ZOT
Tabor na obisku
Vsi zleti ZTS
marec
1
NAPOVEDUJEMO
Kdaj? 22. marec 23. marec 24. - 25. marec 30. marec - 1. april 31. marec 31. marec 7. april 7. april 7. april 14. april 15. april 22. april 27. - 28. april 11. - 12. maj
Kaj? Svetovni dan vode Svetovni meteorolo{ki dan NOT (Rod mo~virskih tulipanov) @iga Bab{ek Seminar za sodnike taborni{kih mnogobojev in drugih tekmovanj Bra~i~evi dnevi (Rod Belega konja) Gregor Ir{i~ [kalska liga (Rod jezerski zmaj) Rok Miklav`ina Svetovni dan zdravja 1. seja Stare{instva ZTS Nova Gorica Spomladanska kanu-orientacija Matej B. Kobav So{ka olimpiada Marko @gavec Mednarodni dan mladih prostovoljcev 50 let Zveze tabornikov Slovenije Postojnsko orientacijsko tekmovanje Ga{per Rupnik Bi~ikleta `ur Marjan Makuc
Kaj pa pomlad? Mar~evski uvodniki so najbolj avtomatizirani. Zime je ponavadi `e konec, vse je `e zeleno, pa se napi{e nekaj o pomladi in zunanjih aktivnostih tabornikov. Vendar ne letos. Mar~ni – pravzaprav zelo pozno februarski – sneg bo dobrodo{el za vsa pozna zimovanja, ki bodo imenu primerno izpeljana v so`itju z zasne`eno pokrajino. Upam, da bodo poro~ila, reporta`e in zapisi z njih prispeli v uredni{tvo, da bodo tudi ostali vedeli, kako ste zimovali. Kaj pa prina{a mar~ni Tabor? Stari Tabor na obisku se vra~a, v njem Ale{ predstavlja svoj Rod veselega vetra. Pa {e reporta`e z ZOT-a in Berkmandlca, nov podvig PP-voda Efenkova in Lrgin zapis o tretjem slovenskem kongresu prostovoljs-
2
revija Tabor
Kdo? www.un.org/events www.un.org/events not.rutka.net ziga.babsek@siol.net Pisarna ZTS (zts@rutka.net) www.zts.org v tem Taborni{kem vestniku gregor.irsic@amis.net v tem Taborni{kem vestniku rok.miklavzina@email.si www.un.org/events www.zts.org kobavmb@leo.fe.uni-lj.si v tem Taborni{kem vestniku marko.zgavec@email.si Pisarna ZTS (zts@rutka.net) www.iyv2001.org aktivnosti po celi Sloveniji gasper.rupnik@kiss.uni-lj.si marjan.makuc@actual-it.si
UVODNIK tva. V 50. letih vam predstavljamo prvih {est zletov ZTS-a – s {tevilkami in utrinki. Iz prve roke vam Amerikanec nazorno razlaga, kako izra~unamo ceno taborni{ke akcije ali taborjenja, ponujamo pa {e vro~e informacije o Techuani – posebno pomembne za tiste, ki `elijo med mednarodno osebje. Julijski Evrokoraki – Stepart in Etnostep – se bodo ubadali z umetni{kim ustvarjanjem in etnolo{kim raziskovanjem Slovenije. Priznati moram, da v uredni{tvu pogre{amo kriti~ne poglede bralcev. Volitve so `e davno za nami in prav gotovo vas je kar nekaj, ki s trenutnim stanjem niste zadovoljni – vzpodbudite razpravo. Tako na Rutki, kot v Taboru.
Matija Tonejc
VSEBINA Napovednik Uvodnik
2 2
ZOT Gor in dol Tabor na obisku Berkmandlc Vsi zleti ZTS Prostovoljci
4 Prav ste prebrali. Letos 6 smo obrnili `e peti list v 8 zgodovini tega najve~10 jega {tajerskega avtoh13 tonega tekmovanja. 16
Cena akcije Mnenje Evrokoraki Techuana
18 21 22 27
Glasila Potuha @VN Internet Astronomija Orientacija Narava Kosobrin Mednarodne strani
28 30 32 33 34 36 Tabor na obisku, stran 8 38 Po ~em poznate Prekmurje? Po prekmurski gibanici, bujti repi, Vladu Kreslinu, 39 {torkljah, ravnici pa {e kaj bi se na{lo. 40
Popotovanja Trenutki Je`ev koti~ek Z znanjem do odgovora Volk Kri`anka
42 44 45 46 46 47
AKTUALNO____ ZOT, stran 4
IZ_PRVE_ROKE STROKOVNO___
RAZVEDRILO__
Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.
Vsi zleti ZTS, stran 13 Zlet je ena najlep{ih izku{enj v `ivljenju vsakega tabornika. Gre za veliko taborjenje, na katerem se zbere ve~ sto in tudi ve~ tiso~ udele`encev ~lanov ZTS in skavtov iz tujine. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477, E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184.
Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Naslovnica: Pugy
marec
3
AKTUALNO
ZOT ZOT – peti~. ZOT ZOT
Ur{ka & Vol, XI. SNOUB Foto: Gregor Celofiga
Prav ste prebrali. Letos smo obrnili `e peti list v zgodovini tega najve~jega {tajerskega avtohtonega tekmovanja. ^e {e mogo~e ne veste, korenine ZOT-a segajo v sredino osemdesetih let, ko se je nekaj mariborskih rodov, takrat {e odredov odlo~ilo, da organizirajo la`je orientacijsko tekmovanje za svoje ~lane. Poimenovali so ga Preizkusimo svoje znanje. Pozneje se je tekmovanje preimenovalo v Zimsko orientacijsko tekmovanje in postalo republi{ka akcija. Organizacijo ZOT-a smo po triletnem premoru leta '97 prevzeli taborniki rodu XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka.
^e smo `e pri koreninah, lahko povemo, da se je leto{nja ~aga – kot ZOT imenujemo tisti, ki smo ga `e izkusili – dogajala v Koreni. Skratka, "ful je dogajalo" zadnji vikend v januarju na osnovni {oli Zg. Korena, ki se nahaja na idili~nem gri~ku ob cerkvici sv. Barbare v Slovenskih goricah. Kljub temu, da nam jo je teta Zima letos po{teno zagodla, ko nam ni naklonila niti sne`inke, smo se [tajerci ponovno izkazali kot vztrajni taborniki in stvar speljali kot se {ika. Cel cirkus se je pri~el, ko smo organizatorji za~eli name{~ati letos res obilno elektronsko opremo in naleteli na kroni~no pomanjkanje elektri~nih vti~nic. ZOT pa seveda ni samo ~aga. Je pravi izziv za vse tekmovalce, ki so uspe{no premagali kar zahtevno progo, kjer so jih spodbujali `e tradicionalno dobrovoljni kontrolorji z doma~imi keksi in ~ajem. Letos so ti kontrolorji za tekmovalce postavili na kocko celo svoje `ivljenje, saj bi zaradi ovadbe nezaupljivih doma~inov, ki se jih kar nekaj potika po
4
revija Tabor
AKTUALNO
okoli{kih hribih, skoraj pristali v prehodnem domu za tujce. Ko so se tekmovalci vrnili z velike taborni{ke preizku{nje, jih je tam `e ~akal najbolj{i ri~et na svetu. Da pa ne boste mislili, da smo kar tako, je potrebno povedati, da bi ZOT skoraj postal mednarodna akcija. Do tega so nas lo~ile le tri prepozno pridobljene vize napovedanih gostov iz Banja Luke. Enemu pa se je le uspelo prebiti skozi vse birokratske zanke in mline. Emil nas je cel ve~er zabaval z napisi v cirilici na vsaki tabli, ki mu je pri{la pod kredo. Seveda pa to niso vse dogodiv{~ine iz ozadja tekmovanja. Sedaj, ko je `e vsega konec, lahko priznamo, da bi tekmovalci skoraj ostali brez jutranjega ~aja. Temu se imajo zahvaliti pozabljivosti vodje tekmovanja, ki je plinsko bombo preprosto pozabil v plinarni. Vse skupaj je re{ila njegova po`rtvovalnost, ko se je ob {tirih zjutraj splazil v kuhinjo svojih star{ev in "ukradel" novo. Na koncu nam ne preostane ni~ drugega, kot da potegnemo ~rto pod ce-
lotnim tekmovanjem in povemo: Zmaji so ponovno pometli s konkurenco, ki pa jim je vedno bolj za petami. Vse zmagovalne ekipe so si letos prislu`ile {e posebej bogate nagrade. Ostale rezultate pa si lahko ogledate v nadaljevanju ali na spletni strani tekmovanja zot.rutka.net zot.rutka.net. ^e si ob branju tega ~lanka vsaj enkrat ob~util ob`alovanje, da te ni bilo zraven, je zadnji ~as, da zbere{ ekipo ter se po{teno pripravi{ na naslednji ZOT, ki bo – kot je `e obi~aj – zadnji vikend v januarju 2002. marec
5
AKTUALNO
Gor in dolin Gor dol Gor in dol Gor in dol A.C.
GOR IN DOL ?!? Vpra{ali smo se, ~e zmoremo, ~e smo dovolj mo~ni, vzdr`ni, vztrajni, pogumni za nov podvig na{ega PP-voda Efenkova. Vpra{ali smo se tudi kdaj, zakaj, kako, kdo s ~im. A pustimo zdaj ta vpra{anja in se vrnimo k naslovu.
GOR IN DOL ?!? To je mi{ljeno kot po hribu gor in po hribu dol. Odlo~ili smo se, da bomo namre~ novoletne po~itnice popestrili z na{imi idejami – akcijo (Na …….. 2000). Vas zanima kam smo {li? Od{li smo na Smrekovec in tam ostali. V sredo zjutraj smo vsi veselo pobasali nahrbtnike in od{li pustolov{~inam naproti. Dobili smo se v Belih Vodah, kjer smo pot nadaljevali skupaj. Polni veselja in energije smo od{li na pot. Po kar nekaj urah hoje nam je bilo `e vsega dovolj. Hodili smo in hodili, a cilja ni bilo na spregled, cesta se je vlekla in vlekla, pa vzpenjala in vzpenjala, a vrha {e ni bilo videti. Saj ne, da pot ni bila
6
revija Tabor
lepa. Zelo lepo je bilo, ampak bili smo utrujeni. Po treh urah smo vendarle pri{li na 1700 metrov visok vrh. Vsi sre~-
ni smo vrgli nahrbtnike na tla in od{li v ko~o na topel ~aj~ek. Ne morete si misliti, kako nam je prijal. Ko smo si malo odpo~ili smo od{li do na{e ko~e, ki nas je nestrpno ~akala. Snega je bilo polno in sredi beline se je prikazala ko~a. Ko smo se udoma~ili v na{i ko~ici smo od{li na sneg. Ker ga je bilo ogromno, smo se odlo~ili, da bomo naredili tabor. Postavili smo {otor, naredili ognji{~e, postavili trdnjavo, zakurili ogenj. Zelo smo bili ponosni na ta na{ tabor. Naslednji dan smo zamrmrali mmmm. Nisem {e videla tako lepega igluja igluja, kot so ga naredili na{i fantje – pravi mojstri – moram jih pohvaliti. Po kon~anem igluju se nam je zelo prileglo toplo kosilo, potem smo malo
AKTUALNO
po~ili in ponovno od{li ven. Zunaj je bilo vse tako nedol`no, sama belina, nikjer nobene sledi, nikjer nikogar. Bili smo ~isto sami. Vsi veseli smo zdivjali ven in za~ele so se igre. Kepali smo se, naredili smo bob stezo, ki pa ni dolgo delovala, saj so si na{i fantje preve~ odrgnili svoje ritke, ko pa se je stemnilo smo se za~eli igrati skrivalnice. Bili smo `e zelo utrujeni in smo se po~asi odpravili v ko~o, a tu je nastal prvi resen problem – hi{a je zaklenjena, mi pa brez klju~a. Kako priti noter? Tol~emo po vratih, mogo~e se odprejo, tol~emo po oknih, tol~emo po … no, potem pa kar vdremo – in spet smo na toplem. Naslednje jutro je bil ~as odhoda, zato smo vse pospravili in od{li proti domu. Ti trije dnevi nam bodo ostali v spominu, predvsem pa tudi po tem, ker je na{ Razi bil tako super, da smo se vsi zanesli nanj in on tudi na nas. Konec – a ne skrbite, {e se bomo sli{ali, samo malo potrpite!!
PP- vod Efenkova iz RJZ marec
7
AKTUALNO
Tabor na obisku Tabor na obisku Tabor na obisku Tabor na obisku Ale{ CIPOT
Rod veseli veter Murska Sobota
Po ~em poznate Prekmurje? Po prekmurski gibanici, bujti repi, Vladu Kreslinu, {torkljah, ravnici pa {e kaj bi se na{lo. Nedvomno po prekmurskem nare~ju, ki ga je te`ko razumeti. Mogo~e tudi po taborni{tvu, ki je bilo v Murski Soboti in Pomurju neko~ bolj razvito in poznano kot danes. Taborniki se zavedajo, da se nekdanji ~asi ne bodo ve~ ponovili, toda s tem se ne obremenjujejo. Igor Drakuli~, nekdanji glavni urednik revije Tabor, je pred slabimi osmimi leti ob obisku Pomurja zapisal, da se je krivulja v Pomurju `e obrnila navzgor. No, danes lahko z gotovostjo zapi{emo, da s takim delom v rodu v prihodnje krivulja ne more pasti! Nekaj iz zgodovine Rod Veselega vetra (takrat {e odred) je bil ustanovljen 20. maja 1952. Po hitrem izra~unu ugotovite, da bo rod naslednje leto praznoval 50 let. To pa je `e zavidljiva starost. Skozi petdesetletno zgodovino pa je v Murski Soboti delovalo ve~ pomembnej{ih rodov: Veseli veter, Vitki topoli, @itne plavice, ^rni teloh in Rde~i maki so bili odredi, ki so jih poznali {irom po Sloveniji. Sredi 70-tih let so takratni murskosobo{ki odredi skupno {teli blizu 1000 ~lanov, kar je za Mursko Soboto, ki je takrat imela okrog 13.000 prebivalcev, ogromno. V 80-tih letih je celotno Pomurje zajela kriza in ravno zaradi nje so se takrat samostojni odredi v mestu zdru`ili pod enotnim imenom – Veseli veter. Sredi 90-tih let ni ostalo drugega kot da vodenje rodu v celoti prevzamejo mladi taborniki, ~eprav brez potrebnih izku{enj. Dana{nji rod Veseli veter je pravzaprav naslednik ve~, predvsem mestnih odredov. Nekdanji murskosobo{ki taborniki so mnogi znani ljudje, eni v Pomurju, nekateri pa tudi {ir{e, v slovenskem merilu: predsednik dr`ave Milan Ku~an, pisatelj Branko [omen, fotograf
8
revija Tabor
Jo`e Kolo{a, novinar Jo`e Pojbi~, Jo`e Vild – ^io, Herman [ticl, profesorica Dragica Kac, Peter in Dragica Juter{nik, Peter Brunec, Dane Katalini~, Zlata Cafuta, Janja Skalar, Tomo Bo{nak, Filip Matko - Filutek in mnogi, mnogi drugi. @al je vse nemogo~e na{teti. Kako je danes? Murskosobo{ki taborniki so kar zagnani in stanje se izbolj{uje. Ob obisku na~elnika Pomurskega obmo~ja Ale{a Skali~a (je ~lan rodu Veseli veter) so ugotovili, da jih je nekaj ~ez sto. Do danes je ~lanarino za teko~e leto poravnalo 66 tabornikov in tabornic (lani 48, predlani 49), pripomniti pa velja, da jih {e kar nekaj opravlja pripravni{tvo. Januarja so izvedli ob~ni zbor, kjer so izvolili novo vodstvo in sprejeli ve~ pomembnih odlo~itev za rod. Rod je vklju~en v Zvezo tabornikov Slovenije, preko nje tudi v WOSM ter v [portno zvezo Murska Sobota. Kmalu bi naj za~eli izdajati rodovo glasilo; izdajali bi ga predvidoma {tirikrat letno. Letna ~lanarina zna{a 3000 tolarjev, vendar pa finan~no {ibkej{im ~lanom omogo-
~ajo ve~ ugodnosti (pla~ilo ni`jega zneska).
