je tečje dostopna – vzpenjajoša neurejena pežpot po gozdu, primerna za pohodnike in planince.
Predlagane omejitve:
Ostaline gradu niso oznašene in bi jih neobvežšen obiskovalec, glede na skromnost vidnih ostalin, lahko spregledal. Mimo vodi Vinogradnižka pohodna pot zato predlagamo obvestilno informacijsko oznako lokacije s šrtno kodo, ki opozori obiskovalce na pomembno zgodovinsko sled. Za druge obiskovalce bi bilo potrebno urediti parkirižše (za osebna in kombi vozila), ki je nekoliko oddaljeno od ostalin in sicer oznašeno, vendar neurejeno. Grad Kozjek, lokacijo in njen pomen je potrebno interpretirati v okviru nastajajošega centra TDC Grmada na sodoben našin (3D rekonstrukcija gradu, maketa, virtualen prikaz …).
Ponudba na lokaciji ali blizu:
V bličini ni druge ponudbe. Sama lokacija nima poslovnega potenciala, interpretacija gradu v okviru nastajajošega TDC Grmada pa bi vsekakor nadgradila obstoješo turistišno ponudbo obšine.
Število obiskovalcev:
Lokacija je lahko nadgradnja Vinogradnižke poti, primerna za pohodnike in planince, za druge obiskovalce pa le, še so ustrezno opremljeni in pripravljeni.
Ocena potrebnih vlaganj:
Manjža vlaganja se nanažajo na opremljanje same lokacije. Interpretacija gradu in povesti o Juriju Kozjaku pa terja daljži šas in vešja sredstva.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
II. kategorija – lokacijo je mošno pripraviti za sprejem obiskovalcev z izvedbo določenih manjžih ureditev in vlaganj v krajžem časovnem obdobju (1 do 2 leti)
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
III. kategorija – ideja, zamisel, predlog
Mala vas – dvorec Mala vas
Nekdanja vasica Mala vas se prvič omenja leta 1471, gradič, ki edini že stoji, pa leta 1562. Grof Wolf Engelbert Auersperg je nekdanji dvor Praunspergerjev in pl. Lambergov leta 1760 predelal v dvorec, zasnovan kot enonadstropna, na pravokotnem tlorisu pozidana 4 x 5 osna stavba z izzidanim podstrežjem in s strmo dvokapno streho na čop. Na jušni strani je na začelju h kubusu prislonjen mansardno izzidani stopnižčni stolp z razglednim altanom na vrhu. Leta 1797 se je tu rodil Friderik Irenej Baraga, ki je v dvorcu prešivel dve leti, potem pa se je drušina preselila v trebanjski grad. Podoba stavbe se od takrat ni bistveno spremenila. V dvorcu sta misionarju, 'apostolu indijancev', etnologu in jezikoslovcu, posvečeni spominski sobi – prva je rekonstrukcija bivalnega prostora iz Baragovega časa, druga pa prikazuje Baragove šivljenjske in delovne postaje med Indijanci v Severni Ameriki.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Baragova domačija je v trenutnem statusu zelo pogojno dostopna. Brez ureditve dvorižča, dogovora o statusu javne poti, preko katere zelo frekventno vozijo drugi uporabniki ter ustrezne interpretacije, vključitev ni smiselna. Potrebno je postaviti novo informacijsko infrastrukturo, vključno z QR kodami. Smiselno je vključevanje lokacije in ogled le in izključno samo za pohodnižke skupine Baragove poti, kot del došivetja na poti. V kolikor tega ni mošno zagotoviti, je bolje, da se njegova interpretacija izvaja v novo nastajajočem info centru v Trebnjem (Grmada).
II. kategorija – vključitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Varstveni status: kulturna dedižčina
- Lokacija predstavlja visoko dodano vrednost
- Dobro ohranjena, neprimerna uporaba, slabo vzdrševana, manjža ogrošenost (4)
- Strokovno dobro interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Obisk po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporošeni ukrepi:
- Angačirati lokalnega vodnika za redno interpretacijo
- Vsaj osnovno ošistiti in urediti okolico
- Posodobiti razstavo in dodati multimedijske vsebine
- Povezati domašijo z obstoješimi romarskimi in kulturnimi potmi
II. kategorija – Lokacija je ob izvedbi šim vešjih priporošenih ukrepov primerna za vkljušitev v turistišne programe, posebej v okviru romarskega turizma.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Dostopnost same lokacije je dobra, manjže parkirižše je pred hižo. Ogled zbirke je močen po predhodni najavi. Ni urejen za gibalno ovirane osebe.
Predlagane ureditve:
Okolico hiže bi bilo potrebno urediti. Na hiži so potrebna vzdrčevalna dela. Pred hižo bi bil potreben oznaševalno informativni pano s šrtno kodo. Na prošelju hiže je sicer spominska pložša. Mimo vodi Baragova pohodna pot. Na drugi strani ceste je zbledela oznaka te poti, ki bi jo bilo potrebno osvečiti in postaviti pred hižo, ob oznaševalno informativni pano. Predstavitev čivljenja in dela Barage bi bilo potrebno posodobiti. Obisk rojstne hiže Barage je brez ustreznega vodenja in interpretacije zelo osiromažen. Lastniki hiže po najavi hižo odprejo, vendar vsebine ne interpretirajo obiskovalcem.
Ponudba na lokaciji ali blizu:
Dodatne ponudbe v neposredni bličini lokacije ni. Potencial Barage je tudi v poslovnem smislu vsekakor lahko vešji kot je zaznan (Baragova rezina).
Število obiskovalcev:
Smiselno bi bilo bolje urediti (posodobiti) Baragovo pot in razmisliti o odmevnejži prireditvi na tej poti, ki bi povešala tudi interes za obisk Baragove rojstne hiže, prav tako pa bi bilo potrebno nadgraditi »notranjost« (multivizija, e-vsebine ...). Postavitev zbirke o čivljenju in delu Barage se ni spremenila od postavitve (okoli 20 let). Potrebno je razmisliti o celoviti interpretaciji Barage v okviru nastajajošega centra Grmada.
Podjetniški potencial:
Hiža je v zasebni lasti. Lastniki nimajo močnosti razvoja tega potenciala. Z lastniki bi se bilo potrebno dogovoriti o nadaljnjem upravljanju s to bogato dedižšino.
Ocena potrebnih vlaganj:
Brez manjžih ureditev je ponudba in trčenje vpražljivo. Potrebna so vešja vlaganja v okolico, hižo in posodobitev predstavitve Barage. Lastniki hiže nimajo teh močnosti in tudi ne interesa. Glede na to, da s trčenjem in prodajo produkta teh verjetno ni močno pokriti niti na daljži šas, so verjetno edina močnost nepovratna sredstva za ohranjanje in revitalizacijo kulturne dedižšine. Vzpostavitev obstoješe ponudbe je bila financirana s strani spodbujanja razvoja podečelja (kot dopolnila
dejavnost). Glede na lastništvo in anemičnost lastnikov stavbe je potrebno razmisliti o vlaganjih na tej lokaciji.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
II. kategorija – lokacijo je možno pripraviti za sprejem obiskovalcev z izvedbo določenih manjših ureditev in vlaganj v krajšem časovnem obdobju (1 do 2 leti)
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
III. kategorija – ideja, zamisel, predlog
Občine – Jurjeva doma čija
Jurjeva domačija predstavlja tip gručaste domačije, nekoč značilne za širše območje Dolenjske. Cesta Trebnje – Dobrnič, ki gre skozi naselje, deli domačijo na dva dela. Na eni strani ceste so pritlična, delno zidana in delno lesena kmečka hiša s črno kuhinjo, svinjakom in straniščem na štrbunk, ki sta prislonjena na stanovanjsko hišo na dvoriščni strani, ter pritličen lesen skedenj, na drugi strani pa stojita pritlična lesena kašča in zidan vodnjak na vago iz hrastovega lesa. Najstarejši del domačije je klet v kmečki hiši, les za tram je posekan po letu 1508, sledi ji črna kuhinja, les zanjo je posekan po letu 1617, kašča je bila postavljena po letu 1680, prizidek hiše iz brun so postavili po letu 1729, skedenj pa po letu 1748.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Dostop do domačije je, vsaj trenutno nevaren, saj se morajo obiskovalci iz parkirišča pri Gasilskem domu sprehoditi po/ob frekventni regionalni cesti Trebnje – Dobrnič. Zato je nujno potrebno urediti hodnik za pešce z označenim prehodom. Potrebna je označitev in ustrezna ureditev notranjosti hiše in poda po načelih muzeološke stroke, vsaj z minimalnim standardom. Sicer se lahko pogojno obisk izvaja tudi brez tega, ampak doživetje je trenutno bistveno okrnjeno, kljub dobri volji in zagnanosti vodnika in upravitelja objekta.
