TREBNJE Z OKOLICO
Dobrega pol stoletja se raziskovalci intenzivno ukvarjajo s posameznimi arheološkimi najdbami in najdišči z območja Trebnjega in njegove okolice. V zadnjih 30-ih letih je to skrb prevzela pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) območna enota Novo mesto, katere osnovna naloga je skrb za nepremično kulturno dediščino. V kratki predstavitvi našega dela bomo pozornost posvetili najdbam iz večinoma neznanih arheoloških najdišč, Zanimalo nas bo stanje teh najdišč, predstavili pa bomo nekaj najbolj »atraktivnih rezultatov« iz naših zavarovalnih raziskav, ki so se izvajale zaradi raznih destruktivnih posegov v prostor. Zlasti od sprejetja zadnjega področnega zakona leta 2008 je delo arheologov konservatorjev na terenu namenjeno ne toliko izkopavalnim, temveč preventivnim zaščitnim raziskavam. Te predhodne raziskave naj bi načrtovalce gradbenih posegov odvračale od pretiranih posegov v prostor. Od konservatorja se danes pričakuje, da pri svojem vsakodnevnem delu, pregleda razpoložljivo dokumentacijo in oceni vpliv posegov na stanje enote dediščine, spomenika in/ali zavarovanega območja. Na podlagi tega določa, ali in v kakšnem obsegu je poseg možen, da bo poškodovanje dediščine čim manjše in da bo zgodovina kraja s svojimi »nadzemnimi in podzemnimi ostalinami« ostajala za prihodnje generacije čim bolj nedotaknjena. Da je bilo širše območje Trebnjega poseljeno že globoko v prazgodovinskem času, dokazujejo redke in zelo pomembne arheološke najdbe. Najstarejši ostanki človekove prisotnosti sodijo še v srednji paleolitik, čas velikih poledenitev (145 000 do 35 000 pr. n. št.). Takrat se je neandertalec na svojih lovskih pohodih občasno zadrževal tudi v jami na skrajnem zahodnem robu trebanjske občine; to izpričujejo ostanki kamnitega orodja z najdišča Mačji Dol − Arheološko najdišče Marovška zijalka (EŠD 26614). Skozi tisočletja so se oblike poselitve spreminjale. Tako se je človek v določenih obdobjih prazgodovine pretežno naseljeval na vrhovih in pobočjih, ki so imela poseben strateški pomen, od antike naprej pa se je selil na rodovitne ravnice, ob reke in bližje prometnim povezavam. Nekaj lokacij v Trebnjem je že bilo arheološko raziskanih. Rezultati kažejo na kontinuiteto poselitve kraja vse od mlajše železne dobe naprej. Strokovnjaki si prizadevajo, da bi z izsledki izkopavanj prišli do čim boljše rekonstrukcije nekdanje podobe kraja in natančnega razvoja zaporednih faz znotraj posameznega obdobja.
Predmete hrani Dolenjski muzej Novo mesto, fotografija Borut Križ, grafična obdelava in oblikovanje ZVKDS OE Novo mesto
− ARHEOLOŠKA SLIKA