Beseda na~elnice…
Vladimira Mrk{i~ "V taborni{kem letu 2000/2001 smo izvedli oziroma se udele`ili ve~ akcij: te~aj taborni{kih ve{~in (za vodnike), teden otroka (igre v Fazaneriji in kostanjev piknik – obe akciji smo pripravili predvsem za sobo{ke otroke), vesela sre~anja M^ Pomurja, [TOOS (taborni{ko-{portno tekmovanje) v Lendavi, ilegalca v Ljutomeru, znajdi se v Murski Soboti (orientacija po mestu), Lu~ miru, ob~ni zbor in ZOT v Zgornji Koreni.
AKTUALNO Na~rtujemo {e {tevilne akcije: zimovanje, NOT, taborni{ki festival, {e ve~ prijateljev, prvomajski pohod, podro~ni (mogo~e tudi dr`avni) mnogoboj, taborjenje in vodni{ki te~aj, Techuana, izlet v Kek~evo de`elo in druge. Nekatere bomo organizirali sami, drugih se bomo zgolj udele`ili." Kako je z vzgojo kadrov v rodu? "Leta 1999 so opravili vodni{ki te~aj {tirje te~ajniki, lani pa pet. Tudi letos nameravamo poslati na vodni{ki te~aj 4 ali 5 te~ajnikov. @al vsi, ki uspe{no opravijo te~aj, ne postanejo vodniki, poleg tega pa imamo prestare vodnike. Pozna se nam generacijska luknja. Lani je bila na in{truktorskem temeljnem te~aju ena te~ajnica, za letos tega {e ne morem povedati. Lani sta bila na specialisti~nem te~aju dva te~ajnika, tudi letos nameravamo poslati na enega od specialisti~nih te~ajev vsaj enega tabornika." Struktura rodu V rodu delujejo trije vodi M^, trije vodi GG ter kluba PP in gr~. ^eprav je {tevilo vodov majhno, pa so vodi polno{tevilni. Dru`ini M^ in GG {tejeta vsaka po 30 ~lanov. Klub popotnikov in popotnic je {ele pred kratkim, po ob~nem zboru, pri~el z resnim delom, vendar ima bogat program akcij. Trenutno {teje okrog 20 ~lanov, {e dobrih deset pa se jih {e ni odlo~ilo ali bodo postali ~lani roda. Klub gr~ {teje 15 ~lanov. DRU@INA M^ Vod [t. ~lanov Hrabri mi{ki 10 Sinji galebi 9 Zare~i ogenj 11 SKUPAJ 30
DRU@INA GG Vod [t. ~lanov Sne`ne sove 10 Mavri~ni volkovi 9 No~ni volkovi 11 SKUPAJ 30
Program Prvi list Prvi list Drugi list
Vodniki vodov M^ so Monika Car, Maja Golubovi~ Alenka in Mojca Kukovec, Ale{ Cipot in Robert Bara~. Vodniki vodov GG so Miha Fi{er, Bine Krpi~, Nikola Bari{i~, Ingo Kova~ in Ale{ Cipot. Rod zdru`uje tabornike z osnovnih {ol pa tudi z ve~ine srednjih {ol v mestu, nekaj pa je {tudentov. Z vodstvi osnovnih {ol dobro sodelujejo, dele`ni pa so tudi njihove pomo~i pri kopiranju gradiva, nabavi opreme in podobno. Murska Sobota Mesto {teje po popisu iz leta 1991 13.487 prebivalcev, kar jo uvr{~a na enajsto mesto po velikosti v Sloveniji in le`i na nadmorski vi{ini 190 metrov. Najve~ mo`nosti za delovanje ponuja tabornikom bli`nja Fazanerija, gozdi~ek na obrobju mesta. V mrzlih in de`evnih dnevih se vodova sre~anja odvijajo v taborni{ki sobi oziroma v u~ilnicah v osnovnih {olah. V bli`nji okolici mesta ni gri~ev in ve~jih gozdov, zato se
taborniki pogosto odpravijo v Domanj{evce ali na Vane~o na Gori~kem, kjer so precej bolj{e mo`nosti za izvajanje programa. Taborni{ki dom Rod razpolaga s taborni{kim domom v Domanj{evcih na Gori~kem. V njem organizirajo akcije `e vse od leta 1982, `al pa je dokaj zapletena situacija z lastnikom doma – Ob~ino [alovci. Dom je odmaknjen od vasi in ponuja mo`nosti za bogat program, tako za bivanje v domu, kakor za taborjenja. Predvsem pozimi pa precej uporabljajo sobo v DTK Partizan, najve~ za vodova sre~anja. Donatorji in sponzorji [tevilna podjetja in ustanove v mestu ob~asno pomagajo tabornikom. Najve~ stikov je z Mestno ob~ino Murska Sobota, zavarovalnico Triglav, podjetji Pomgrad, Saubermacher&Komunala, Mlinopek, Agromerkur, Feniks, Pomurka, advokat Boris [tefanec, Venus in drugi. [e pred pet do deset leti, ko je bil rod {e razdeljen na ~ete, ni bil spo{tovan 12. taborni{ki zakon, ki pravi, da tabornik `ivi zdravo (tabornik naj se izogiba {ko-
Program Prvi plamen Prvi plamen Tretji plamen
Vod Hrabrih mi{kov pred pri~etkom vodovega sre~anja. marec
9
AKTUALNO Vodstvo v letu 2001 Stare{ina: Brankica KOUTER Na~elnica: Vladimira MRK[IÆ Na~.dru`ine M^: Gabrijela LA^EN - DORA Na~elnica dru`ine GG: Simona [ERUGA Na~. kluba PP in propagandist: Ale{ CIPOT Na~. kluba gr~ in tajnica: Petra SKALI^ dljivim navadam). Na zimovanja in taborjenja sta obvezno sodila tudi alkohol in cigarete in to seveda ni ostalo skrito o~em mlaj{ih tabornikov. Na tak na~in naprej ni {lo, morali so se odlo~iti ali se bodo {li taborni{tvo ali pa "`uranje v naravi". Odlo~ili so se za taborni{tvo in `e nekaj ~asa na taborjenjih in zimovanjih ne poznajo kajenja, alkohola in posebnih prostorov oziroma {otora za tovrstne zadeve. Ni jim `al, kajti danes vedo, da so na pravi poti! @al ni tako povsod po Sloveniji!
Pogovor s stare{ino Brankica, na januarskem ob~nem zboru si prevzela funkcijo stare{ine
Slika z taborjenja rodu Veseli veter in rodu Vidra ob Bukovni{kem jezeru leta 1998. rodu. Kak{ni so tvoji prvi ob~utki, na~rti in vizija rodu? @e po prvem mesecu dela sem ugotovila, da bo opravljanje funkcije stare{ine zanimivo in pestro, predvsem pa bo zahtevalo veliko ~asa. V prej{njih letih sem opravljala nekaj funkcij v rodu, nikoli pa funkcije stare{ine. Sem torej "za~etnica", ki {e ne ve natan~no "Kdaj? Kaj? Kam? Komu? in Zakaj?". Pri opravljanju funkcije mi pomagajo vsi, pose-
"Sve`a" slika rodove uprave. Stojijo od leve proti desni: Simona [eruga, Ale{ Cipot, Nikola Bari{i~, Peter [ulek, Brankica Kouter, Gabrijela La~en – Dora in Petra Skali~. Manjka: Vladimira Mrk{i~.
10 revija Tabor
bej pa oba Ale{a, ki se jima zahvaljujem in ju hkrati prosim tudi za nadaljnjo pomo~. V rodu je potrebno urediti nekaj osnovnih stvari: prostor za vodova sre~anja v Murski Soboti, skladi{~e za opremo, dom, "popestriti" sestanke rodove uprave ter tako omogo~iti neovirano delo vodov. To so naloge, ki jih bom posku{ala opraviti. Zavedam pa se, da se bodo vedno pojavljali novi problemi – naloge, ki pa jih bomo s skupnimi mo~mi sproti re{evali. Kak{ni so sestanki rodove uprave? Na{a rodova uprava je zelo "mlada", saj jo sestavljamo ve~inoma {tudentje, ki smo med tednom v Ljubljani ali Mariboru. Zaradi tega imamo ponavadi sestanke RU vsako tretjo soboto pri na~elnici dru`ine M^ – Gabrijeli. Ker nas prena{a `e nekaj ~asa, se tudi njej in njenim doma~im zahvaljujem za potrpe`ljivost. Rodove uprave so dolge, saj se v treh tednih nabere kar nekaj materiala. Da jih skraj{amo in si s tem olaj{amo delo, se o teko~ih zadevah obve{~amo preko elektronske po{te.
AKTUALNO
Vsi, ki vas zanima sodelovanje z rodom Veseli veter ali s posameznim vodom, lahko pi{ete na naslov na~elnice vladka_mrksic@hotmail.com. Vse o rodu boste lahko prebrali ~ez kaka dva meseca preko Rutke, na prihajajo~ih spletnih straneh rodu. Lani si bila v tri~lanski komisiji, katere zadol`itev je bila upravljanje z domom v Domanj{evcih na Gori~kem. Ker dobro pozna{ stanje, te prosim za kraj{i komentar. Taborni{ki dom v Domanj{evcih ima pomembno vlogo za na{ rod in za vse prekmurske tabornike. Je edini prostor, kjer se lahko odvijajo ve~dnevne aktivnosti (zimovanja, vodovi izleti, posveti in {e kaj). Le`i na "fenomenalnem" mestu in bi bil primeren prostor za taborjenja ostalih rodov po Sloveniji. To je bil tudi prvoten na~rt, ko smo leta 1998 pri~eli z obnovo. S pomo~jo ob~ine [alovci, v kateri je lociran dom, smo obnovili streho in fasado. V prej{njem letu smo ustanovili tri~lansko skupino, ki se je ukvarjala samo z obnovo doma, pri~eli pa smo tudi s temeljito obnovo kuhinje. Vse je potekalo po na~rtih, dokler ni `upan ustavil na{ega dela zaradi svojih na~rtov z domom. Tako razkopana kuhinja, velika soba (dnevni prostor) spremenjena v skladi{~e, itd. miruje, kar pa ne velja za nas, ki se zavedamo, da lahko dom izgubimo. To je na kratko o na{em domu. Celotna zgodba je seveda veliko bolj zapletena in {e nekaj ~asa ne bo kon~ana!
V rodu zaenkrat {e ne na~rtujejo organizacije kak{ne akcije v dr`avnem merilu, se pa veselijo vsakega sodelovanja in stikov z ostalimi rodovi po Sloveniji. Tabornikom po Sloveniji sporo~ajo, da jih boste lahko kmalu obiskali na njihovih spletnih straneh na Rutki!
Lanski taborni{ki festival so poleg propagande namenili tudi kreativni delavnici in zabavnim igram mlaj{ih tabornikov.
Na taborjenju leta 2000 v Gornjem Gradu, so se M^-ji u~ili v svojem koti~ku zanimivih ve{~in. marec 11
AKTUALNO
Berkmandlc 2001 Berkmandlc
Berkmandlc Berkmandlc Komentarji "Na takem tekmovanju oziroma sre~anju kot je Berkmandlc imamo mo`nost spoznati nove prijatelje, znance, s katerimi nas ve`ejo skupni interesi. Letos je bilo 'fajn', a mislim, da bi morala tudi dekleta dobiti mo`nost, da poka`emo svoje ko{arkarsko znanje." V idrijski Modri dvorani se je 27. januarja odvijal 2. skavtski ko{arkarski turnir – Berkmandlc 2001. Organiziral ga je steg Idrija 1, k sodelovanju pa smo povabili tudi tabornike. Tekmovanje je potekalo v pravem {portnem vzdu{ju in ~eprav je pravi zmagovalec samo eden, lahko re~em, da smo s tega sre~anja vsi od{li zadovoljni. @e takoj po kon~anem dogodku pa smo za~eli razmi{ljati o prihodnjem turnirju. Da ga nadgradimo in izbolj{amo, tudi na ta na~in, da k sodelovanju povabimo ve~ taborni{kih ekip in tako skupaj gradimo bolj{i odnos med ZSKSS in ZTS, ki naj temelji na skupnih ciljih in interesih.
Marjeta, ^arobni repek, Idrija 1 Pri odnosih med katoli{kimi skavti in taborniki se ponavadi kre{ejo iskre; in te obi~ajno niso prav posebno nedol`ne. Vsaj moje izku{nje so take. Kot posamezniki se {e razumemo, ko pa pridemo na raven organizacije, se razumevanje kaj hitro kon~a.