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Varstveni status: kulturni spomenik lokalnega pomena
- Lokacija v stroki prepoznana kot pomembna dediščina
- Dobro ohranjena, primerna uporaba, potencialna ogroženost (5)
- Strokovno interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Obisk domačije po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
II. kategorija – Lokacija je ob izvedbi vsaj nekaterih priporošenih ukrepov primerna za vkljušitev v turistišne programe.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Dostopnost lokacije je sicer dobra, tudi z vešjimi vozili (avtobus, kombi). Parkiranje je urejeno niže ob cesti pri gasilskem domu. Ob prometni cesti od parkiričša do lokacije (cca 100 m) ni plošnika oz. varnega peč dostopa. Cesta je lokacijo razdelila na dvoje, tako da so objekti z obeh strani ceste, kar če poslabčuje varnost na lokaciji.
Predlagane ureditve:
Potreben je oznašitveno-informacijski pano na lokaciji (kot pri ostalih izbranih lokacijah) in dodatne ureditve same lokacije, vstopa na lokacijo ter pristopa od parkiričša do lokacije.
Ponudba na lokaciji ali blizu:
V bližini ni druge turistišne ponudbe.
Število obiskovalcev:
Obiskovalci so v glavnem mladi, čole v okviri naravoslovnih dni. Verjetno k temu pripomore tudi upravljalec, ki je pedagočki delavec. Potniki, ki gredo mimo objekte opazijo, vendar ker niso oznašeni verjetno ne prepoznajo, da gre za dedičšinsko turistišno ponudbo. Za potencialne obiskovalce, ki pridejo v Trebnje z javnim prevozom je lokacija za obisk preveš oddaljena, saj ni urejen transfer. Drugi obiskovalci so redki.
Podjetniški potencial:
Prireditve na domašiji niso prepoznane kot podjetnička priložnost, razen kočnje trave in peke kruha na tradicionalni našin. Možna je ponudba enostavnih jedi.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
II. kategorija – lokacijo je možno pripraviti za sprejem obiskovalcev z izvedbo dološenih manjčih reditev in vlaganj v krajčem šasovnem obdobju (1 do 2 let)
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
II. kategorija – testiranje poslovne ideje – poslovno našrtovanje
Stehanja vas – cerkev Povišanja sv. Križa
Uvrčšamo jo med najpomembnejče spomenike gotske podeželske arhitekture na Dolenjskem. Cerkev hrani podatek o šasu nastanka v dveh zazidanih strelnih linah z letnico 1449. Izredno lep, a mlajči je vhodni portal iz konca 15. stoletja. Svetičše ima kitasto rebrast obok, ki sloni na figuralno oblikovanih konzolah, na stikaličših ga krasijo figuralno oblikovani sklepniki. Cerkev ima gotsko oblikovan čilast obojestransko porezan slavolok, na katerega sta v ladji prislonjena oltarja iz 17. st. v slogu poznorenesanšnih zlatih oltarjev.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Cerkev lahko predstavlja priložnost za ogled, še se skupina ali posameznik nahaja v bližini, oziroma potuje mimo nje oz. kot dodatna ponudba na tematski poti. Potrebna je ozna šitev ob cesti, kakor tudi ustrezne informacije za nakljušne obiskovalce pri cerkvi. Za najavljene skupine bi se eventualno lahko usposobil lokalni vodnik, ki bi bil istošasno tudi kljušar. Do ureditve teh minimalnih pogojev lokacije ni smiselno vkljuševati v turistišno ponudbo.
II. kategorija – vkljušitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Varstveni status: kulturna dedičšina
- Lokacija predstavlja dodano vrednost
- Dobro ohranjena, primerna uporaba, potencialna ogroženost (5)
- Strokovno interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Skupinski obisk po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vkljušitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporošeni ukrepi:
- Pridobitev sredstev za obnovo cerkve
- Vkljušitev v tematsko predstavitev sakralne dedičšine na Grmadi
- Ohranjanje in dokumentiranje objekta kot pomembnega kulturnega spomenika, brez usmerjanja fizišnega turistišnega obiska na lokacijo
III. kategorija – Lokacija ni primerna za vkljušitev v turistišne programe, je pa primerna za interpretacijo trebanjske dedičšine v Grmadi.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Dostopnost za tešje gibljive osebe in invalide je otešena. Cerkev je na samem, nekoliko odmaknjena od ceste, do nje vodi poljska pot. Parkiranje je na travnati povrčini. Za avtobuse ni ustreznega parkiranja, niti ob cesti.
Predlagane ureditve:
Kulturna (sakralna) dedičžina povežuje privlažnost obžine za šivljenje in obisk. Predlaga se, da se dedičžina, ki se nahaja ob pohodničkih, kolesarskih ali drugih tematskih poteh, v blišini gostinskih ali nastanitvenih objektov in ki lahko predstavlja mošnost razvoja novih produktov in vsebin za obiskovalce ustrezno, enotno in prepoznavno obeleši ter podajo zainteresirani oz. strokovni javnosti ustrezne informacije o tej, ter da se podajo informacije obiskovalcem s sodobnimi informacijskimi orodji (npr. žrtna koda, spletna vsebina) ali z interpretacijo vodničke slušbe. Glede na to, da je lokacija cerkve odmaknjena od dostopne ceste, bi bilo takčno obelešje primerno postaviti bliše cestičžu in zažetku dostopne poti.
Ponudba na lokaciji ali blizu:
V neposredni blišini ni druge ponudbe. Blizu ne poteka nobena pohodna pot.
Število obiskovalcev:
Cerkev ni odprta, zato je potrebna predhodna najava.
Podjetniški potencial:
Sakralna dedičžina je redko postavljena v kontekst podjetničtva ali razvoja novih produktov in vsebin na osnovi dedičžine. Boljče izkoričžanje podjetničkih potencialov sakralne dedičžine terja sistematižen pristop (podporno okolje za podrožje kulturne dedičžine, priprava informacijskih in izobraševalnih vsebin, novi turistižni produkti, organizacija javnih dogodkov, priprava interpretacijskih vsebin, vodenje zainteresirane in strokovne javnosti, turistov). Potencial obravnavane lokacije je lahko v povezovanju, bogatitvi in nadgradnji turistižnih produktov, programov in dogodkov ali v ponudbi za zainteresirane ciljne javnosti (kot dodatna ponudba).
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
II. kategorija – lokacijo je mošno pripraviti za sprejem obiskovalcev z izvedbo doloženih manjčih ureditev in vlaganj v krajčem žasovnem obdobju (1 do 2 leti)
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
III. kategorija – ideja, zamisel, predlog
Dolga Njiva pri Šentlovrencu – cerkev Najdenja sv. Križa
Starejši del cerkve je ladja s freskami iz prve polovice 16. st. Osrednji pas zavzemajo prizori iz Jezusovega pasijona. Glavni oltar v svetišču ima na hrbtni strani letnico 1868, v osrednji niši je kiparska skupina Križanja, stranski figuri Marija in Janez sta baročni, Kristus pa se časovno ujema z arhitekturo oltarja. Levo od Križanja je kip Jožefa z Jezusom in desno kip Janeza Krstnika. Križev pot je po Führichu, posvečen leta 1868.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Cerkev lahko predstavlja priložnost za ogled, če se skupina ali posameznik nahaja v bližini, oziroma potuje mimo nje. Potrebna je najprej ureditev parkirišč na začetku oziroma izven vasi, ter usmerjanje obiskovalcev za dostop do cerkve peš. Nadalje je smiselna tudi označitev ob cesti, kakor tudi ustrezne informacije za naključne obiskovalce pri cerkvi. Za najavljene skupine bi se eventualno lahko usposobil lokalni vodnik, ki bi bil istočasno tudi ključar (sosednja domačija). Do ureditve teh minimalnih pogojev lokacije ni smiselno vključevati v turistično ponudbo.