12 revija Tabor
Berkmandlc – tako je ime spretnemu in nagajivemu {kratu, ki se skriva v na{em rudniku – je tako pustil {e mo~nej{i vtis. Sre~anja starih prijateljev, vzpostavljanje novih stikov, spoznavanje starih "elektronskih" znancev ... Presenetljiva podobnost z obi~ajnim taborni{kim tekmovanjem. Razen zdravega {portnega rivalstva so bile vsaj za en dan ostale razlike med nami nekaj, kar nas bogati, ne pa predmet razdora.
Bubi, RAJ Cerkno
Jana Miklav~i~ - RKJ Spodnja Idrija "Na ogranizacijo nimam pripomb. Sicer pa so mi bile, kot ponavadi, najbolj v{e~ navija~ice. Ena bolj{ih stvari je bilo tudi razdiranje otvoritvenega zbora!"
Miha Mavri – RAJ Cerkno "Turnir je bil zelo dobro organiziran, za pohvalit vse skavte. Edino kar je manjkalo je to, da bi {e punce lahko tekmovale."
Katarina Walland - RKJ Spodnja Idrija "[koda, da je bilo na turnirju tako malo tabornikov, sploh pa, ker je bila na otvoritvi prisotna samo na{a ekipa. No, taborni{ka himna je kljub vsemu izzvenela vsaj tako glasno kot himna katoli{kih skavtov."
Marko Obid – RAJ Cerkno Berkmandlc 2001 tudi na spletu idrija1.skavt.net/hp/berk2001/
AKTUALNO
Petdeset let 50 let 50 let
50 let
Matija
Zleti
Zlet je ena najlep{ih izku{enj v `ivljenju vsakega tabornika. Gre za veliko taborjenje, na katerem se zbere ve~ sto in tudi ve~ tiso~ udele`encev – ~lanov ZTS in skavtov iz tujine. Taborni{tvo skozi organizacijo zletov mladim ponuja mo`nost za dru`enje z vrstniki, izmenjavo izku{enj, pridobivanje novih znanj in {irjenje svetovnih obzorij. Zlet je tako precej ve~ kot le bivanje pod platneno streho – vsak udele`enec se lahko vklju~i v katero izmed dejavnosti, ki so vsebinsko razdeljene na ve~ podro~ij.
Danes zlete organiziramo vsaka {tiri leta, vendar ni bilo vedno tako. Zveza tabornikov Slovenije je do danes organizirala enajst zletov, dvanajsti se bo zgodil naslednje poletje v Tolminu. Ker vam `elimo vsaj na kratko predstaviti vse, se bomo v tem Taboru najprej spomnili prvih {est zletov, v naslednjem pa {e ostalih.
Ta veliki praznik smo proslavili tudi taborniki. Za praznik Primorske* smo priredili I. zlet tabornikov Slovenije. Pri{li so skoraj vsi rodovi in dru`ine, nekateri v celoti, nekateri so poslali le nekaj tabornikov.
Prvi zlet september 1953, Okroglica pri Novi Gorici
Zlet – ~e bi ga po dana{njih merilih sploh lahko tako imenovali – je trajal natanko dva dneva, udele`ilo se ga je okrog 600 tabornikov. Se pa je poleg prvega zleta zgodil {e en pomemben dogodek – razvili so novi prapor Zdru`enja tabornikov Slovenije. Hkrati je potekalo zasedanje Stare{inskega sveta, na katerem so sklenili, da je treba dose~i, da bodo ljudje rekli: "Mo` beseda – to je tabornik!"
(Tabor, 7, 1954: 100) * Praznik Primorske je takratno vsenarodno praznovanje obletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad in priklju~itve Istre ter Slovenskega Primorja k Jugoslaviji.
Drugi zlet september 1954, Ostro`no pri Celju
Datum prvega zleta ZTS ni bil naklju~en. Petega in {estega septembra je na Okroglici na tiso~e Slovencev praznovalo praznik Primorske. marec 13
AKTUALNO Kot prvi zlet je bil tudi ta vezan na ve~jo proslavo – deseto obletnico pohoda XIV. partizanske divizije na [tajersko. Tokrat tridnevni zlet je privabil 1500 tabornikov, med njimi tudi tabornike iz tr`a{kega rodu Modrega vala, ki deluje {e danes. Prvenstvo zdru`enja v mnogoboju – danes mu re~emo dr`avni mnogoboj – so izvedli kar skupaj z zletom, najbolje so se orientirali taborniki rodu Gorjanskih tabornikov, {otor pa so najhitreje postavili taborniki in tabornice rodu Veselega vetra.
Peti zlet avgust 1960, Lesce
Tretji zlet julij 1955, Ljubljana
"Na{ III. zlet je bil manifestacija taborni{ke dejavnosti," so zapisali za tretji, dotedaj najdalj{i zlet ZTS. Od 29. junija do 3. julija so tabornice in taborniki, opremljeni z moderno kuhinjo, ambulanto in celo lastno radijsko postajo z imenom Radio Ro`nik, pre`iveli nepozabne dni. Prvi~ so tudi izdajali zletni ~asopis – Zletni vestnik –, ki je nekaj ve~ kot tiso~ udele`encev seznanjal z `ivljenjem in delom v taboru. Seveda brez obletnice ni {lo – zlet so priredili v po~astitev desete obletnice osvoboditve in pete obletnice delovanja taborni{ke organizacije. ^etrti zlet julij 1956, Kumrovec ^etrti zlet so zdru`ili s partizanskim pohodom in tako so slovenski taborniki, oblikovani v odrede, od{li pe{ v Kumrovec, rojstni kraj mar{ala Tita. Na zletnem prostoru se je 1345 udele`encev zabavalo ob mnogoboju, kino predstavah in ognju. Poprijeli so tudi za orodje in pomagali graditi progo Savski Marof-Kumrovec. Partizanski pohod in zlet so ozna~ili kot najve~jo taborni{ko prireditev do tedaj, v reviji Tabor pa so v naslov zapisali: "Na{a najve~ja manifestacija".
14 revija Tabor
Deset let organizacije in peti zlet. Taborni{tvo se je v tem obdobju `e zelo raz{irilo in v Zletnem vestniku so ugotavljali, da so "program tako obogatili, da najde v na{i organizaciji vsak mlad ~lovek tisto, kar mu je v korist in v razvedrilo". Zanimiva igra Partizanski kurir, ki so jo izvedli na zletu, je uspela kljub manj{im napakam, kot so zapisali organizatorji. Pa {e neljub dogodek – stra`arji v kuhinji tabornega vodstva so ~ez no~ pojedli ~okolado, sir in salamo, potem pa se {e ~udili, ko jim je gospodar poslal ra~un. Da dogodek ni ostal neopa`en je seveda poskrbel Stric Volk. [esti zlet julij 1965, Metlika
AKTUALNO Zanimivo je, da je bila takrat navada na zlete priti pe{. Pohoda se seveda niso udele`ili vsi, so pa bili lahko pohodniki na svoj dose`ek ponosni, obenem pa so si ogledali {e zanimive kraje. Pe{a~ili so tudi taborniki XI. SNOUB, ki so se z vlakom odpeljali do Polj~an, od tam pa malo pe{ malo z vlakom do Metlike. Prehodili so 100 km, povpre~na starost pohodnikov pa je bila 11 let!
Naj{tevilnej{i zlet v zgodovini ZTS – nanj je pri{lo ve~ kot 2500 tabornic in tabornikov – je pritegnil tudi poljske tabornike. Mesto z blizu 500 {otori vseh barv je ~ez no~ zraslo na obeh bregovih Kolpe.
Pregled zletov ZTS septembra 1953 - prvi zlet ZTS na Okroglici pri Novi Gorici, septembra 1954 - drugi zlet ZTS na Ostro`nem pri Celju, julija 1955 - tretji zlet ZTS v Ljubljani, avgusta 1956 - ~etrti zlet ZTS v Kumrovcu, avgusta 1960 - peti zlet ZTS pri [ob~evem bajerju pri Lescah, julija 1965 - {esti zlet ZTS v Metliki, julija 1977 - sedmi zlet ZTS na Muti ob Dravi, julija 1981 - osmi zlet ZTS v Ilirski Bistrici, avgusta 1985 - deveti zlet ZTS v Mariboru, julija 1989 - deseti zlet ZTS v Medvodah pri Ljubljani, avgusta 1997 - enajsti zlet ZTS v Velenju.
Naslednji~: preostali zleti ZTS. marec 15
AKTUALNO
Prostovoljci Prostovoljci Prostovoljci Prostovoljci Mednarodno leto prostovoljstva Lrga
ali kdaj je tabornik prostovoljec V~asih se nam zazdi, da `e vrabci naokrog po strehah ~ivkajo, da je Zveza tabornikov Slovenije prostovoljna organizacija in da na{e delo v njej ni pla~ano v drugi valuti kot je hvale`en nasmeh, razigran otro{ki pogled ali iskra, ki jo uspemo kot vodje pri`gati v o~eh na{ih varovancev. Ja, res je tako, vendar pa – ali to vedo tudi tisti, ki niso ~lani na{e organizacije? In morda {e to – koliko se mi sami, ki smo prostovoljci, zavedamo na{e vloge?
K pisanju me je spodbudilo sodelovanje na 3. slovenskem kongresu prostovoljstva, ki je bila tista kaplja ~ez polno mero razmi{ljanj o prostovoljstvu, da nekaj tudi sama pripomorem k pripoznavanju na{ega dela. Z ljudmi, ne zanje Prepri~ana sem, da ~as, nadarjenosti in energija, ki jih svobodno nudimo drugim (posameznikom in skupinam), ne bi mogli biti nikoli tako popla~ani z denarjem, kakor pa je z odzivi otrok in mladostnikov, s katerimi delamo. Ob tem se mi zdi klju~nega pomena to, da v prete`ni meri stvari po~nemo Z njimi in ne ZANJE! Ko namre~ izlu{~imo, kak{ne so potrebe na{ih ~lanov, na{a prizadevanja in program stremijo k temu, da bi jih znotraj poslanstva in ciljev organizacije tudi ~im bolje zadovoljevali. Tudi jaz potrebujem Prav ni~ zanemarljive se mi tudi ne zdijo potrebe nas prostovoljcev. ^e `eli-
16 revija Tabor
mo kakovostno izvajati naloge, potem mora nekdo poskrbeti tudi za nas. Vendar – kdo bo mislil {e na nas!? Na prostovoljce med prostovoljci!… Najbolje, da ni~ preve~ ne razglabljam o tem; poiskati bomo morali tudi kaj dobrega in spodbudnega sami zase. Ne smemo pa pozabiti, da nam je z razli~nimi te~aji in seminarji omogo~eno primerno usposabljanje. Seveda pa se dogaja, da med svojimi marsikdo ne zna povedati,
kaj bi potreboval, da bi lahko bolje ponudil tisto, kar zna. No, ali pa imamo morda premalo posluha zanje?... Kakorkoli `e. Zavedajmo se, da s(m)o prostovoljci v na{i organizaciji neprecenljivo bogastvo in gonilna sila organizacije! S(m)o vir, s katerim je potrebno preudarno ravnati, da bomo lahko vedno ve~jemu {tevilu posameznikov in skupin nudili primerno kakovost `ivljenja.
AKTUALNO Za koga smo? Kdo pa sploh so ti, ki `ivijo na{e vrste? Mislim, da se boste strinjali z menoj, ~e re~em, da je tabornik pravzaprav lahko vsakdo. Tu bi za izbrane o~i morala na{tevati, katerih barv, prstov in misli so na{i ~lani, pa je vendarle veliko bolj pomembno, da v svoj krog sprejemamo vse, ki jim je blizu ideja velikega bratstva. Obogateni in mo~ni skupaj potem nudimo zavetje tudi tistim, ki jim ni dano, da bi {li po taki poti, ali pa so zaradi svojega polo`aja potisnjeni na dru`beni rob. Mnogokrat se nam zdi, da je finan~na malha za tabornike bolj prazna kot polna. Pa sem pomislila: ~emu bi nas dr`ava ali neko podjetje podpiralo, ~e pa marsikdaj niti ne vedo, komu dajejo in kako jim sploh koristimo oz. kako bodo lahko opravi~i~i svoj izdatek. Postavimo torej na ogled vse tisto, kar smo, na kar smo ponosni, celo kar nas bremeni. Jasno povejmo v ~em smo lahko dobri za skupnost. V kotlu juhe, ki je namenjena nevladnemu sektorju in neprofitnim organizacijam, se bo treba s podobo ZTS v roki boriti za ko{~ke krompirja v njej. ^e bomo vedeli, kam plavamo in kaj i{~emo, nam tega ne bo te`ko prepoznati - in zajeti, ko bomo to dosegli! S sposobnimi upravljalci {e la`je…
In ti, ki si ~lan ZTS - mar ve{, kateri korak na tvoji poti je prvi~ stopil na tla prostovoljstva? Ja? Potem tudi drugim s ponosom povej, kolik{en je tvoj prispevek. In predvsem: Nikoli ne obupaj!
V ZTS - deluje skoraj 2000 prostovoljcev, od tega 1000 vodnikov, 800 ~lanov vodstev rodov, 80 ~lanov obmo~nih in dr`avnih organov - prostovoljci vsako leto organiziramo vsaj 100 prostovoljnih taborov - v mnogih rodovih poteka delo z invalidi, s posamezniki z motnjami v du{evnem razvoju, z ostarelimi, z bolniki,... - vodniki prostovoljci mese~no opravimo ve~ kot 12000 ur prostovoljnega dela, vodje posameznih skupin in drugega vodstvenega kadra pa {e dodatnih 11000 ur - vsako leto izobrazimo ve~ kot 300 prostovoljcev, od tega 200 vodnikov, 60 in{truktorjev, 50 specialistov; delavnic in seminarjev se udele`i dodatnih 150 prostovoljcev - imamo 100 in{truktorjev I. stopnje, 50 in{truktorjev II. stopnje in 7 in{truktorjev III. stopnje - so v letu 1999 potekali 4 tabori za 150 otrok prizadetih dru`in v potresu (Poso~je, Evrokoraki) - sem prispeval/a … (kaj `e?) marec 17
IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE
Cena akcije Cena akcije Cena akcije Cena akcije Amerikanec
Kako izra~unamo ceno akcije V zadnjem ~asu se (spet) pojavljajo razmi{ljanja o predragih akcijah (predvsem dr`avnih). O primernosti {tartnin, te~ajnin in podobnih cen ne morem govoriti, ker nimam na voljo vseh podatkov. Vsekakor bi pomagalo, ~e bi "krivci" predstavili svoj finan~ni na~rt (~eprav: nekje v spominu se mi mota podatek, da je ZTS predo~ila finan~no konstrukcijo za in{truktorske te~aje, pa so {e vedno "predragi").
Tokrat bi zato predstavil na~in, kako pripravimo finan~ni na~rt akcije (taborjenja, zimovanja, pohoda...). Izku{nje mi ka`ejo, da v rodovih ni ravno pretirano ljudi, ki bi znali pripraviti finan~ni na~rt akcije, in da se ve~inoma vzame lansko ceno, pa malo doda ali odvzame.
mo v skladi{~u, ~esa pa ni. To bo potem treba kupiti. Dober gospodar bo tudi vedel, koliko okvirno bodo potrebni nakupi stali. Pa {e: ocenil bo, koliko zna{a amortizacija potrebne opreme za akcijo, ki jo rod `e ima.
Za~etek ... ... je te`ak, pravijo. Na za~etku razmislimo ... Ne. Na za~etku je VEDNO potrebno vzeti v roke finan~no poro~ilo prej{nje akcije. ^e akcijo organiziramo prvi~, pa poro~ilo podobne akcije. ^e ni kaj vzeti v roke, pomeni, da nekdo svojega dela ni opravil in ga boste morali vi. S tem ne mislim, da boste pisali poro~ilo za nazaj, treba pa bo ve~ miselnega napora. Z dobrega finan~nega poro~ila vedno lahko razberemo, koliko smo za kaj porabili. S tem lahko oblikujemo postavke - smiselno zdru`imo posamezne stro{ke v skupine, npr.: hrana, prevozi, oprema, amortizacija, najem prostora... ^e starega poro~ila ni, bo potrebno dobro premisliti, katere stro{ke bomo v finan~no konstrukcijo akcije zajeli.
Na kratko o amortizaciji: oprema v rodu ima neko vrednost; vsako leto del vrednosti izgubi (obraba, uni~enje, odtujitev...); pomeni, da moramo ta del vrednosti nadomestiti, ~e ne `elimo s~asoma ostati brez vrednosti (in opreme); ta del vrednosti, ki ga vsako leto oprema izgubi, mi pa ga moramo nadomestiti, je amortizacija; oprema se rabi na akcijah in med letom; pomeni, da del skupne letne amortizacije opreme vklju~imo v stro{ke akcij, del pa v stro{ek dela rodu.
... nato ... V roke vzamemo program. Dober program vsebuje tudi seznam pripomo~kov, ki jih za izvedbo ne sme manjkati. Gospodar bo hitro znal povedati, kaj od potrebnega za akcijo ima-
18 revija Tabor
IZ_PRVE_ROKE
Tako pridemo do stro{kov za opremo (amortizacija) in stro{kov programa. Te`ava je z ume{~anjem opreme, ki jo nabavimo za akcijo. Predlagam, da re{ite zadevo enostavno tako, da nabavljeno samo za potrebe akcije umestite pod stro{ek programa, opremo, ki pa bo ostala v rodu za dalj{o uporabo, pa pod stro{ke za opremo. Iz programa se da tudi ugotoviti, ali bodo potrebni prevozi in koliko. Kilometrino ocenite na podlagi izku{enj (~e je teren neznan, ve~, ~e ga dobro poznate, manj), prevoz udele`encev pa na podlagi predra~una prevoznika. Ne pozabite na prevoz opreme. Potrebna bo tudi hrana. Za ta izra~un rabite tudi oceno {tevila udele`encev. Tako boste tudi vedeli, ~e rabite kuharja. Po mojih izku{njah se iz pretekle akcije da zelo natan~no izra~unati stro{ek hrane. Stane tudi prostor, najemnina pa je zelo odvisna od opremljenosti, velikosti in lastni{tva prostora. Tudi ~e je prostor va{, upo{tevajte vsaj del obi~ajne najemnine. Obi~ajno se za konec predvidi tudi neka rezerva (5 – 10 % skupnih stro{kov). ^e gre vse po na~rtu ostanek, ~e pa ne, jo boste {e kako potrebovali. Stro{ki so tu, kaj pa prihodki? Najpogostej{i prihodek je prispevek udele`enca. Lahko dobimo sredstva tudi iz raznih razpisov (Urad za mladino, ob~ine, fundacije, ministrstva...). Nekaj hrane se da dobiti tudi preko sponzorstev. Za zanimive in odmevne akcije je mo~ dobiti tudi sponzorska in donatorska sredstva v denarju. Kuha vam lahko mama, pa bo ceneje. Prevoze lahko "obesite" star{em ali posameznikom. Privar~ujete lahko z dobrim odnosom udele`encev do opreme (dalj{a je `ivljenjska doba opreme, ni`ja je letna amortizacija, pa tudi kar ostane, ni treba kupiti naslednji~). Kon~no Prispevek udele`enca se izra~una po formuli:
SKUPAJ STRO[KI SKUPAJ OSTALI PRIHODKI [TEVILO UDELE@ENCEV
Pa to {e ni konec. V vsakem rodu imamo tudi tabornike, ki so finan~no {ibkej{i. Za take obi~ajno ponudimo zni`anje prispevka ali celo oprostitev. To moramo nekako nadomestiti. Poskusimo lahko pri sponzorjih, pa tudi pri `upanu ob~ine. Seveda moramo po koncu akcije poslati vsem, ki so nam pomagali zahvalo, lahko celo bilten ali glasilo z akcije. Spomnimo se jih tudi pri objavah v medijih.
Primer izra~una za taborjenje Poro~ilo s prej{njega tabora (1999):
PRIHODKI: tabornina ostali prihodki
skupaj
IZDATKI: 370.000 hrana 10.000 prevozi oprema in amortizacija ostali odhodki
130.000 20.000 90.000
380.000 skupaj
245.000
5.000
Kot vidimo, nam ni bilo potrebno pla~ati prostora, prevoz pa so si udele`enci organizirali sami. Tabornina je bila 10.000, vodniki in vodstvo so pla~ali samo polovico tabornine. Udele`encev je bilo 46. Kuhala je babica tabornika, njeno pla~ilo je bila tabornina za vnukinjo. Za tabor 2000 smo se odlo~ili, da gremo drugam, s tem pa so narasli stro{ki za prevoz, pla~ati smo morali taborni prostor in kuharico. [tevilo udele`encev smo ocenili na 45, od tega 12 vodstva in vodnikov. Morali smo dokupiti nekaj opreme. Zaradi prepoznega razpisa je bila negotovost udele`be velika, hkrati pa nam je zmanjkalo ~asa za iskanje sponzorjev. marec 19
IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE Finan~ni plan: ODHODKI: 1. najem prostora 2. prevoz udele`encev 3. hrana 4. kuharica 5. amortizacija opreme 6. drobna oprema za program 7. prevoz opreme 8. rezerva (~15%) skupaj
110.000 150.000 150.000 35.000 100.000 35.000 100.000 100.000 780.000
pri 45 udele`encih je torej tabornina 16.957 SIT, ~e pa upo{tevamo {e polovi~no tabornino za vodstvo je tabornina 20.000 SIT. Toliko smo tudi postavili tabornino. Finan~no poro~ilo je pokazalo: PRIHODKI: tabornina 590.000
SKUPAJ
590.000
IZDATKI: hrana kuharica prostor prevozi program oprema, amortizacija ostalo SKUPAJ
146.000 38.500 110.000 125.000 30.000 100.000 17.000 566.500
Glede na poro~ilo smo imeli sre~o, da nam je opremo prepeljala Slovenska vojska in da smo uspeli nekaj hrane dobiti od sponzorjev. Prihodkov od tabornine je bilo nekaj manj, predvsem zaradi tega, ker je bilo manj tabore~ih, nekaj tabore~ih pa tam samo pol ~asa. ^e primerjamo poro~ilo in na~rt, vidimo, da smo stro{ke ocenili zelo realno, da pa smo prepri~ali premalo udele`encev k udele`bi. Naj povem {e, da je precej vodstva pred pripravo finan~nega na~rta ocenjevalo, da bi tabornina lahko bila 18.000 tolarjev. Seveda podobno velja tudi za izra~un ostalih akcij, tudi vodovih izletov. Vedeti morate, kam greste, kako greste, kaj boste tam po~eli, kdo bo {el. Nato pa izra~unate ceno, objavite razpis in pripravite odli~no akcijo. Upam, da vam bo ta sestavek pri organizaciji pomagal.
Veliko sre~e! 20 revija Tabor
"Da bi res naredil nekaj norega?", si se vpra{al(a). Da ... ali ne? Ne, kaj si bodo pa mislili drugi ... Kot da bi imel(a) zavoro nekje tam visoko gori med malimi mo`gan~ki. In potem si raje celo stvar potla~il(a) nazaj v svojo "du{co", se obrnil(a) in {el ali {la po uhojeni poti naprej. Ampak nekje globoko v tebi, te je za~elo `reti ... in {e vedno te `re ... kot majhni ~rvi~ki lezejo ideje in i{~ejo pot na plano ... Vikinga Hogar Grozni in Helga te vabita, da skupaj skozi transformacijo v sredino Srednjega veka podo`ivi{ `ivljenje {tevilnih skandinavskih vikin{kih plemen, njihove roparske in osvajalske pohode na Severno in srednjo Evropo, odkrivanje novega sveta (Grenlandije in Amerike) ter utiranja novih trgovskih poti. Za kaj bo{ bogatej{i(a)? Seznanil(a) se bo{ z raznimi kreativnimi tehnikami, odkril(a) svoje ro~ne, verbalne in druge potenciale ter se ob tem noro zabaval(a). Prepri~an sem, da ti bo uspelo, kot bo uspelo nam vsem, da skupaj vzpodbudimo na{o ustvarjalnost. In potem? Polni energije in novih "for" se bomo zapodili med svoje prijatelje ali uporabili znanje na vodovem sre~anju, akciji, na taborjenju in tako "razsvetlili" ostale nevedne`e, ki jih {e vedno zvija ... Podrobnosti preberi v Taborni{kem vestniku.
IZ_PRVE_ROKE
Mnenje Mnenje Mnenje
Mnenje Prostovoljstvo na Smo skavti solidarni?
Komentar na Strica Volka Dragi stric Volk! Modro si ugotovil, da je cena tabornine, ki jo moramo pla~ati udele`enci iz Slovenije tako visoka samo zato, ker spadamo med razvite de`ele sveta z visokim bruto nacionalnim dohodkom. Vendar se mi zdi, a bralcem nisi povedal vsega. Predvsem ne tega, zakaj organizator udele`encem iz teh dr`av tako "zasoli" ceno za udele`bo. ^e bi si pobli`e ogledal tarife razli~nih razredov vi{ine pla~ila tabornine (A: 210 USD, B: 368 USD, C: 525 USD in D: 735 USD) bi lahko ugotovil, da tisti iz razreda D pla~a razliko do dejanske vi{ine stro{kov organizacije jamboreeja udele`encu iz kategorije A. Gre za neko vrsto skavtske solidarnosti, ki jo poleg posebnega zbiranja finan~nih sredstev (projekt Flevoland, Los Andes, Sattahip) podpira Svetovna organizacija skavtskega gibanja. Torej pri tem ne gre za nobeno oderu{tvo ali slu`enje na tuj ra~un, ampak za preprosto gesto in z idejo pripeljati ~im ve~ mladih iz ~im ve~ dr`av, ne glede na finan~ne zmo`nosti na jamboree; idejo, s katero je prvi jambore daljnega leta 1920 v Londonu organiziral `e BiPi. Verjetno ni lep{ega ob~utka kot to, da si s svojo udele`bo na jamboree nekomu uresni~il sanje; in morda bo ravno ta nekdo postal tvoj najbolj{i prijatelj. Postorimo torej nekaj za uresni~itev slogana "Enake mo`nosti za vse otroke in mladostnike na svetu" tudi sami!
morju
Zgolj hiter pripis Strica Volka Morda bo ravno zato, ker bi morali biti TAKO solidarni, na ra~un slovenske odprave {lo ceneje na svetovni zlet zelo malo mladih iz ~im ve~ dr`av. @al. Brat Hr~ek, poglej dr`ave v skupini D in premisli. Spadamo med njih?
Mednarodni pomorski skavtski center Veruda ponuja v ~asu poletnih po~itnic tabornikom in tabornicam, starej{im od 18 let, mo`nost sodelovanja v timu prostovoljnega osebja. Delo obsega predvsem pomo~ tujim skavtskim skupinam, ki bivajo v centru, usklajevanje in vodenje na programske aktivnosti (ne izvajanje) ter organizacija skavtskega `ivljenja v centru. Izmena traja od 10 do 15 dni, ~lanom osebja povrnejo stro{ke prevoza, zagotovijo bivanje in prehrano ter nekaj `epnine. Prijavite se hotmail.com lahko do za~etka junija na tjurkic tjurkic@hotmail.com hotmail.com.
Stric Volk
Vladimir Jurki~ - Braco marec 21
IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE
Evrokoraki Evrokoraki Evrokoraki Evrokoraki Andrej
[e se med nami najdete popotniki – vodniki, ki ste ali tako zavzeti za svoje vodni{ko delo ali pa tako leni, da se vam ne ljubi niti pomisliti na program, ki je namenjen prav vam. Ne bom ga analiziral (programa), ker je to va{a naloga. Predlogov in idej bom kve~jemu vesel. Spomniti pa vas moram na nekaj stvari, ki se bodo za vas, seveda poleg letnega taborjenja, odvijale v poletnem ~asu.
Tu so Evrokoraki. Kar nekaj vas je, ki ste za~eli s prostovoljnim delom v Poso~ju, ena skupina je raziskovala na lanskem Etnostepu (nekateri ste bili celo na obeh taborih). Vodstvu obeh taborov pa je bilo `al za vsakim PP-jem, ki ni bil dele`en sokov kak{nega od dosedanjih Evrokorakov. Zato smo skupaj z udele`enci sklenili, da novice in utrinke prenesemo naprej do tistih, ki slovenskih Evrokorakov {e niso izkusili. Pozor! Tisti, ki ste za to odgovorni, opravite nalogo! Da bi vam ustregli s {ir{o paleto izbire in tako tudi z ve~jim mo`nim {tevilom prijav, bosta letos organizirana kar dva Evrokoraka v Sloveniji: Etnostep 2001 in StepArt 2001.