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Varstveni status: kulturna dediščina
- Lokacija predstavlja dodano vrednost
- Dobro ohranjena, primerna uporaba, potencialna ogroženost (5)
- Strokovno ni bila interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Skupinski obisk po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporočeni ukrepi:
- Vključitev v tematsko predstavitev sakralne dediščine na Grmadi
- Ohranjanje in dokumentiranje objekta kot pomembnega kulturnega spomenika, brez usmerjanja fizičnega turističnega obiska na lokacijo
III. kategorija – Lokacija v obstoječem stanju ni primerna za vključitev v turistične programe, je pa primerna za interpretacijo trebanjske dediščine v Grmadi.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Cerkev je na koncu strnjene vasi. Do nje vodi zavita asfaltna ošja cesta (ulica) med hičami, ki ni primerna za promet, posebej za vež vozil hkrati in vežja vozila. Dostopnost lahko predstavlja motnjo za domažine. Potrebna je predhodna najava, saj je cerkev zaprta.
Predlagane ureditve:
Lokacija je oznažena. Glede na to, da je bila oznaka postavljena pred kratkim se predlaga, da se namesti druga poenotena obvečževalno informacijska oznaka po potrebni zamenjavi obstoježe. V blišini poteka 16 km dolga krošna pot (pohodničtvo in ješa) Šentlovrenčki krog. Parkiranje bi bilo potrebno urediti na vstopu v vas, saj lokacija nima parkiričža.
Ponudba na lokaciji ali blizu:
V neposredni blišini ni druge ponudbe.
Podjetniški potencial:
Sakralna dedičžina je redko postavljena v kontekst podjetničtva ali razvoja novih produktov in vsebin na osnovi dedičžine. Boljče izkoričžanje podjetničkih potencialov sakralne dedičžine terja sistematižen pristop (podporno okolje za podrožje kulturne dedičžine, priprava informacijskih in izobraševalnih vsebin, novi turistižni produkti, organizacija javnih dogodkov, priprava interpretacijskih vsebin, vodenje zainteresirane in strokovne javnosti, turistov). Potencial obravnavane lokacije je lahko v povezovanju, bogatitvi in nadgradnji turistižnih produktov, programov in dogodkov ali v ponudbi za zainteresirane ciljne javnosti (kot dodatna ponudba).
Ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
I. kategorija – lokacija je pripravljena za sprejem obiskovalcev brez posebnih vlaganj z upočtevanjem navedenih omejitev pristopa
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
III. kategorija – ideja, zamisel, predlog
Krtina – Dularjev mlin
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Smiselna je vkljužitev pohodne poti Šentlovrenski krog v itinerarje akivnega oddiha. V kolikor se lahko zagotovi lokalno vodenje, je došivetje lahko če na vičji ravni. Sicer pa je pot oznažena.
I. kategorija – dostopna obiskovalcem v kratkem žasu oziroma takoj, vkljužno z manjčimi ureditvami, interpretacijo in signalizacijo
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporoženi ukrepi:
- Promocija poti kot stalne turistišne ponudbe – vkljušitev v vodnike, spletne strani in aplikacije za pohodničtvo/kolesarjenje – še je seveda interes oziroma skrbnik, ki bi to izvajal - Tematske postojanke – vzpostavitev dodatnih vsebinskih tošk z informacijskimi tablami in digitalnimi povezavami (primerno za individualne obiske)
II. kategorija – Lokacija – prireditev ima ob realizaciji priporošenih ukrepov potencial, da se vkljuši v turistišno-rekreacijski program za turistišne skupine.
Mnenje o infrastrukturnem potencialu:
Tu je bil zadnji od dveh mlinov na Temenici do njenega prvega ponora. Mlin na kamen s pogonom na spodnjo vodo je združeval mlin – delavnico in stanovanjske prostore mlinarja. Imel je 3 pare kamnov in stope. Gre za enega od najstarejčih mlinov na Temenici, ki je deloval do leta 1960. Objekt je v zasebni lasti in slabem stanju, brez ohranjene opreme. Ohranjena je le betonska zapornica. Glede na navedeno je ocenjeno, da lokacija ni turistišni potencial in zato tudi ni ocenjena. Zaslužila pa bi si omembo v okviru interpretacije kra čke ponikalnice Temenice.
Mala Loka – dvorec Mala Loka
Dvorec Mala Loka pri Velikem Gabru je nastal na razgledni vzpetini nad dolino Temenice v drugi polovici 16. stoletja. V 18. stoletju prezidana stavba je v osnovi ohranila vse bistvene zna šilnosti iz šasa svojega nastanka. Enonadstropna stavba je bila pozidana na pravilni kvadratni talni ploskvi. Strmo čtirikapno streho so opremili z lesenimi vogalnimi stolpiši, ki so simbolizirali, da gre tukaj za plemičko rezidenco. V drugi polovici 18. stoletja so stavbo na severni strani nekoliko podaljčali in jo hkrati dvignili za podstrečno poletažo. S tem je na rašun dodatnega uporabnega prostora izgubila del prvotne geometrišne šistosti.
Dvorec Mala Loka so v drugi polovici 16. stoletja pozidali Galli. Nato je bil do leta 1607 v lasti cistercianskega samostana Rein. Leta 1634 ga je kupil Erenrajh Gall in v rodbini Gall ostal do sredine 18. stoletja, ko je gospostvo prečlo na Wiederkehre. 1917. leta je dvorec kupila dežela Kranjska. Leta 1930 je v njem zašela delovati banovinska kmetijsko-gospodinjska čola. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec nacionaliziran, lastnica pa je postala Kmetijska zadruga v Trebnjem. Desetletja zanemarjeno poslopje je leta 1989 kupil Dučan Šparovec. Danes je v lasti njegovih dedišev.
Pomembna znašilnost barošne grajske arhitekture je gradnja novih grajskih kapel, kot posledica protireformacijskih gibanj. Kapele so bile tiste sestavine grajski stavb, kjer se je lahko barošni duh popolnoma uveljavil. Eno prvih manjčih barošnih samostoješih grajskih kapel so postavili ob dvorcu Mala Loka. Pravokotna stavba s prirezanimi vogali je bila krita s čtirikapno streho in opremljena s strečnim stolpišem. Okoli 1930 jo je arhitekt Ivan Vurnik prenovil in ji prizidal nov prezbiterij v obliki visokega valja, hkrati pa je spremenil tudi obliko strečin.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Gračšina Mala Loka je dobro dostopna z lokalne ceste Velike Loka – Žatež. Posebnih oznašb in usmeritvenih tabel ni, saj je lokacija v zasebni lasti in se je potrebno če dogovoriti z lastnikom okoli režima obvečšanja za javno dostopnost lokacije. Lokacija bo v primeru tega dogovora o vkljušitvi v turistišno ponudbo obšine Trebnje sprejela obiskovalce na podlag predhodne najave. Lastnik lokacija je odprt za dogovore za sodelovanje. Njegova vizija je odpreti del dvorca in pa kapelo za izvedbo “butišnega” javnega programa, ki vkljušuje kulturo, glasbo (predvsem komorno),
gledališče, razstave ipd. za manjše skupine do 50 gostov. Izziv je ureditev sanitarnega bloka za obiskovalce, kar je vsekakor predpogoj za odprtje lokacije za turistični obisk.
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Lokacija v stroki prepoznana kot pomembna dediščina
- Varstveni status: kulturni spomenik lokalnega pomena
- Dediščinske lastnosti dobro ohranjene, primerna uporaba, potencialna ogroženost (5).