Ve~ informacij skupaj s prijavnico dobi{ v naslednji {tevilki Tabora! 22 revija Tabor
ETNOSTEP 2001 STEPART 2001 30. julij – 6. avgust V~asih beremo v Taboru, da je bila tu in tam razstava slik tabornikov umetnikov. V tem tednu pa se bomo preizkusili v umetni{kem ustvarjanju kar sami. Od fotografiranja, slikanja, ustvarjanja s peskom, pa do pomo~i doma~inom in taborni{kih sprostitvenih trenutkov. Vsega tega bo{ dele`en, ~e se udele`i{ tabora v Zakoj{ki grapi. ^e se ima{ za taborni{kega umetnika ali pa si to od nekdaj `elel postati (pa ~eprav samo za en teden), pridi!
23. – 30. julij Cilj je raziskati celo Slovenijo, tako da se bomo iz Kozjanskega letos odpravili na Skomarje. Raziskovali bomo stare obi~aje, vodne vire (kaj vse nam ta voda nudi?), hrano ... Pri vsem tem pa nam bodo pomagali {tudenti etnologije, saj se je izkazalo, da je raziskovanje in brskanje po starih "zakladih" prava umetnost. Ko se nau~i{ osnovnih pravil, se ni bati, da bi te doma~ini nagnali, ampak se zgodi prej obratno (ker pa si vljuden ne more{ vstati in pustiti polne mize). Lepo je tudi videti hvale`en obraz gospe, ki si ji pomagal nacepiti drva ali obnoviti drvarnico. Vse to, pa {e kak{na skrivnost te ~aka na Skomarju. Ne odla{aj in se udele`i Etnostepa.
TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVIII
KREATIVNE DELAVNICE - KREARTA 2001 Od 11. do 13. maja na Fratarskem otoku pri Puli. samo: Od tebe pri~akujemo samo da si PePe ali Gr~a, vodnik ali vodja programa na taboru, ki ga kar razganja od kreativnosti in si bo{ pripravil(a) "vikin{ko opravo". Informacije in prijave v pisarni Zveze tabornikov Slovenije 01/300 rutka.net rutka.net. Prijavnico najde{ na 08 20 (Pugy) ali na pugy pugy@rutka.net krearta.rutka.net ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo 4.999 tolarjev, rok prijav pa 26. 4. 2001. Pohiti, ~asovni stroj `e "verglamo".
Spomladanska kanu orientacija 2001 Bi radi praznovali 50. obletnico na{e organizacije `e kak{en dan prej in to celo aktivno? Z rodom Dveh rek boste to lahko tudi storili. Pa preidimo k dejstvom: RDR iz Medvod spet organizira (predvsem zabavno) tekmovanje s kanuji. Na tekmovanje se lahko prijavijo dvo~lanske ekipe. Spodnja starostna meja je 16 let. Za nepolnoletne je obvezen re{ilni jopi~. Vse ekipe tekmujejo v isti kategoriji in na lastno odgovornost. Med obvezno opremo sodi: kanu, dve vesli, priporo~amo pa {e kompas in pisalni pribor. Zbor ekip bo v soboto, 7. aprila 2001 2001, ob 8:30 pri ~olnarni v Zbiljah Zbiljah. Pot bo ozna~ena od Medvod naprej. Tekmovalci se bodo sre~ali z razli~nimi nalogami, ki jih bodo opravili v kanuju, ob kanuju, pod kanujem, na suhem in v vodi. Da bomo opravi~ili ime akcije, vam bomo pripravili vrisovanje to~k v karto, orientacijo po Zbiljskem jezeru in poleg zabavnih igric {e kak{no resno, o kateri boste pravo~asno obve{~eni. Da pa ne boste la~ni, vam bo kuhar Miha pripravil odli~no kosilo. Me{ane in `enske ekipe imajo pri premagovanju ovir na progi posebne olaj{ave. Kaj pa ~e nimate kanuja? Sploh ni pomembno, le povejte nam in tudi to bomo organizirali. Prijave sprejemamo do 1. aprila 2001 2001, {tartnina pa je 2250 SIT na tekmovalca tekmovalca, oziroma 3000 za zamudnike in prijave na {tartu. [tartnine so v celoti namenjene nagradnemu skladu! Naka`ete jo lahko na `iro ra~un RDR {t. 50104 - 678 - 83151. Vsak tekmovalec dobi majico, kosilo, na{itek, karto, ko{ dobre volje pa {e kak{no malenkost na{ih sponzorjev. Za vse informacije vam je na voljo RDR pp 16 MEDVODE ali vodja tekmovanja Matej B. Kobav (Miki), GSM: 041 533 206, matej.kobav@fe.uni-lj.si, rdr.rutka.net
NOT 2001 Kot `e veste bo leto{nje No~no orientacijsko tekmovanje potekalo v no~i s 24. na 25. marec in sicer v okolici Preddvora na Gorenj-
skem. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17. uri, prosimo pa vas, da se v O[ Preddvor prijavite do 16.30 16.30, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in `rebanje {tartnih {tevilk. Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah: POPOTNICE – od 15 do 18 let (let. roj. 83 – 86) • POPOTNIKI – od 15 do 20 let (let. roj. 81 – 86) • GR^ICE – 19 let in starej{e (let. roj. 82 in starej{e) • GR^E – 21 let in starej{i (let. roj. 80 in starej{i) • KORENINE • KORENINE– 30 let in ve~ (let. roj. 71 in starej{i), ekipe so lahko me{ane En ~lan v ekipi je lahko za eno leto starej{i od predpisane starosti. Prijave po{ljite do petka, 16. 3. 2001 na naslov: @iga Bab{ek, Tesna ul. 2, Ljubljana. Vse dodatne informacije lahko dobite na e-mailu: ziga.babsek siol.net ali na na{i strani not.rutka.net ziga.babsek@siol.net not.rutka.net. Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. [tartnina zna{a 9000 SIT SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, Ljubljana. [tevilka `iro ra~una: 50101-678-52373 (do 16. 3. 2001). [tartnine na {tartu ne sprejemamo sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Vabljeni! Rod Mo~virski tulipani
SO[KA OLIMPIJADA 2001 Sidney 2000 je mimo. Slovenci smo dobili zlate medalje. Naslednja olimpiada bo {ele leta 2004, razen So{ke olimpijade (zabavnega taborni{kega mnogoboja), ki bo spet letos v Novi Gorici. Leto{nja, `e ~etrta po vrsti, so bo dogajala v soboto, 14. aprila 2001, na tradicionalnem travniku pred najbolj poznanim casinojem v Sloveniji – PERLO. Tako velik dogodek kot je olimpiada, se mora odvijati pred znanim objektom blizu mestnega sredi{~a. Dobrodo{li bodo tudi vsi spremljevalci ekip, ki so se uvrstile na So{ko olimpijado. Spremljevalci nam boste pomagali na KT-jih. Sledijo podatki, ki so obvezni za vse udele`ence So{ke olimpijade. Kategorije: GG-ji in GG-jice tekmujejo v svoji kategoriji, PP-ji, PP-jice, Gr~aki in Gr~ice pa tekmujejo vsi skupaj v drugi kategoriji. Discipline: Orientozgub (orientacija), Kravodvig ({otor), Jabkohod (premagovanje ovir) in Hoduljomet (med dvema ognjema) Prihod ekip je v soboto, 14. aprila 2001, do 8.30 na tabor pred Perlo, ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo `e v petek. Spali boste v telovadnici. Oprema Oprema, ki jo potrebujete: kompas in oprema za opravljanje nalog na KT, {otorska krila, glasbeni in{trument zelo za`eljen, za tiste, ki pridete dan prej pa {e spalka in armafleks.
marec(2001) - 23
TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVIII [tartnina zna{a 6.990,00 SIT* na ekipo s spremljevalcem in vsebuje organizacijo tekmovanja, kosilo in malico ter na{itke. [tartnino naka`ite do petka, 6. aprila 2001 2001, na `iro ra~un DRU[TVO ROD SO[KIH MEJA[EV, 52000-678-61075, s pripisom za So{ko olimpijado (fotokopijo polo`nice prinesite na olimpijado). Na dan tekmovanja zna{a {tartnina 9.000,00 SIT. * Prvih 15 prijavljenih ekip ~aka {e posebno darilo. Prijave ali prijavnice s {tevilom ekip po kategorijah in naslovom rutka.net ali po kontaktne osebe po{ljite na E-naslov rsm rsm@rutka.net po~asni po{ti na Rok Bezeljak, Gregor~i~eva 15, 5000 Nova Gorica Gorica. Dodatne informacije dobite na tel.: 05 / 33-595-17 ali 3022-160 Vi~o, 05 / 30-21-048 Rok in na zgornji E-naslov. Razpis in ostala navodila bodo objavljena tudi na spletnih straneh rsm.rutka.net
RAZPIS ZA UDELE@BO NA 12. ZLETU TABORNIKOV SLOVENIJE V TOLMINU Zveza tabornikov Slovenije objavlja razpis za udele`bo na 12. Zletu tabornikov Slovenije 2002 v Tolminu. 1. Organizator: Organizator zleta je Zveza tabornikov Slovenije, soorganizator pa Rod Puntarjev Tolmin. 2. Kraj in ~as: Zlet bo potekal od 2. do 11. avgusta 2002 na tabornem prostoru ob soto~ju So~e in Tolminke 3. Udele`ba Zlet je namenjen starostni skupini popotnikov in popotnic in se ga lahko udele`ijo ~lani ZTS in drugih skavtskih organizacij, ~lani WOSM-a in WAGGGS-a, ki bodo v letu 2002 stari od 15 do 19 let. Zleta se lahko udele`ijo tudi tisti, ki bodo v letu 2002 kon~ali osmi razred osnovne {ole. Vod sestavlja 9 udele`encev in vodnik. Vsak rod lahko prijavi neomejeno {tevilo udele`encev. Organizator bo prijavljene razdelil po taborih, tako da bodo tabori sestavljeni iz razli~nih rodov in obmo~ij. ^e rod prijavi ve~ kot 4 udele`ence je za`eljeno, da prijavi in predlaga tudi vodnika. Nepopolni vodi bodo popolnjeni z udele`enci iz drugih rodov. Pogoji za udele`enca so: • da je star od 15 do 19 let, oziroma rojen v letih 1983 do 1987, in tisti, ki bo v letu 2002 kon~al osmi razred pa {e ni star 15 let • da je udele`enec aktiven ~lan rodu, ki je ~lan ZTS, • da spo{tuje taborni{ke zakone in se obna{a v skladu z njimi. Pogoji za vodnika so: • da je starej{i od 18 let let, • da je aktiven ~lan rodu (vodnik ali vodja), ki je ~lan ZTS, • da je v dosedanjem delovanju izkazal spo{tovanje temeljnih na~el skavtstva in da se dr`i taborni{kih zakonov, • da je pokazal sposobnost vodenja manj{ih skupin.
4. Oprema Obvezna oprema za vod so mali {otori za 2 – 3 osebe in prva pomo~. Vod prevzame ob prihodu na zletni prostor kuhinjo (posodo in kuhalnik s plinsko bombo) za pripravo zajtrka in ve~erje in pla~a 10.000 SIT kavcije za opremo, ki jo dobi vrnjeno zadnji dan, ~e vrne opremo nepo{kodovano. Osebna oprema je enaka kot za letno taborjenje z bivakiranjem in pohodi. 5. Cena Cena zleta za udele`enca ali vodnika je 25.000 tolarjev in vklju~uje bivanje, prehrano, vodi~a, na{itek, rutico, zletni tabor in ve~ino aktivnosti. Za nekatere dodatne aktivnosti (npr. rafting, balonarstvo, re~na ladja) bo potrebno dopla~ilo. 6. Prijave in pla~ilni pogoji Prijave na zlet naj po{lje rod oziroma na~elnik rodu na posebnem obrazcu najpozneje do 15. 12. 2001 na sede` Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana (oz. p.p. 3545, 1001 Ljubljana). Udele`ence lahko prijavijo le rodovi. Prijava mora vsebovati : • ime in naslov enote (rodu), ki prijavlja udele`ence • ime, priimek, letnica rojstva, ulica in po{tna {tevilka doma~ega naslova in telefon predlaganega vodnika ter na~in prehrane vsakega udele`enca (vegetarijanska ...), • na~in potovanja voda na zlet in z zleta. Tabornino bodo rodovi lahko poravnali v dveh obrokih in sicer prvi obrok v vi{ini 5.000 tolarjev do 15. 12. 2001 in drugi obrok v vi{ini 20.000 tolarjev do 30. 4. 2002. Za prijavljene po 15. 12. 2001 bo zna{ala tabornina 27.500 tolarjev. Tabornino naka`e rod s polo`nico na `iro ra~un Zveze tabornikov Slovenije, {tevilka 50101 – 678 – 47184 sklic 1137 + {ifra rodu (prvih {est {tevilk na izkaznici) 7. Pogoji odjave • do 30. 4. 2002 so mo`ne odjave brez stro{kov in vrnemo vsa vpla~ila. • pri odjavah do 30. 6. 2002 od vpla~il odra~unamo `e nastale stro{ke, mo`ne so tudi zamenjave. • pri odjavah po 30. 6. 2002 so mo`ne le zamenjave. V primeru, da zamenjave do odhoda odprave ne bo mo`no najti, vpla~anih finan~nih sredstev ne bo mo`no vrniti. Da bi se izognili izgubi, predlagamo prijavljenim udele`encem, da se za primer bolezni tik pred zletom ali zaradi drugega opravi~ljivega vzroka zavarujejo pri zavarovalnici. Tako individualno zavarovanje pla~ila za udele`bo lahko sklenete pri vsaki zavarovalnici. Organizacijski odbor
SEMINAR ZA SODNIKE TABORNI[KIH MNOGOBOJEV IN DRUGIH TABORNI[KIH TEKMOVANJ NAMEN Seminar za sodnike mnogobojev je namenjen vsem tabornikom,
24 - marec(2001)
TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVIII ki si `elijo spoznati pravila taborni{kega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodni{ko etiko ter pomagati pri organizaciji taborni{kega mnogoboja (rodovega, obmo~nega ali dr`avnega) ali drugih tekmovanj. DATUM IN KRAJ Seminar bo potekal od 30. marca do 1. aprila 2001 (to~en kraj bo sporo~en naknadno). PROGRAM Seminar bo potekal v dveh skupinah: • skupina za sojenje na mnogoboju veje Murnov in M^ • skupina za sojenje na mnogoboju za veje GG, PP in gr~e (ter za sojenje na ROT-u in drugih taborni{kih tekmovanjih) Izku{nje pridobljene na seminarju bomo preizkusili tudi prakti~no, udele`enci pa bodo imeli mo`nost soditi na obmo~nih in dr`avnih mnogobojih. Pridobljeno znanje bo koristilo tudi pri la`ji organizaciji drugih tekmovanj, s sodni{ko izkaznico pa bodo imeli udele`enci pravico soditi tudi na ROT-u. POGOJA M^; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla PRIPORO^ENA LITERATURA Priporo~ena literatura, ki naj jo udele`enci poznajo in prinesejo s seboj, je: • Delo z M^ • Priro~nik Orientacija in topografija ^AS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pri~el v petek, to~no ob 18. uri, kon~al pa v nedeljo okoli 14. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR Kotizacija za seminar zna{a 9.000 tolarjev na udele`enca, rodovi, ~lani ZTS, pa imajo 33% popust in zanje kotizacija zna{a 6.000 tolarjev (kotizacija vklju~uje bivanje, prehrano, priro~nik Taborni{ki mnogoboji ter disketo z obrazci in drugimi uporabnimi gradivi seminarja. Kotizacijo naka`ite na `iro ra~un ZTS {tevilka 50101-678-47184, sklic na {tevilko 2112+{ifra rodu. [TEVILO UDELE@ENCEV IN ROK PRIJAV [tevilo udele`encev je omejeno na 40 (20 M^ in 20 GG, PP), zato zaradi pove~anega interesa prijave po{ljite ~im prej. Prijavo na predlo`enem obrazcu po{ljite v pisarno ZTS najpozneje do 19. marca 2001.