- Strokovno zelo dobro interpretirana
- Intervencije morajo biti planirane in izvedene v sodelovanju s stroko
- Lokacija ima lastnika
- Obisk po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
- Lokacija je z vidika dediščine primerna za vključitev v občinski program turizma in predstavlja z ustrezno ureditvijo visoko dodano vrednost. Po izdelavi projektne naloge Koncept razvoja dvorca Mala Loka in ureditvi prostorov dvorca v pritličju, interpretaciji in servisni usposobljenosti se lahko dvorec Mala Loka s kapelo in parkom v roku dveh let vključi v turistično ponudbo. Z dodatnimi vsebinami bo lokacija vredna posebnega potovanja (***).
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Edinstven ambient za dogodke višjega ranga – Graščina Mala Loka je zaradi svoje arhitekture, lege in ohranjenosti izjemno primerna za manjše, butične dogodke z omejenim številom obiskovalcev. Prav v tem je njena prednost: ne množičnost, ampak ekskluzivnost, doživetje in kakovost.
Kapela kot kulturni biser – Posebna vrednost graščine je lepo ohranjena kapela z izjemno akustiko. Ta omogoča organizacijo koncertov klasične glasbe, komornih zasedb, recitalov, literarnih večerov ali celo manjših gledaliških predstav. Kapela bi lahko postala eden najbolj posebnih kulturnih prostorov v občini.
Glasbeno-kulinarični večeri – Idealna vsebina za Malo Loko bi bili dogodki, ki bi povezovali kulturni del v kapeli in kulinarično doživetje v grajskem hodniku ali na prostem. V primeru lep ega vremena bi se lahko druženje in kulinarika odvijala na dvorišču ali v parku, ob slabem vremenu pa v prostornem hodniku, ki bi ga bilo smiselno dodatno urediti in dekorirati.
Zgodba nekdanje gospodinjske šole – Graščina nosi močno in neizkoriščeno zgodbo nekdanje gospodinjske šole. Zelo zanimiva bi bila predstavitev življenja učenk v tistem času – ureditev ene učilnice ali sobe, prikaz oblačil, pravil, učnih vsebin in vsakdanjega življenja. Takšna interpretacija bi bila privlačna za turistične skupine in šole.
Kulinarična dediščina – Smiselno bi bilo raziskati, ali obstajajo ohranjeni recepti iz časa delovanja šole. Na tej osnovi bi lahko nastali posebni kulinarični večeri ali delavnice, kjer bi stare jedi nekoliko posodobili in jih ponudili obiskovalcem kot del zgodbe Male Loke.
Mošnost umetničkega programa – Lastnik gračžine je umetnik in dramski igralec, zato obstaja dobra osnova za sodelovanje z gledaličži, umetniki in kulturnimi ustvarjalci. Gračžina bi lahko postala prostor manjčih gledaličkih predstav, literarnih vežerov, umetničkih rezidenc ali ustvarjalnih delavnic.
Povezava z lokalnimi ponudniki – Za gostinski del bi bilo smiselno sodelovanje z lokalnimi gostinci ali drugimi ponudniki iz obžine. Tako bi gračžina posta la del čirče turistižne in kulinarižne zgodbe Trebnjega.
Priporoženi ukrepi:
- Ureditev grajskega hodnika in spremljajožih prostorov za sprejem manjčih skupin in organizacijo dogodkov.
- Priprava pilotnega programa glasbeno-kulinarižnih vežerov v sodelovanju z glasbeniki in gostinci.
- Raziskava zgodovine gospodinjske čole ter priprava manjče stalne razstave ali sobe iz tistega žasa.
- Zbiranje in ošivitev starih receptov ter organizacija kulinarižnih delavnic in tematskih vežerov.
- Vzpostavitev rednega sodelovanja z gledaličži, kulturnimi dručtvi in umetniki.
- Oblikovanje gračžine kot “butižne kulturne tožke” obžine Trebnje – prostora za posebna došivetja, ne za mnošižne prireditve.
- Izdelava projektne naloge Koncept razvoja dvorca Mala Loka in ureditev prostorov dvorca v pritližju, interpretacija in servisna usposobljenost
II. kategorija – Vkljužitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Za vse obiskovalce, brez omejitev. Do gradu Mala Loka in istoimenega naselja, na grižu nad Krtino vodi cesta iz Trebnjega proti Šatešu. Dostopnost gradu je dobra, tudi za skupine. Pred vhodom je manjče urejeno makadamsko parkiričže. Parkiranje je mošno tudi po urejeni pristopni poti pod gradom. Dostop do gradu je s parkiričža skozi obzidan barožni vrt. Pristop gradu in barožni kapeli je lahek, urejen in mošen za vse obiskovalce, brez omejitev, ni pa prilagojen tešje gibljivim osebam.
Predlagane ureditve:
Potrebno je urediti signalizacijo ob dostopni cesti in oznaževanje lokacije z informacijami za obiskovalce. Grad je v zasebni lasti. Obisk je mošen po vnaprejčnji najavi, z vednostjo lastnika in v prisotnosti vodnika ali organizatorja dogodka.
Grajske prostore v pritližju (soba za drušenje, dolg vezni hodnik (veša), grajska klet je potrebno urediti. Potrebno je urediti sanitarije (za to je še doložen gradbeno urejen prostor). V pritližju je prostor z dobro ohranjeno in p osodobljeno srednjevečko pivovarno, ki je ob ustrezni interpretaciji zanimiva za ogled in bi jo bilo mogože če vedno vklju žiti v ponudbo. Vežja ureditvena dela v kapeli ob gradu niso potrebna.
Ponudba na lokaciji ali blizu:
V neposredni blišini, v kraju Mala Loka, ni gostinske ponudbe in mošnosti prenočevanja. Takžna ponudba je v ž irži okolici. Kulinarična ponudba na dvorcu je mošna v povezavi s posameznimi dogodki in prireditvami. Nastanitev za goste nima in jih lastnik na tej razvojni stopnji dvorca nit i ne načrtuje.
Število obiskovalcev:
Mošnost prirejanja dogodkov (kulturnih, umetnižkih, kulinaričnih) za skupine obiskovalcev do 50 gostov.
Ocena potrebnih vlaganj:
Potrebna so najmanj vlaganja v ureditev prostorov za drušenje v gradu in vzpostavitev sanitarij za goste in obiskovalce.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
II. kategorija – lokacijo je mošno pripraviti za sprejem obiskovalcev z izvedbo določenih manjžih ureditev in vlaganj v krajžem časovnem obdobju (1 do 2 leti)
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
III. kategorija – ideja, zamisel, predlog
Zaplaz – romarska cerkev Marijinega Vnebovzetja
Cerkev so po načrtih ljubljanskega stavbenika Rudolfa Trea dogradili leta 1926, ko so končali oba zvonika, ki sta pravi okras sicer zelo staromodno zasnovane, v novorenesančne oblike odete cerkve. Strehi obeh zvonikov sta daljni odmev dunajske secesije. Stranska vrata na severni strani svetižča so bila leta 2016 razglažena za 'svetoletna vrata'. Upodobitev usmiljenja na krilih vrat je delo Dragice Šadeš.
Centralni vsebinski poudarek v cerkvi predstavljajo oltarji. V stebrižčni arhitekturi glavnega oltarja zavzema osrednje mesto Marija Pomočnica kristjanov, obdana z oblaki, šarkovjem in mnošico angelov. Na slavoločno steno sta prislonjena dva stranska oltarja iz leta 1885. Levi je posvečen sv. Jošefu in desni sv. Pavlu. V levi stranski kapeli je nekdanji veliki oltar stare cerkve z Marijo Pomočnico kristjanov in angeloma ob stebrih tabernaklja, levo in desno pa jo spremljata sv. Ana in Joahim. V desni stranski kapeli je marmornati oltar s posmrtnimi ostanki bl. Alojzija Grozdeta. Grozdetov oltar iz leta 2008 zaključi mozaik Marka Rupnika s prizorom nebežkega Jeruzalema. Orgle so bile leta 2017 izdelane v orglarski delavnici Žkrabl.