RAZPIS ZA MEDNARODNO OSEBJE IN [IR[E VODSTVO SLOVENSKE ODPRAVE NA MEDNARODNEM TABORU TECHUANA 2001 Vodstvo odprave na mednarodni tabor Techuana 2001 objavlja razpis za ~lane mednarodnega osebja na akciji in sicer za: 1. GST – Good Spirits of Techuana – Dobri duhovi Techuane ne, ki bo skupina izku{enih in zanesljivih vodij, ki bo del {ir{ega
vodstva slovenske odprave. Med pripravami in na taboru bodo skrbeli za posamezne vasi, ki jim bodo dolo~ene in glede na potrebe svetovali vodstvom vasi. Podrejeni in za svoje delo bodo odgovorni vodstvu slovenske odprave in mednarodnega tabora. Predvideno {tevilo prostih mest je najve~ 15. Tabornina je 9.125,00 SIT. Pogoji: • da je starej{i od 18 let, • da je udele`enec aktiven ~lan rodu, ki je ~lan ZTS, • da je sposoben komuniciranja v enem tujem jeziku (nem{ki, italijanski, angle{ki), • da je v dosedanjem delovanju izkazal spo{tovanje temeljnih na~el skavtstva in da se dr`i taborni{kih zakonov, • da je pokazal sposobnost vodenja skupin in organiziranja delovanja ve~ manj{ih skupin 2. International Staff Team – Mednarodno osebje bo sestavljeno iz treh skupin: Enota za pionirstvo, ki bo vodila delavnice o pionirskih objektih in delavnico "Najve~ji vozel na svetu". Postavila bo taborne pionirske objekte in pomagala postaviti pionirske objekte vodom ZTS v vaseh. Podrejeni in za svoje delo odgovorni bodo vodstvu slovenske odprave in mednarodnega tabora. Predvideno {tevilo prostih mest je 10. Tabornina je 9.125,00 SIT. Enota informatikov in novinarjev, ki bo delovala v informacijskem centru Techuane. Skrbela bo za oblikovanje in vsebino spletne strani akcije, pripravljala taborni ~asopis, skrbela za fotografsko dokumentiranje tabora in pripravila prilogo revije Tabor. Podrejeni in za svoje delo odgovorni bodo vodstvu slovenske odprave in mednarodnega tabora. Predvideno {tevilo prostih mest je 5. Tabornina je 9.125,00 SIT. Enota vodi~ev po Sloveniji bo skrbela za vodenje izletov udele`encev Techuane 2001 po Sloveniji. Podrejeni in za svoje delo odgovorni bodo vodstvu mednarodnega tabora. Predvideno {tevilo prostih mest je 2. Tabornina je 9.125,00 SIT. Pogoji: • da je starej{i od 16 let, • da je udele`enec aktiven ~lan rodu, ki je ~lan ZTS, • da je sposoben komuniciranja v enem tujem jeziku (nem{ki, italijanski, angle{ki), • da je v dosedanjem delovanju izkazal spo{tovanje temeljnih na~el skavtstva in da se dr`i taborni{kih zakonov, • da je pokazal sposobnosti na zahtevanem podro~ju 3. SOS – Slovensko osebje - staff bo pomagalo vodnikom pri izvajanju programa. Podrejeno in za svoje delo odgovorno bo vodstvu slovenske odprave. [tevilo prostih mest je 68. Tabornina je 18.250 SIT. Pogoji: • da je starej{i od 16 let, • da je udele`enec aktiven ~lan rodu, ki je ~lan ZTS, • da je sposoben komuniciranja v enem tujem jeziku
marec(2001) - 25
TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVIII (nem{ki, italijanski, angle{ki), da je v dosedanjem delovanju izkazal spo{tovanje temeljnih na~el skavtstva in da se dr`i taborni{kih zakonov, • da je pokazal sposobnost vodenja manj{ih skupin Prijave: Popolno prijavo sestavljata vro~ena pravilno izpolnjena prijavnica in pla~ana tabornina. Tabornino je potrebno pla~ati do 10. 4. 2001, potem pa vsak mesec po 1000 SIT zamudnine (do 10. 5., do 10. 6., do 10. 7.). Vodstvo odprave si pridr`uje pravico, ~e v primeru, da bo do 10. 4. 2001 prijavljenih ve~ kandidatov za ~lane mednarodnega ali slovenskega osebja, kot bo zanje prostih mest, izmed prijavljenih izbere kandidate, ki najbolj ustrezajo pogojem. Pogoji odjave Tabornino bo mo`no vrniti le v primeru zamenjave. Vodstvo odprave na Techuano 2001 •
[KALSKA LIGA, KA TE BRIGA ... ^eta Divji volk iz rodu Jezerski zmaj vas vabi na {aljivo orientacijsko tekmovanje. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 31. 3. 2001 v kraju [kale, iz Velenja pribli`no 5 km. Zbor ekip bo ob 9. uri pred osnovno {olo [kale. Ekipe, ki bi to `elele, lahko pridejo v [kale `e v petek po 18. uri. Za vse ekipe bo zagotovljeno preno~i{~e. Tekmujejo lahko mo{ke in `enske ekipe v treh kategorijah: GG, PP in gr~e. Ekipa {teje pet ~lanov, dovoljeno pa je tudi odstopanje za enega. Me{ana ekipa tekmuje v mo{ki konkurenci. Vsak udele`enec mora biti v taborni{kem kroju in rutki. Vsaka ekipa mora imeti svoj kompas. [tartnina zna{a 5000,00 SIT na ekipo, v to ceno je vklju~eno kosilo, na{itek in nagrade za najbolj{e ekipe. Prosim, da {tartnino naka`ete na `iro ra~un rodu, {t.:52800-678-82037 s pripisom za "[kalska liga, ka te briga ...". Tej akciji pa `elimo dati tudi humanitarno noto, saj bomo zbirali {olske potreb{~ine za otroke iz socialno {ibkej{ih dru`in, v katerih star{i te`je omogo~ijo svojemu otroku nemoteno izobra`evanje. Zato smo se odlo~ili, da mora vsak sodelujo~i prinesti na akcijo nekaj od {olskih potreb{~in ( npr. torba, ravnila, pisala, bele`ke ... ), ki jih bomo poklonili [kofijski Karitas, le ti pa socialno ogro`enim dru`inam dru`inam. Prijavite se lahko na naslov : Sandi Glin{ek, [kale 35/b, 3320 VELENJE, GSM 041/354-621, sandi.glinsek@email.si Rok Miklav`ina, [kale 37, 3320 VELENJE, GSM 041/519-744, rok.miklavzina@email.si Prijave oddajte najpozneje do 22. 3. 2001, po tem datumu bo {tartnina 7000 SIT. Podrobnej{e informacije bodo objavljene v naslednji {tevilki Tabora in na spletni strani www.rutka.net www.rutka.net. Pridite, seveda vas "briga", kaj se bo dogajalo!
26 - marec(2001)
BRA^I^EVI DNEVI 2001 Orientacijsko tekmovanje Bra~i~evi dnevi bo letos v Lo~ah pri Slovenskih Konjicah (v smeri proti Polj~anam 8km) v soboto 31. 3. 2001. Ekipe se zberejo in prijavijo isti dan od 7.00 - 7.30 ure pred osnovno {olo v Lo~ah. Zaklju~ek tekmovanja bo predvidoma do 17.00. Ekipe od dale~ lahko pridejo na prizori{~e `e v petek zve~er med 18.00 in 20.00. Za te ekipe bo organizirano preno~i{~e (spalne vre~e prinesite s sabo) in zajtrk v soboto. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku tekmovanja, ki ostaja nespremenjen, v naslednjih kategorijah: • gozdovniki in gozdovnice (12-15 let) • popotniki in popotnice (nad 16 let) • gr~e - tekmujejo v konkurenci popotnikov ali izven konkurence (me{ane ekipe tekmujejo v mo{ki konkurenci) Tekmuje se v naslednjih panogah: orientacijsko tekmovanje ( topografski test, vrisovanje KT, orientacijski pohod ) z nalogami na progi (skica poti, opis poti, prehod minskega polja, skica MP, kroki, test PP, test iz dodatne teme, signalizacija – Morse, signalizacija – semafor, {aljivo tekmovanje, skica profila terena) in tekmovanje v vozlanju (ambulantni, mrtvi, skraj{evalni in ribi{ki) po pravilniku tekmovanja. Rok prijave je do petka 23. 3. 2001 2001. Prijavite se na naslov: ROD BELEGA KONJA, p.p. 55, 3210 SL.KONJICE unior.si email.si ali na e-po{to: danilo.lorger danilo.lorger@unior.si unior.si, rbk rbk@email.si email.si, gregor.irsic amis.net do omenjenega petka do 14.00. gregor.irsic@amis.net Prijava naj vsebuje: to~en naslov rodu oz vodij ekip (poslali vam bomo pravilnik tekmovanja), {tevilo ekip in udele`encev (poimensko, starost), kategorija, dokazilo o pla~ilu. [tartnino naka`ite na @R: 50720-678-72429, mo`no pa je pla~ati tudi na dan tekmovanja do 7.30 ob predhodni zanesljivi in pravo~asni prijavi. [tartnina za ekipo (do 5 ~lanov) zna{a 7000.00 SIT. Za spremljevalce ekip zara~unavamo dodatnih 1000.00 SIT na osebo ob polni oskrbi. Za ekipe, ki bodo prispele v petek, {tartnina zna{a 8500.00 SIT (1300.00 SIT za spremljevalce). Zamudniki s prijavami bodo pla~ali 20 % vi{jo {tartnino. Ob prijavi obvezno navedite ~as prihoda udele`encev. Informacije : Deni na telefonu 041/400-044 (od 16.00 do 22.00), Ire (Gregor) na telefonu 041/432-800, ali pa po{ljite va{a vpra{anja na omenjene e-naslove. Razpis bo objavljen tudi na : rutka.net/vestnik Deni, RBK
TABORJENJE 2001 V PUSTEM GRADCU PRI DRAGATU[U Mo~virski tulipani i{~emo rod, ki bi se nam pridru`il letos poleti na GG-PP taborjenju v Pustem gradcu pri Dragatu{u v Beli krajini v ~asu od 15. do 25. julija. Na{e kapacitete zado{~ajo za pribli`no 70 do 80 tabore~ih. Vse nadaljnje informacije dobite na naslovu: Ale{ Petkov{ek, telefon: 01/423-32-62 ali na e-mailu: ales5kohotmail.com @hotmail.com hotmail.com.
IZ_PRVE_ROKE
Techuana - alternativa naravi !! Vro~a novica !! Ocenjeno {tevilo vseh ~lanov ZTS sodelujo~ih na mednarodnem taboru Techuana 2001 je preseglo {tevilko 400!
Sestanek mednarodnega osebja in vodnikov Obvezni sestanek mednarodnega osebja, GST, vodij odprav iz rodov in vodstva slovenske odprave bo 5. in 6. maja na tabornem prostoru v Techuani. Na tem sestanku je toplo za`elena tudi prisotnost vseh vodnikov. O podrobnostih boste {e obve{~eni. Opravi~ila, ~e bi jih potrebovali, boste lahko dobili v pisarni ZTS .
Potrdila za OIV in prakse
Pisarno ZTS boste lahko zaprosili tudi za potrdilo, ki bo potrjevalo va{e sodelovanje na mednarodnem taboru, ~e ga boste potrebovali zaradi OIV, prakse ali podobnega razloga.
Mailing liste Mednarodni tabor Techuana se nezadr`no pribli`uje, zato nam objavljanje informacij enkrat mese~no v Taboru ali s po{to rodovom v kratkem ne bo ve~ zadostovalo. V `elji, da vam zagotovimo a`urno prejemanje informacij, smo vam na RutkaNET-u uredili mailing liste, preko katerih bomo raz{irjali novice, obvestila in popravke. Toplo vam priporo~amo, da se prijavite na ustrezno listo.
Seznam obvezne in priporo~ene opreme V kratkem bo na spletnih straneh objavljen seznam opreme za za~etek naj vsakdo izhaja iz na~ela, da je Techuana mednarodni tabor, kamor je potrebno vso opremo, razen lesa, prinesti s seboj (tudi orodje, kuhinjsko posodo, ve~je koli~ino vrvi, plahte, {otore ...).
Gosti iz drugih organizacij Na spletnih straneh Techuane smo objavili tudi vabilo k sodelovanju, namenjeno drugim skavtskim organizacijam iz Slovenije in tujine. V kolikor `elite povabiti na Techuano va{e prijatelje iz teh organizacij, vam je to sedaj omogo~eno. Enostavno jim po{ljite vabilo! Ve~ informacij se nahaja na spletnih straneh.
Techuana - naravna alternativa marec 27
STROKOVNO
Glasila Glasila Glasila Glasila Matija
Spet se je nabral lep kup~ek glasil, ki so vsa – z izjemo glasila Rodu modrega vala – pri{la v uredni{tvo {ele v zadnjih tednih. Maribor~ani so naredili novo ob~insko glasilo KT (prva {tevilka je iz{la `e okrobra), iz spanja pa se je prebudila @abica.