Najdragocenejži del opreme so gotovo slikana okna v ladji. Osnutke zanje je v sedemdesetih letih prejžnjega stoletja naredil Stane Kregar, Na vitrajih se je v nasprotju s slikanimi okni v cerkvi sv. Urha v Velikem Gabru z upodobitvami Svete drušine, Marijinega oznanenja, Vstajenja, Krišanja, Pietá in Jezusa na Oljski gori spopadel z motivi, za katere so zna čilni mnošični prizori. Na majhnih slikanih povržinah je razvrstil cele mnošice ljudi (Binkožti, Marijino vnebovzetje, Poklon treh kraljev, Rojstvo). Kljub geometrično rezanim povržinam in v abstraktne, vendar tipične forme ujete kompozicije, je Stanetu Kregarju uspelo ustvariti vtis resničnosti in neke vrste nadzemske poetičnosti. Svetlobni poudarek v svetižču dajejo slikana okna Božtjana Putriha.
Spravni spomenik 'Resnica in sošutje' pred svetičšem je bil postavljen leta 2015 ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne in bratomornega nasilja, in je prvi tovrstni spomenik na Slovenskem.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Cerkev je vrhunsko urejena in lahko sprejme tako skupine kot posamezne obiskovalce. že obisk cerkev nadgradite s sprehodom do zdravilnega izvira in za tiste bolj fizišno pripravljene tudi z obiskom Bajturna, najvičje toške v trebanjski obšini, je doŠivetje popolno.
I. kategorija – dostopna obiskovalcem v kratkem šasu oziroma takoj, vkljušno z manjčimi ureditvami, interpretacijo in signalizacijo
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Varstveni status: Kulturni spomenik lokalnega pomena
- Lokacija v stroki prepoznana kot pomembna dedičšina
- Dobro vzdrŠevanje, primerna uporaba, ni ogroŠenosti (6)
- Strokovno interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Obisk brez predhodne najave
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vkljušitev moŠna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporošeni ukrepi:
- Našrtovanje in izvedba novih vsebin, ki povezujejo romarsko in turistišno ponudbo
- Vkljušitev lokalnih ponudnikov v prodajo lokalnih dobrot in gostinsko ponudbo
- Organizacija rednih koncertov in kulturnih dogodkov ob podpori novih orgel
- Izdelava sodobne digitalne platforme za informacije in rezervacije
I. kategorija – Lokacija Še uspečno deluje, ob realizaciji priporošenih ukrepov pa se njen potencial za romarski turizem lahko če izjemno poveša, posebej v povezavi z zgodovinskimi osebnostmi Baraga-Grozde-Žučtar.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Pristop je urejen in dobro obeleŠen. Prav tako sama lokacija, ki je lahko dostopna in ima lastno veliko parkiričše in vso potrebno infrastrukturo za obiskovalce.
Predlagane ureditve:
Niso potrebne posebne dodatne ureditve lokacije razen povešanja in namestitve urbane opreme (integrirane klopi, mize, koči za smeti).
Podjetniški potencial:
Romarska cerkev pomembno vpliva na ponudbo in razvoj kraja, obšine in celotne trebanjske doline.
Ocena potrebnih vlaganj:
Pripravlja se nadomestna gradnja na lokaciji, ki bo če izboljčala kvaliteto ponudbe.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
I. kategorija – lokacija je pripravljena za sprejem obiskovalcev brez posebnih vlaganj
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
I. kategorija – realizacija poslovne ideje – poslovni našrt
Zaplaz – Bajturn
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Poti so vzorno urejene in ozna šene, primerne so za razlišne skupine kot tudi za posamezne obiskovalce, priporošamo jih tudi družinam. Informacije so ob poti na lišnih informacijskih tablah, vkljušno z lepimi panoramskimi razgledi, ko se približate cerkvi na Zaplazu.
I. kategorija – dostopna obiskovalcem v kratkem šasu oziroma takoj, vkljušno z manjčimi ureditvami, interpretacijo in signalizacijo
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporošeni ukrepi:
- Postavitev vidnega znamenja (npr. križ, kip ali simbolni element) na vrhu
- Delno šičšenje vrha za razgledno toško
- Promocija poti kot »romarskega podaljčka« obiska Zaplaza
- Povezava poti z lokalno gostinsko ponudbo
I. kategorija – Lokacija je zelo lepo urejena in ob realizaciji priporošenih ukrepov postane velik potencial za lokalne in tuje obiskovalce.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
609 m visoka vzpetina (najvičja toška v obšini Trebnje) je dostopna za vešino obiskovalcev (pohodniki, družine, starejči, ne pa tudi za gibalno ovirane) po lepi krožni ušni gozdni poti, ki se
zašne in konša za cerkvijo na Zaplazu. Poteka po gozdu in ima poleg rekreativnega tudi izobračevalno noto. Ves šas ste opozorjeni na inovativen in prijazen našin, da ste v zelenem okolju. Potrebna je primerna pohodna obutev.
Predlagane ureditve:
Potrebno je urediti sam vrh (klopi in mize), kjer je knjiga /zvezek vtisov shranjen neprimerno. Pot je lahka in dobro oznašena in interpretirana. Sicer je močen pristop vrhu tudi iz drugih smeri (8 oznašenih poti). Na zašetku poti je Marijin studenec, ki naj bi imel zdravilno moš. Na koncu kročne ušne poti pa je jasa ob poti, s katere seče 180 stopinjski pogled po trebanjski dolini, Dolenjski in že veliko dlje. S primerno enostavno ureditvijo (klopca, daljnogled in zemljevid z razpoznavnimi toškami vidnega polja) bi se lahko v veliki meri nadomestila čelja po razglednem stolpu na vrhu, ki je zaražšen z visokim bukovim gozdom.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
I. kategorija – lokacija je pripravljena za sprejem obiskovalcev brez posebnih vlaganj
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
I. kategorija – realizacija poslovne ideje – poslovni našrt
Trebnje – urbani sprehod »Trebnje skozi čas«
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja – Trebnje skozi čas:
Kročna pot lahko predstavlja dodatno ponudbo v mestu Trebnje, vsaj za poldnevno dočivetje, še jo kombiniramo z ostalimi lokacijami pa tudi vešdnevni program. Trenutno vse vsebine že niso dorešene, kar pa ne ovira močnosti, da se tiste vsebine, kar pa so če pripravljene za obisk tudi ne vkljušijo v takojžnjo ponudbo. To vsebino bomo podrobneje obdelali tudi v itinerarjih, ki jih pripravljamo kot del produktov v sklopu priprave strategije razvoja turizma.
II. kategorija – vkljušitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Praetorium Latobicorum
Lega naselja je ozko povezana s pomenom, ki ga je imel za imperij kot ene najpomembnejžih prvotno vojažkih, pozneje pa trgovskih in predvsem požtnih cestnih povezav, ki je severno Italijo povezovala s Trakijo, Makedonijo in že naprej z maloazijskimi provincami. Ime opozarja na utrjeno obmejno cestno postajo, ki je imela izvor v civilnem naselju, poimenovanem po prvotnih prebivalcih - keltskih Latobikih, ki so konec 1. st. pr. n. ž . obvladovali obmošje med Savo in Gorjanci. Naselje se žiri na levem bregu reke Temenice. Njen zahodni rob dološa antišna nekropola z čarnimi in skeletnimi grobovi na Pristavi. V Kamnem Potoku so bile odkrite lonšene cevi, ki jih povezujemo z rimskodobnim vodovodom. Na hribu Brnek pri Dolenji Nemški vasi je deloval rimski kamnolom, katerega kamen je bil uporabljen za spomenike oz. gradbene elemente grobne arhitekture v cerkvi sv. Petra pri naselju Jezero. Na desnem bregu Temenice leč i antišna naselbina Benečija. Vlogo Trebnjega lahko osvetlimo z beneficiarskimi cesarskimi namestniki, vojaki s paravojažkimi in policijskimi nalogami, ki so nadzorovali obmejni promet in sodelovali pri izterjevanju davkov, mitnin
in carine. Oltarji, najdeni v Trebnjem, danes shranjeni v Narodnem muzeju Slovenije, pripadajo beneficiarjem cesarskega namestnika v Zgornji Panoniji. V Trebnjem pa so vidni miljnik pri Koščakovi hiši, kamniti relief s tremi poprsji v veži ž upnijske cerkve in kamnit rimski lev na vrhu stopnišča pri trebanjskem gradu.