Prepih Glasilo Rodu Sivega volka
Modri Val Glasilo slovenskih tabornikov v Italiji
december 2000 Glasilo je pregled dogajanja v preteklem letu, izdali pa so ga ob letnem ob~nem zboru rodu. Podlasica je v ~lanku "@ivimo v ~asu, ko ..." zapisala: Tudi pri tabornikih se je marsikaj spremenilo, pa vendar mislim, da so nekatere vrednote {e vedno v osnovi na{ega delovanja, da nam ni vseeno, ~e so ali ne, ~eprav nam nekateri o~itajo, da smo marsikaj `e pozabili in, roko na srce, tudi za nekatere na{e ~lane so to popolnoma nepomembna vpra{anja.
28 revija Tabor
Da pa to le ni zna~aj na{ega RMV-ja smo jasno dokazali, ko smo predlagali, da bi v okviru proslav ob 70-obletnici ustrelitve bazovi{kih junakov skupaj s skavti pri`gali slavnostni taborni ogenj. Takrat se mi je najbolj vtisnilo v spomin vzdu{je, ki je prevladovalo med pripravami, med samim ognjem in nato celo no~ do jutra. Zavzetost, s katero smo delali in se na tisti ve~er pripravljali, ponos, da delamo nekaj za {ir{o skupnost, za vse nas. ... Mislim, da je to bila pozitivna izku{nja za vse, ki so bili zraven, in morda ne bi bilo napa~no, ~e bi tak{no vzdu{je prevladalo pri vseh na{ih akcijah in delovanju nasploh. RMV-jevci so se lani prvi~ udele`ili ROT-a, najve~jega slovenskega taborni{kega tekmovanja. Zabavna reporta`a, ki opisuje pot {tirih tabornikov na ROT in njihovo neizmerno lakoto, zaradi katere so morali narediti takti~en odmor, pa so jim potem na cilju vsi ploskali, ker so mislili, da so se izgubili, ker jih tako dolgo ni bilo na spregled.
februar 2001, {t. 1 Zanimivo glasilo, razdeljeno na strani za posamezne starostne skupine, pa {e za star{e imajo nekaj nasvetov. Vsebina je zelo aktualna, saj je podrobno predstavljen svetovni zlet na Tajskem, zadnja stran pa je klasi~no prepihovska – li`emo in grizemo. In tudi ta Prepih bi bil {e eden izmed mnogih, ki so ga naredili v RSV, ~e me nanj ne bi opozoril Stric Volk. Na zadnji strani so ga namre~ skoraj razkrinkali, skoraj bi ugotovili, kdo se skriva za "kak{no modro na zadnjih straneh". A so na ZTS modro odgovorili, da rubrika ni povezana z RSV. "Zadnje ~ase naj bi se pojavila ugibanja, kdo to (Stric Volk) sploh je in ali ni morda povezan z znano mafijsko organizacijo RSV, ki razpreda svoje lovke prav povsod," so {e zapisali v Prepihu.
STROKOVNO
Leska~ GG Glasilo Rodu svobodnega Kamnitnika [kofja Loka
li tudi Gantarja. Pa ne politika, ampak kuharja, ki do`ivlja velike psihi~ne travme, ko gleda krompir pod no`em. Za {e lep{i spomin na zimovanje so na sredini Leska~a zbrani fotografski utrinki – od tabornikov preko strani{~ne {koljke do zelo zapletene glasbene tehnologije. Pa tudi dva {portna avtomobila sta vmes. Pa {e `ure za vse zimujo~e so spisali. Ker pa niti na zimovanju niso mogli brez telebajskov, so spisali zadnjo epizodo – Lov. Melodramo v enem dejanju:
KT Glasilo Zveze tabornikov ob~ine Maribor
17. do 22. februar 2001 Leska~ izhaja najve~ enkrat na leto, ~e so taborniki ravno v Leskovici. Za glasilo z zimovanja ima Leska~ kar dolg spisek osebja: vodjo oglasnega tr`enja, naro~nine, mali oglasi, stiki z javnostjo in celo cattering. Svobodni Kamnitniki pa so na zimovanje povabi-
@abica
Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana feburar 2001, {t. 11 "Apatija je bojda zadnje leto opazna tudi v MZT". Zapis na drugi strani je podkrepljen s poro~ilom udele`enca taborni{kega sestanka. Sicer pa vsebina ponuja mnogo zanimivega branja in {e eno neverjetno stvar. @abici je uspelo prehiteti Tabor! Reporta`o z ZOT-a so objavili skoraj mesec dni pred nami – ~estitamo. Seveda ~estitamo tudi Rifletovemu udu za ~udovito zmago.
januar 2001, {tevilka 2 Pa smo dobili {e drugo glasilo podro~ne zveze – poleg MZT-jeve @abice je KT edino tako glasilo. Prvo {tevilko so izdali `e oktobra lani, drugo januarja, tretja pa naj bi iz{la aprila. Maribor~ani so z zanimivo vsebino napolniti kar 28 strani formata A4. KT je razdeljen po rubrikah: kronika, rodovi se predstavijo, od tu in tam, prihaja in malo za zabavo. Sredino glasila so domiselno uporabili za predstavitev vseh rodov v Mariboru. Poleg na{itkov so njihovi sede`i ozna~eni tudi na zemljevidu, tako da jih z lahkoto najdemo. ^e pa `elite KT prebrati sami, ali pa morda kaj prispevati k aprilski {tevilki, pi{ite na xisnoub rutka.net xisnoub@rutka.net rutka.net. marec 29
STROKOVNO
Potuha Potuha Taborova potuha Potuha Vloga vodnikov
Kot starej{i brat ali sestra Kot katerakoli dru`ba ima tudi vod svojega voditelja, ki vod usmerja k ciljem. Vendar pa je vod sestavljen iz otrok in ima vzgojno vlogo, tako da je vloga vodnika druga~na kot vloga 'voditelja' v dru`bi. Predvsem zato, ker se otroci v vod ne pridejo u~iti (tako kot v {olo) in jim znanja ne merimo. Vloga vodnika ni niti star{evska, niti u~iteljska niti vloga voja{kega oficirja, ki jih bo nau~il discipline. Vodnik ima dvojno vlogo, saj mora vedeti, kako naj se igra z njimi njimi, medtem ko skrbi, da bo ta igra prispevala k njihovemu razvoju razvoju. Kdo lahko bolje igra to vlogo kot starej{i brat ali sestra? Seveda je to v dru`ini mnogo la`je kot v vodu, kjer prihajajo taborniki iz razli~nih dru`in. Zato mora vodnik poznati svoje tabornike, pre`iveti dosti ~asa z njimi, opazovati njihove odzive, poslu{ati njihove tegobe in `elje ... tako kot starej{i brat ali sestra.
30 revija Tabor
Starej{i bratje ali sestre se igrajo z mlaj{imi bratci in sestrami brez pretvarjanja, da so mlaj{i, kot v resnici so. Ne da bi bili otro~ji se lahko prilagodijo mlaj{im, da le-ti razvijajo svoje sposobnosti. Starej{i bratje in sestre vedno `elijo le najbolj{e za mlaj{e, tako da jih, ko se igrajo, varujejo in jim pomagajo, ne da bi jih kaznovali za napa~na dejanja. Mlaj{i jih spo{tujejo, ker so njihov vzor: mlaj{i ho~ejo z njimi do`iveti pustolov{~ine, imajo jih radi, verjamejo v to, kar re~ejo, in imajo ob~utek, da se jim lahko izpovejo.
STROKOVNO Znati se igrati Le malo stvari je za mlade tako zanimivih kot igra. Odrasli se igramo na odrasel na~in. Medtem ko je za nas igra odmor in vstop v svet sprostitve, ki nas po`ivi in nam omogo~a uspe{nej{e nadaljnje 'resno' delo, je za otroke igra edini svet, ki obstaja obstaja, in je zato igra edini na~in za doumevanje, da so del sveta, ki jih obdaja. Vodnik, ki vstopa v igro s svojimi taborniki je {e vedno odrasel, vendar je zmo`en identifikacije z mlaj{imi in u`iva v igri prav tako kot mlaj{i taborniki, vendar ni njim enak. Vodnikova vloga je, skozi igro pomagati mlaj{im videti in razumeti stvari, ki jih morda ne bi videli in razumeli sami.
Vodniki, ki svojo vlogo dobro opravljajo bogatijo, po`ivljajo in usmerjajo igro - lahko z igro dose`ejo najve~ji vzgojni u~inek.
Vodnik in igra * Vodnik obogati igro in jo popelje na rob njenih zmo`nosti, vendar mora paziti, kako dale~ lahko gredo otroci. Vodnik popestri igro, vendar mora vedeti, kdaj naj izgine, in biti pripravljen, da se ob pravem ~asu ponovno pojavi v igri. * Vodnik po`ivi igro z motiviranjem, vzpodbujanjem in vodenjem otrok, jih zadr`uje nazaj, ko so preve~ razvneti in jih vzpodbuja, ko motivacijo izgubijo. Ustvarja primerno okolje, tako da ima igra vzgojni u~inek in vzpodbuja otroke, da se vsaki~ nau~ijo nekaj novega. * Vodnik usmerja igro in je pripravljen, da otroke opomni glede pravil igre in vzpodbudi ali zadr`i tempo igre, ko se mu to zdi primerno.
Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile
marec 31
STROKOVNO
@VN @VN @VN @VN Rado Malnar
Dolgotrajno talno ogrevanje Pa ostanimo {e malo na toplem. ^e smo si v prej{nji {tevilki ogledali, kako ogreti le`i{~e, tokrat tistim bolj spretnim ponujam {e mo`nost za toplo in udobno ve~dnevno preno~evanje.
Le`i{~e za ogrevanje z dimom gradimo tako, da v smeri, od koder piha veter, skopljemo jamo, v kateri uredimo prostor za kurjenje. Najpomembnej{e je, da v smeri vetra skopljemo nekak{en jarek pod bodo~e le`i{~e. Prek polo`imo dovolj mo~ne veje, take, ki se pod te`o na{ega telesa ne bodo zlomile, in jih
32 revija Tabor
prekrijemo z ru{o. Pod le`i{~em smo tako uredili dimnik. Vro~ dim nam bo ogreval posteljo. Marljivej{i si bodo za ve~dnevno bivanje nad le`i{~em izdelali {e bivak ali postavili {otor. Ognji{~e pa si brez ve~jih te`av lahko uredimo {e v priro~no kuhinjo za pripravo hrane. [e droben nasvet: ko prekriva{ dimnik s
palicami blizu kuri{~a, je najbolje uporabiti bolj sve`e veje listavcev, ki bodo bolje kljubovale morebitnemu pretiranemu kurjenju.
STROKOVNO
Internet Internet Internet Internet ScoutPark bubi@rutka.net
Zadnji~ smo vam predstavili uradno stran Saveza izviða~a Hrva{ke, ki je prav v zadnjih dveh mesecih zelo napredovala. Pred tem se je, kakor tudi RutkaNET, kot alternativa okoreli uradni strani pojavil Glas Plavog pingvina – hrva{ki taborni{ki portal, ki se je sredi januarja preimenoval v Scoutwww.scoutpark.net Park (www.scoutpark.net www.scoutpark.net).
ScoutPark portal ima podobno zasnovo kot RutkaNET: novi~ke (te se delijo na hrva{ke in mednarodne), koledar akcij, fotografija tedna, anketa. Poleg tega si na njem lahko preberete {e vremensko napoved, ogledate kak{en vozel, pesmico ali pa preberete nov kuharski recept. Od gradiv vam je na voljo {e seznam odredov na Hrva{kem, seznam planinskih domov in arhiv sli~ic, od storitev pa oglasna deska, oglasnik, elektronske razglednice, forum in knjiga gostov. Sicer pa ScoutPark vsebuje {e informacije o WOSM-u, SIH-u, skavtskem gibanju… ScoutPark nas je vse presenetil, tako po svoji vsebini, kakor tudi po tehni~ni plati. Portal je namre~ popolnoma avtomatiziran in prav to mu zagotavlja prihodnost. RutkaNET in ScoutPark sta `e sklenila dogovor o sodelovanju in tako lahko na ScoutParku zasledite precej novic povzetih po na{em spletnem stre`niku in obratno. ScoutPark-ovci bodo veseli tudi raznih obvestil o akcijah, ipd. marec 33
STROKOVNO
Astronomija Astronomija Astronomija Astronomija Philadelfijski eksperiment Primo`
Oktobra leta 1943 je v Philadelfiji ameri{ka vojna mornarica domnevno izvedla nenavaden poskus. [lo je za preizkus najnovej{e tehnike kamufla`e ladij, s pomo~jo katere ladja ne bi bila ve~ vidna na sovra`nikovem radarju. S pomo~jo izredno mo~nega magnetnega polja, ki so ga ustvarili s posebej za to izdelanimi generatorji na ladji, so dosegli tako anomalijo magnetnega polja okoli ladje, da je radar ni mogel ve~ zaznati. Poskus so kasneje ocenili kot uspel, vendar s pogubnimi posledicami za posadko. Srh vzbujajo~e pa so govorice in poro~ila o~ividcev, da ladja ni izginila le z radarja ampak tudi dejansko ...