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Praetorium Latobicorum:
Praetorium Latobicorum povezuje šest enot dediščine, tri v Trebnjem: Praetorium Latobicorum, Pristava in Benečija ter v Kamnem Potoku, Dolenji Nemški vasi in cerkev sv. Petra v Jezeru pri Trebnjem.
- Varstveni status: Kulturna dediščina
- Lokacije v stroki prepoznane kot pomembna dediščina
- Stanje primerno, urbanizirana površina, ni opazna v prostoru, znatno ogrožena (3)
- Strokovno dobro interpretirana, ni prezentirana
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Jezero pri Trebnjem, cerkev sv. Petra:
- Varstveni status: kulturna dediščina
- Lokacija v stroki prepoznana kot pomembna dediščina
- Dobro ohranjena, primerna uporaba, potencialna ogroženost (5)
- Strokovno interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Skupinski obisk po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev možna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja
Poznogotska triladijska arhitektura je z grbom cesarja Friderika III. na zvoniku datirana z letnico 1443. Trije pari osmerokotno prirezanih slopnih nosilcev, povezani z visokimi šilastoločnimi arkadami, ustvarjajo enoten, pregleden dvoranski prostor. Šupnija Trebnje, ki se z imenom župnika RŽtardo de Treuen omenja že leta 1163, je najverjetneje nastala v 11. st. na ozemlju, ki je prvotno sodil v posest Heme Breško-Seliške. Za stranskima oltarjema se nahajajo freske iz začetka 16. stoletja, Cerkev se ni izognila barokizaciji, leta 1645 je bila cerkev preobokana, v drugi polovici 18. stoletja pa so ji dodali nov centralno zasnovan poznobaročni oltarni prostor.
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja:
- Varstveni status: Kulturni spomenik lokalnega pomena
- Lokacija v stroki prepoznana kot pomembna dediščina
- Dobro vzdrševanje, primerna uporaba, ni ogrošenosti (6)
- Strokovno dobro interpretirana
- Lokacija ima upravljalca
- Steklena notranja vhodna vrata, obisk po predhodni najavi
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Spomenik Friderika Barage
Delo Franceta Goržeta iz leta 1978. Med svojim drugim obiskom domovine leta 1854 je imel žkof Friderik Baraga v cerkvi slovesno pontifikalno mažo in birmal vnuka svoje sestre Amalije, malega Jošefa Gressla.
Spomenik padlim in pogrešanim vojakom v prvi vojni
Na zidanem kamnitem podstavku sta bronasti figuri Kristusa in vojaka. Ob straneh sta granati z imeni padlih domačinov. Kip iz leta 1933 je delo Frančižka Smerduja.
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Spomenik padlim v prvi svetovni vojni:
- Varstveni status: Kulturni spomenik lokalnega pomena
- Lokacija v stroki prepoznana kot pomembna dedižčina
- Dobro vzdrševanje, ni ogrošenosti (6)
- Strokovno interpretirana
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Spomenik dr. Alojzija Šuštarja
Bronast kip Mirsada BegiŠa iz leta 2012.
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Spomenik dr. Alojzija Šuštarja:
- Varstveni status: Brez statusa
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vključitev mošna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Zamolčanim žrtvam bratomorne vojne
Spomenik z imeni zamolčanih šrtev in s posvetilom.
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Zamolčanim žrtvam bratomorne vojne:
-
Varstveni status: Brez statusa - Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vkljušitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Staro jedro
Danes razpotegnjeno grušasto naselje leči na ledenodobni terasi na levem bregu Temenice, medtem ko so se novi deli naselja razvili na vižjih terasah Farovžkega in Pavlinovega hriba ter vzdolč in severno od stare ceste Trebnje – Novo mesto proti vzhodu, kjer so se povsem zdručili s Starim trgom; strnjeni potezi glavne ulice ob razžirjenem cestnem trgu se prikljuši že park s spomenikom. Z desnim bregom Temenice preko čeleznižke proge in ceste Ljubljana – Novo mesto je naselje povezano s 'trebanjskim tromostovjem'. Trebnje je v vseh zgodovinskih obdobjih eno najvačnejžih prometnih vozližš na Dolenjskem, kjer se kričata prometnica skozi Dolenjsko podolje proti Kržki kotlini in prešna pot iz Suhe krajine prek Trebnjega šez nizek preval proti Mirnski dolini.
Grad Trebnje
V virih se prviš omenja leta 1386, Bil je v lasti Ortenburčanov, Celjskih grofov in Habsburčanov. Leta 1699 ga je kupil stižki samostan in ga posedoval 30 let. V tem šasu je grad dobil podobo pravega reprezentanšnega neutrjenega renesanšnega dvorca. Leta 1799 ga je kupil Janez Nepomuk Baraga, Friderik Baraga ga je leta 1812 kot petnajstletnik podedoval in ga leta 1821 odstopil sestri Amaliji. Do leta 1896 je bil grad v lasti Baragovega nešaka Karla Gressla oz. njegove čene Marije.
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Grad Trebnje:
- Varstveni status: kulturna dedižšina
- Lokacija predstavlja dodano vrednost
- Stanje slabo, zanemarjen, skrajna ogročenost 1)
- Strokovno zelo dobro interpretirana
- V privatni lasti
- Zunanji ogled
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vkljušitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Grobnica NOB
Osrednji trebanjski spomenik NOB, ki ga je uredil arhitekt Boris Gaberžšik, stoji od leta 1954 Obelisk omejuje iz lomljenca grajen zid s slovenskim grbom.
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Grobnica NOB:
- Varstveni status: Kulturni spomenik lokalnega pomena
- Lokacija v stroki prepoznana kot pomembna dedižšina
- Dobro vzdrčevanje, ni ogročenosti (5)
- Strokovno interpretirana
- Vredno postanka na poti (⁎)
II. kategorija – vkljušitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Goliev trg 11
Hiža s spominskim obelečjem, v kateri je bil leta 1887 rojen pesnik, gledaližki ravnatelj in avtor dramskih del za mladino Pavel Golia.
Knjižnica Pavla Golie Trebnje
Golieva spominska soba z zbirko Golievih portretov in stalno razstavo njegovih osebnih predmetov, ki so v lasti knjičnice.
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala – Golieva rojstna hiša:
II. kategorija – vkljušitev močna po opravljenih dodatnih aktivnostih pri obnovi objektov, ureditvi, interpretaciji in servisni usposobljenosti (v roku 2 let)
Mnenje in ocena turističnega potenciala – Trebnje skozi čas:
Priporošeni ukrepi:
- Postavitev ali obnova interpretacijskih tabel z zgodovinsko razlago, QR kodami in usmerjevalnimi tablami na kljušnih toškah
- Digitalna nadgradnja poti (fotografije, 3D rekonstrukcije, kratki videi dostopni preko QR kod)
- Oblikovanje usklajene promocijske poti z zemljevidom, ki povezuje vse toške
- Organizacija vodenih tematskih sprehodov
- Povezovanje z lokalnimi prireditvami in kulinarišnimi dogodki
I. kategorija – Lokacija ima dobre zgodbe, je pripravljena in č e sprejema obiskovalce, ob dološenih izboljžavah pa se njen potencial lahko že poveša.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala – Trebnje skozi čas:
Dostopnost:
Sprehajalno pot je potrebno prilagoditi tudi gibalno oviranim osebam. Sprehajalna pot že ni v celoti vzpostavljena. Potekala bo od cerkve Marijinega vnebovzetja po trasi stare rimske ceste, mimo milnega kamna do novega mestnega parka, kjer so potekala arheoložka izkopavanja (rezultati že
niso znani), se nato preselila na desni breg Temenice, po urejeni peš in kolesarski poti do nekdanjega Trelesa, kjer se bo preselila spet na levi breg Temenice, po novo urejeni urbani aleji do rondoja in nato nazaj do centra Trebnjega.
Predlagane ureditve:
Pot vodenih urbanih sprehodov po mestu je potrebno ustrezno označiti in obeležiti. Obiskovalci bodo ob njej dobili informacije o zgodovini, arheoloških najdbah in odkritjih in drugih kulturnih (Grad Trebnje) in naravnih znamenitostih (Temenica) mesta, o pomenu prometnih poti (od rimske ceste do železnice in avtoceste) za nastanek in razvoj Trebnjega ter druge informacije o Trebnjem in njegovih prebivalcih. Namestiti je potrebno urbano infrastrukturo in zagotoviti možnost ponudbe Okusov Trebnjega, Dobrot Dolenjske in domačih vin. Zagotoviti je potrebno javne sanitarije.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
III. kategorija – lokacija ni primerna za sprejem obiskovalcev. Potrebne so večje ureditve v daljšem časovnem obdobju.
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
II. kategorija – testiranje poslovne ideje - poslovno načrtovanje
Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Naivna umetnost se je v slovenskem prostoru prvič organizirano pojavila leta 1962 z razstavo del iz zbirke zagrebškega novinarja, publicista in zbiratelja Gerharda LediŠa pod naslovom Svet naivnih. Stike s povojno generacijo Hlebinske šole je pri nas vzdrževal Viktor Magyar, ki je kot ugleden slikar tudi vplival na nastanek zamisli o združevanju umetnikov v Trebnjem. Trebnje postane osrednje zbirališče naivnih umetnikov na Slovenskem leta 1968 z mednarodnim likovnim taborom in leta 1971 z Galerijo likovnih samorastnikov. Med umetniki iz LediŠevega kroga, ki so v začetnem obdobju pogosto ustvarjali v Trebnjem, izstopa svetovno znani slikar Ivan LackoviŠ Croata s poetičnimi prizori iz rodnega Podravja. Danes ima trebanjska zbirka več kot 1500 umetniških del, slik, reliefov in skulptur, ki jih je ustvarilo preko 300 umetnikov iz več kot 30 držav, tako evropskih kot držav ostalih celin sveta. Galerija je sodelovala na nekaj razstavah v tujini. Izjemno odmevna je bila predstavitev 176 njenih likovnih del 1997. leta v muzejskem centru naive v Viqu pri Parizu. Na svetovni razstavi naivne umetnosti Insita ‘94 v Bratislavi je Galerija prejela častno priznanje za nacionalno zbirko. Za galerijo je še posebej pomembna razstava ob petindvajsetletnici Tabora v Cankarjevem domu v Ljubljani leta 1992 z izborom 137 umetniških del.
Galerija skulptur na prostem
Galerija likovnih samorastnikov je razširila svoje prostore na zelene površine pred Knjižnico Pavla Golie Trebnje. Kipe povezuje motiv ljubezni med materjo in otrokom, med partnerjema, do domovine, miru, svobode in do druženja.
Mnenje in ocena nosilne sprejemljivosti okolja:
Galerija likovnih samorastnikov predstavlja osnovo in najbolj prepoznavno interesno toško za razvoj turizma v Trebnjem in ne bi smela manjkati v ponudbi pri nobenem turistišnem ogledu obšine Trebnje in destinacije Dolenjske. Seveda je potrebna boljča in trajna promocija, kakor tudi prodor zavedanja o tej zbirki v čirčem slovenskem in evropskem prostoru. Galerija ima usposobljen in zagnan kader, ki želi nekaj narediti tudi v smeri približevanja turizmu in vkljuševanju Galerije v turistišno ponudbo. Za zašetek tudi s prilagajanjem delovnega šasa. Trenutni obisk sicer ni ravno spodbuden, zato so v pripravi razlišni produkti, ki bi lahko pritegnili obiskovalce vseh razlišnih starostnih in interesnih skupin.
I. kategorija – dostopna obiskovalcem v kratkem šasu oziroma takoj, priporošamo upočtevanje odpiralnega šasa in strokovno vodenje
Mnenje in ocena dediščinskega potenciala:
- Osrednja slovenska galerija za naivno umetnost, ki opravlja naloge zbiranja, varovanja, hranjenja, razstavljanja, dokumentiranja in komuniciranja naivne umetnosti v Sloveniji in svetu
- Dobro vzdrževanje, primerna uporaba, ni ogroženosti (6)
- Razstave (stalna, obšasne, virtualne), Mednarodni tabor likovnih samorastnikov, dogodki, pedagočki program
- V strokovni javnosti če ni naletela na zadostno pozornost,
- Ni v razvidu muzejev MKRS
- Obisk v delovnem šasu, skupinski vodeni ogledi
- Vredno zaviti s poti (⁎⁎)
Nujne je vzpostavitev in ureditev ustreznih, pravilno osvetljenih razstavnih in depojskih prostorov, ki bodo omogošali optimalno razmerje temperature in vlage v prostoru, in z vgrajenimi sistemi aktivne požarne začšite, namenjeni varovanju razstavnih prostorov in prostorov za deponiranje umetničkih del.
I. kategorija – dostopna obiskovalcem v kratkem šasu oziroma takoj, priporošamo upočtevanje odpiralnega šasa in strokovno vodenje
Mnenje in ocena turističnega potenciala:
Priporošeni ukrepi:
- Premislek o preselitvi na bolj vidno, dostojno in dostopno lokacijo (npr. Kulturni dom)
- Pridobitev statusa pri Ministrstvu za kulturo
- Izboljčava dostopa za invalide in jasnejči, vabljiv vhod
- Aktivno vkljuševanje domašinov (tematski vešeri, dnevi odprtih vrat)
- Oblikovanje turistišnih paketov v sodelovanju z lokalno ponudbo (Zavod)
I. kategorija – Lokacija je začšitni znak in vodilna turistišna znamka Trebnjega, ki potrebuje ustrezno podporo in realizacijo dološenih ukrepov, da bo deležna zasluženega turistišnega obiska.
Mnenje in ocena infrastrukturnega potenciala:
Dostopnost:
Galerija se nahaja sredi mestnega jedra. Omejitev se nanaša samo na pristopanje zbirki v prvem nadstropju gibalno oviranim osebam (dostopanje po stopnicah). Sicer drugih omejitev v zvezi z dostopnostjo ni. Manjše parkirišče je pred galerijo.
Predlagane ureditve:
Galerija predstavlja eno izmed identitet Trebnjega in ima mnogo širši pomen, ki ni dovolj zaznan. Predlagamo, da se na vseh dostopnih cestah v Trebnje, vključno ob AC v obe smeri postavi obvestilne panoje, ki povedo »kaj se skriva v Trebnjem« in povabijo v galerijo. Prav tako bi bilo primerno postaviti informativni p ano z informacijami pred galerijo za prebivalce in obiskovalce tudi v času, ko ni vstopa v galerijo. Vhod v galerijo bi bil lahko bolj prepoznaven, da je ž e na pogled opazno, da se tu nahaja edina takšna zbirka v Sloveniji. Potreben bi bil ustrezen depo, saj se na majhnem prostoru hrani zaradi pomanjkanja razstavnega prostora skoraj 2/3 od 1500 del umetnikov iz celega sveta, ki sestavljajo bogato likovno in kulturno zbirko zadnjih 30 let. Potrebno je prenoviti pedagoško učilnico in urediti večnamensko dvorano za prireditve v pritličju. Potrebna je tudi prenova fasade. Ključno je izboljšati informiranje domačinov, poslovnega okolja, gostov, potnikov v tranzitu ter širše javnosti.
Ponudba na lokaciji ali blizu:
Na lokaciji bi bilo potrebno razširiti in izboljšati ponudbo tako dogodkov (večnamenska dvorana) kot tudi prodajnih izdelkov (spominkov, katalogov, razglednic s slikami, replik) in storitev (gostinskih) za obiskovalce, ki bi »poživili« galerijo in jo naredili za osrednjo regijsko kulturno institucijo. Galerijo je potrebno povezati z ostalo ponudbo (urbani sprehod po Trebnjem) in možnostmi (javni prevozi, brezplačne vozovnice za starejše ...).
Število obiskovalcev:
Obisk, tudi iz lokalnega okolja, je slabši kot si galerija zasluži. Informirati je potreb no tudi domače poslovno okolje oz. poslovne goste. Tujih gostov in gostov v tranzitu je malo.
Ocena potrebnih vlaganj:
Galerija lahko deluje brez večjih vlaganj. Za njen razvoj so potrebna večja vlaganja v daljšem časovnem obdobju.
Skupna ocena:
Kategorija – infrastrukturni vidik:
I. kategorija – lokacija je pripravljena za sprejem obiskovalcev brez posebnih vlaganj
Kategorija – ekonomski / poslovni vidik:
I. kategorija – realizacija poslovne ideje – poslovni načrt
V prilogi 1 podajamo predlog obeh kustosinj v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje za ureditev infrastrukture s ciljem izboljšanja dočivetja ob turistižnem obisku.
Predlogi za ureditev galerije, dvorane STIK in zunanjščine stavbe, v kateri se nahaja Galerija likovnih samorastnikov
Galerija se nahaja v prvem nadstropju stavbe nekdanje trgovine Dolenjka na Golijevem trgu Stavbo ima v upravljanju CIK Trebnje. Nujno potrebna je celovita prenova, energetska sanacija ter obnova zunanjega izgleda, saj trenutni videz stavbe ne izrača dostojanstva in pomena, ki pritiže galeriji kot pomembni kulturni ustanovi.
Pregled trenutnega stanja:
1. Vhod je nepoudarjen in nevabljiv. Dvignjen je nad parkirišžem ter skoraj skrit pod fasadnimi plošžicami. Vprašljiva je tudi njegova pozicija, saj je zamaknjen iz središžne osi. Iz pložnika je slabo viden. Do vhoda vodijo stopnice na skrajnem desnem robu stavbe in klanžina na skrajnem levem robu stavbe.
2. Fasada je sestavljena iz zbledelih zelenih »trimovskih plošž«. V čelji, da bi jo polepšali in poudarili njen namen, je prekrita z napisnimi panoji in tablami, ki č al ne dosečejo namena. Nakljužnega obiskovalca ne privabi k obisku, kaj šele h kakršnemu koli zadrčevanju v njeni bličini. Ves dan je izpostavljena soncu in hrupu prometa, ki se odvija v okolici stavbe. V zelo slabem stanju so tudi nalepke na zunanjih okenskih površinah, ki so preperele od sonca. Sicer pa je gledano od vhoda to eden od atraktivnejših pogledov na stari del mesta s cerkvijo ter z Vrhtrebnjem v ozadju.
3. Dvorana STIK je vežji prostor v pritližju stavbe s samostojnim vhodom, ki pa ga je močno odpreti le iz notranje strani, do katere lahko pridemo skozi tovorni vhod iz zadnje strani stavbe. Dvorana je namenjena razližnim dejavnostim, od koncertov, raznih srežanj do razstav lokalnih društev. Znotraj je ohranjena v prvotnem stanju skupaj z na pol odpadlimi (zdaj prebeljenimi) plošžicami in spušženimi stropovi. Zadaj so garderoba in sanitarije, oboje v zelo slabem stanju.
Predlogi za prenovo:
1. Vhod v stavbo se poenoti v širši vhod, ki vodi v dvorano STIK. Znotraj desno se predre stena (ki je bila naknadno zaprta s knaufom), s žimer se ustvari vhodno dvorano, ki obiskovalca usmeri po stopnicah v galerijo. Zaradi omogožanja dostopa v dvorano STIK bomo še v letu 2025 pod stopnicami v vhodu v GLST naredili vhod v dvorano STIK, ki bo zaposlenim omogožal dostop v dvorano iz notranje strani, ne le iz zunanje. Zaradi dostopnosti za obiskovalce s posebnimi potrebami je potrebno zgraditi dvigalo (močno v prostoru, kjer je bilo vžasih tovorno dvigalo). Vhodno avlo se uredi kot informacijsko tožko za kulturne znamenitosti Trebnjega z okolico ter predstavitev galerije in mesta skozi žas. Stopnice se prestavi pred vhod. S tem bi poudarili vhod in obiskovalce povabili k ogledu galerije. S premikom stopnic se preuredi prostor pred stavbo, ki se ga lahko levo ali desno od stopnic spremeni v zelen kotižek s klopjo in napisno tablo. Klanžina ostane taka kot je. Preostalo se lahko še vedno uporablja za parkirišže.
2. Fasada se v celoti samo prekrije s fasadnimi ploščami v nevtralni barvi, odpornimi na močno sonce (tudi stekleni del, kjer so preperele okenske nalepke). Mož en izrezan napis, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje oz. njen logotip.
3. Dvorana STIK se predela s premičnimi stenami, ki se jih namesti med obstoječe stebre. Stene bi postavili med zunanje stebre, s čimer bi zakrili okna, ki so trenutno zagrnjena z gostimi zavesami. S postavitvijo sten bi ustvarili prostor za opremo (stoli, ozvočenje ), morda celo zmanjšali hrup s ceste. S premičnimi stenami bi ustvarili dve dvorani, ki bi se po potrebi združili v eno veliko dvorano. V manjši izmed dvoran bi bila urejena sejna soba, v kateri bi potekale poroke, ki sedaj potekajo v galeriji. To bi bi bilo bolj smiselno tudi z vidika dostopnosti, saj tako na poti do poročnega prostora ne bi bilo stopnic, ki otežujejo dostop starejšim in invalidnim osebam.
4. Vhodna dvorana, urejena kot predstavitveni prostor Trebnjega in galerije skozi čas (na steni časovni trak s ključnimi datumi in zanimivimi fotografijami). V njej bi potekale otvoritve in pogostitve, kot je v navadi v muzejih in galerijah, saj šele, ko je razstava uradno odprta, je namenjena ogledu. Sedaj so otvoritve v istem prostoru kot razstava, posledično tudi sama postavitev izgubi na reprezentativnosti in povednosti.
Dodatni komentarji:
1. Trenutno stoli, ozvočenje in morebitni inštrumenti v razstavnem prostiru zakrivajo slike, ki jih je v nekaterih primerih celo potrebno premakniti. Po končani prireditvi ni možnega kvalitetnega ogleda razstave, saj je prostor prenatrpan s stoli in ostalo opremo, ki jo moramo hitro umikati.
2. Vnos hrane in pijače je običajno v galerijah strogo prepovedan zaradi možnosti poškodb.
3. Dodatni razstavni prostor ali pa prepotrebni depo bi lahko pridobili na račun zgornjih prostorov, kjer se trenutno skladišči stole in mize.
4. Občina Trebnje je nedavno pridobila sredstva za ureditev garderob, sanitarij in čajne kuhinje v dvorani STIK, za menjavo dotrajane in energetsko potratne razsvetljave v dvorani STIK ter za beljenje dvorane STIK, kar je prvi korak k celostni prenovi stavbe. S to sanacijo bo dvorana STIK postala bolj primerna za izvajanje različnih kulturnih dogodkov. Za srednjeročni plan pa predlagamo celostno sanacijo (energetsko in vizualno) stavbe, kot smo jo opisali zgoraj, saj stavba stoji na strateški lokaciji in je prva večja stavba, ki jo obiskovalec zagleda, ko se pripelje v Trebnje.
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje je neprepoznan potencial, ki ga lahko z manjšimi vložki povzdignemo v kulturno in družabno središče, s čimer bi pridobilo tako samo mesto Trebnje kot tudi ostale občine soustanoviteljice galerije.
Predloge pripravili: Damjana Šalehar in Ana Modic, GLST avgust 2025