ZNANE_IZJAVE Komplicirane stvari poenostavljati je zmo`nost genijev, preproste stvari komplicirati pa zmo`nost norcev. - J. F. KENNEDY Ljudje {ele tedaj prenehajo metati kamenje na velike duhove, ko jim postavijo spomenik. - SAPHIR
Maxwellove ena~be, ki jih je postavil `e leta 1855 J.C. Maxwell, predstavljajo temelj teorije elektromagnetizma. Dolo~ajo namre~ zvezo med elektri~nim in magnetnim poljem v odvisnosti od prostora in ~asa. Ker pa ~as ni prav ni~ druga~e obravnavan kot ostale tri dimenzije prostora, jih je Einstein enostavno lahko posplo{il v "Enotno teorijo polja", ki je ena njegovih najbolj znanih del. Vse lepo in prav, dokler so to le teorije! Kaj pa ko se najdejo posamezni navdu{enci ali ~e ho~ete "zgodovinski hekerji", ki ho~ejo teorijo prenesti v prakso? Ko na primer Nikola Tesla ho~e nadomestiti daljnovod z brez`i~nim prenosom elektri~ne energije? Maxwellove ena~be skrivajo v sebi mnogo ve~, kot le razlago za indukcijo ali pa elektromagnet. V njih se skriva, bolj plasti~no povedano, celo potovanje v preteklost ali prihodnost ali pa v trenutku sko~ite na drugi konec sveta ali pa kar Vesolja. Morda je mo`en celo skok v druga vesolja ali pa {e kaj bolj nedoumljivega. Nikola Tesla je na koncu svojega javnega delovanja in raziskovanja prenosa energije (med drugim je tudi on, kot pozneje Einstein verjel, da je energija = masa) skozi prostor tudi obupano dejal, da se s temi stvarmi ne bo ve~ ukvarjal, saj `e mejijo na obmo~je "bo`jega". S temi stvarmi pa da no~e imeti opravka, saj je bil "zaveden Kristjan". Kakorkoli `e, v Max-
LUNINE_MENE Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec 34 revija Tabor
3. 3. 2001 9. 3. 2001 16. 3. 2001 25. 3. 2001 1. 4. 2001 8. 4. 2001 15. 3. 2001
ob ob ob ob ob ob ob
3:04 18:24 21:48 3:24 12:50 5:23 17:33
(poletni ~as) (poletni ~as) (poletni ~as) (poletni ~as)
Kaos vesolja v praksi
STROKOVNO
Astronomija Astronomija Astronomija wellovih ena~bah se lahko skrivajo celo razlage za pojav NLP, {tevilnih izginotij v Bermudskem trikotniku ali pa odkritih osamljenih in zapu{~enih ladij izpred stoletij. Z njimi bi lahko razlo`ili oaze pragozdov z dinozavri, ki so jih nekateri piloti opazili ob preletu severnega te~aja ali pa morske po{asti in izumrle vrste rib, ki jih sem in tja ujamejo v svoje mre`e ribi~i. Zelo ~udno bi bilo, ~e ne bi takih zmo`nosti preizkusila tudi vojska. In tako se je zgodilo. Einstein je moral kot @id iz Nem~ije be`ati v Ameriko. Ameri~ani so ga sprejeli s precej{njo mero gostoljubnosti, saj jim je v pravem trenutku prinesel potrebno Fraktali, teoreti~en pogled na kaos vesolja znanje za dokon~no uni~enje Japonske. Vendar pa je Einstein s seboj prinesel poleg teorije fuzije atomskih jeder, iz katere je ameri{ka vojska proizvedla atomsko bombo za Hiro{imo in Nagasaki, tudi "Teorijo enotnega polja". Kakr{ne koli poskuse v zvezi s tem pa ameri{ka vojska {e danes zanika. In zato je philadelfijski poskus tako tajno varovan in {e danes, po ve~ kot 55 letih ni ravno jasno, kaj se je pravzaprav dogajalo oktobra 1943 z ladjo Eldridge D-173 in njeno posadko v Philadelfiji. Nekateri pravijo, da so ladjo v ~asu poskusa za trenutek videli okoli 100 km stran od kraja poskusa, zgodbe o posadki pa so {e Ladja ELDRIDGE D-173, ki naj bi bila sredi oktobra 1943 predmet philadelfijskega poskusa bolj ~udne. ^lani posadke so {e nekaj let po poskusu spontano izginjali, zmrznili ali pa se v`gali, se prestavljali po prostoru, se selili v preteklost in prihodnost itd.
ZNANE_IZJAVE
VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA 1. 3.
Vzhod: 6:41 1. 4. Vzhod: 06:42 (poletni ~as) Zahod: 17:48 Zahod: 19:30 (poletni ~as) 15. 3. Vzhod: 6:15 15. 4. Vzhod: 06:16 (poletni ~as) Zahod: 18:08 Zahod: 19:49 (poletni ~as) Za~etek pomladi: 20. 3. 2001 ob 14:27
Genialnost je ena desetina nadarjenosti in devet desetin trdega dela. EDISON Preden za~ne{ slikati, mora{ imeti v konici ~opi~a srce, roko in misli. Kitajski pregovor marec 35
STROKOVNO
Orientacija Orientacija Orientacija Orientacija Pepl
Sprememba koordinat na DTK 50 V napovedi nove topografske karte DTK 50 sem zapisal, da se bodo koordinate vseh to~k na novi karti spremenile. Zakaj do tega pride, kaj je razlog za tak{no spremembo in kak{ne prednosti ter slabosti to prina{a?
V napovedi nove topografske karte DTK 50 sem zapisal, da se bodo koordinate vseh to~k na novi karti spremenile. Zakaj do tega pride, kaj je razlog za tak{no spremembo in kak{ne prednosti ter slabosti to prina{a? Koordinate so na~in za enoli~no dolo~itev lege neke to~ke. To velja tudi za to~ke na Zemlji. Osnova dolo~itve koordinat so koordinatni sistemi. Poznamo ravninske, prostorske, pravokotne, polarne, krogelne, elipsoidne in {e mnoge druge, a osnova za vse enostavno dolo~ljive mora biti matemati~no opisljiva povr{ina. Zemlja ima obliko geoida in ni matemati~no opisljivo geometrijsko telo. Zaradi tega koordinatnega sistema neposredno na zemeljski povr{ini ne vzpostavljamo in tako nimamo enoli~nih
36 revija Tabor
zemeljskih koordinat. Za potrebe vzpostavitve koordinatnega sistema Zemljo ponazorimo kot rotacijski elipsoid. Na elipsoidu je lega vsake to~ke dolo~ena s parom elipsoidnih oz. geografskih koordinat ϕ(geografska {irina) in λ (geografska dol`ina). Vendar poznamo na svetu nekaj deset razli~nih dolo~itev rotacijskih elipsoidov, ki se razlikujejo med seboj po dimenziji in po orientaciji. Na karti moramo elipsoid razviti v ravnino, pri tem nastanejo popa~enja. Mre`a poldnevnikov in vzporednikov se praviloma preslika v krive linije, kar ote`uje dolo~itev geografskih koordinat. Zaradi tega na kartah raje dolo~amo lego to~k z ravninskimi pravokotnimi ali polarnimi koordinatami. Matemati~no zvezo med geografskimi ter
ravninskimi koordinatami dolo~a kartografska projekcija. V svetu se uporablja preko 300 razli~nih projekcij. V Sloveniji smo do sedaj uporabljali Besslov referen~ni elipsoid in GaussKrügerjevo projekcijo, ki sta se za kartiranje na{ega ozemlja uporabljala okoli sto let. Besslov rotacijski elipsoid je lokalni elipsoid, dolo~en tako, da se na obmo~ju srednje Evrope najbolje prilaga geoidu. Na njegovi osnovi so dolo~ene dosedanje geografske koordinate ϕ in λ. Iz teh geografskih koordinat sta na osnovi ena~b Gauss-Krügerjeve projekcije dolo~eni pravokotni koordinati x in y, ki jih najpogosteje uporabljamo pri dolo~evanju lege posamezne to~ke na dosedanjih topografskih kartah. Pri izdelavi DTK 50 smo se odlo~ili za uporabo elipsoida WGS 84 in projek-
STROKOVNO
cije UTM. Elipsoid WGS 84 je globalni elipsoid in je dolo~en tako, da se optimalno prilega celotni povr{ini Zemlje. Od Besslovega elipsoida se razlikuje tako po velikosti kot po orientaciji in zato sta geografski koordinati ϕ in λ neke to~ke druga~ni. Razlika v Sloveniji zna{a: ϕBessel - ϕWGS = 1,1½± 0,3½ (dobrih 30 m) in λBessel - λWGS = 17,1½± 0,8½ (okoli 350 m). Ena~be projekcije UTM se od ena~b Gauss-Krügerjeve projekcije sicer razlikujejo le v enem parametru, kar pa prinese {e dodatno razliko. Koordinati v projekciji UTM ozna~ujemo z N in E, razlika v Sloveniji pa zna{a: y – E = 365 m ± 40 m ter x – N = 1050 m ± 30 m. Razlog za zamenjavo koordinatnega sistema na slovenskih topografskih kartah je v usklajevanju s sosednjimi dr`avami in mednarodnimi organizacijami. Dosedanji koordinatni sistem je bil uporabljan le na ozemlju biv{e SFRJ in seveda je prihajalo na mejah Avstrije, Italije in Mad`arske do razlik v geografskih in ravninskih koordinatah. Referen~ni elipsoid WGS 84 in projekcijo UTM uporablja voja{ka zveza NATO, v tem sistemu deluje tudi sistem dolo~itve lege s pomo~jo satelitov (GPS). Podobno spremembo kot mi je pred kratkim uvedla Avstrija, postopoma pa jo uvaja tudi ve~ina ostalih evropskih dr`av. S spremembo bo tako odpravljen problem neujemanja koordinat na mejah s sosednjimi dr`avami, olaj{ana pa bo tudi uporaba GPS, saj bomo na GPS sprejemniku od~itane koordinate dolo~ili neposredno na kar-
ti. Najve~ji problem pa je seveda dejstvo, da imamo mnoge podatke v dosedanjih koordinatah. Zaradi tega smo se odlo~ili za tisk dveh pravokotnih mre` na DTK 50: "stara" mre`a je prikazana v ~rni barvi, "nova" pa v vijoli~asti, kar je tudi pojasnjeno v opisu matemati~nih elementov levo od polja karte. Tako lahko vsaki to~ki dolo~imo "stari" - x, y in "novi" - N, E pravokotni ravninski koordinati, medtem ko lahko geografski koordinati ϕ in λ dolo~imo le na elipsoidu WGS 84.
marec 37
STROKOVNO
Narava Narava Narava Narava Rod kra{kih viharnikov Podro~je delovanja: Ob~ina Postojna Leto ustanovitve: 3. junij 1951 [tevilo aktivnih ~lanov: 104 Struktura rodu: Skupina murnov, 5 vodov M^, 5 vodov GG, klub PP, klub gr~ Najbolj zagrizena ~lanica rodu: Maja Pikec, Vojkova ulica 19, 6230 Postojna, 041 256 216
"Med drugimi stvarmi, ki so se na tistem taboru dogajale, sta na{a vrla predstojnika, skavt in gozdovnik, organizirala tudi izlet na Stor`i~. Zgodaj zjutraj, {e v temi, smo zakora~ili v hrib. Ne vem zakaj sem zaostajal in kolona mi je u{la. Sam sem taval v reber in hitel,da bi jo dohitel in ujel. Ko sem pri{el na Kali{~e, tj. samo podno`je Stor`i~a, sem opazil visoke kole s potrgano bode~o `ico. V strahu, da sem pri{el na samo mejo z Avstrijo (zamenjal sem Stol s Stor`i~em) in da bo zdaj, zdaj pri~elo pokati okoli mene, sem jo urno ucvrl nazaj v dolino. Ko se je pozno popoldne vrnila celotna skupina, sem prisluhnil njihovemu navdu{enemu opisovanju do`ivlja-
38 revija Tabor
jev. V u{esih mi je neprestano odzvanjala beseda 'viharnik', 'viharnikov', 'viharniki', a nisem vedel kaj pomeni. Povezoval sem to besedo s pojmom 'hudournik'. Kon~no mi je Pe{enda{ odgovoril, da je to od vremenskih ujm po{kodovano drevo, brez listja in skorje, obeljeno, ki pokon~no kljubuje gorskim nevihtam in viharjem. Po tem smo na viharnike povsem pozabili. [otore smo podrli in taborjenja je bilo konec."
Zapis ob ustanavljanju Rodu kra{kih viharnikov
STROKOVNO
Kosobrin Kosobrin Kosobrin Kosobrin Recepti
Juha Potrebujemo: ~etrt litra vode, 4 `lice narezanih listov jegli~a, `lico masla, `lico moke, `lico narezanih listov ~ema`a ali divje ~ebule, {~epec suhe dobre misli, sol in poper po okusu. Priprava: na vro~em maslu naredimo pre`ganje, ki ga zalijemo z vodo, dodamo narezane liste jegli~a, zavremo in pustimo 10 minut kuhati. Juho za~inimo s ~ema`em in baziliko, soljo in poprom po okusu ter ponudimo.
Zdravilni jegli~ (Primula veris) Jegli~ sodi med na{e najbolj zgodnje pomladanske cvetlice. V zemlji ima kratko rjavkasto korenino, iz katere poganjajo narobe jaj~asti listi, nazob~ani v pecelj. Sve`i podzemni deli di{ijo po jane`u. Listi so valoviti in nazob~ani, na spodnji strani dlakavi. Z ne`nimi dla~icami poraslo je tudi cvetno steblo, visoko od 15 do 25 cm. Dviga se iz listne rozete in nosi ve~ di{e~ih cvetov. Venec je zlatorumen. ^a{a je zvonasto napihnjena. Cvete od marca do maja. Raste po son~nih travnikih, ob mejah in med grmi~evjem. Sve`i cvetovi imajo prijeten vonj po medu in sladkoben okus. Spomladi nabiramo korenine in cvetove s ~a{o ali brez nje. Korenino su{imo na soncu, v su{ilniku ali pe~ici. Cvetove su{imo vedno v senci. Cvetovi na svetlobi izgubljajo zlatorumeno barvo, zato jih hranimo v zaprtih temnih posodah. Ker rastlini izkopavamo korenine, je zelo ogro`ena: U~inkovine Saponini, glikozidi, hlapno olje, gren~ine, kafra in rumenilo Uporaba Zoper oslovski ka{elj, katarje dihalnih organov, plju~nico, gripozne bolezni, zoper nastajanje protina in revmatizma, za me{ane pomladanske solate, prikuhe.
Me{ana solata Potrebujemo: 3 pesti o~i{~enih regratovih listov, 2 pesti mladih listov jegli~a, 2 pesti mladih listov trpotca, 2 pesti ple{~evih listov, 2 pesti cvetov male marjetice, 1 pest mladih rmanovih listov, sol, 1 pest br{ljanaste grenkuljice, olivno olje in jabol~ni kis. Priprava: liste omenjenih rastlin o~istimo in operemo ter nare`emo, zme{amo. Dodamo sol, olje in kis po okusu ter dobro preme{amo. Prikuha Potrebujemo: 50 dag jegli~evih listov, 20 g olja, polovico majhne ~ebule, 2 dag moke, malo mleka, sol Priprava: Liste dobro operemo in odcedimo. V malo vode jih do mehkeha du{imo. Potem jih drobno nare`emo in nasekljamo. ^ebulo drobno nare`emo in na olju prepra`imo, da lepo zarumeni. Dodamo nasekljane jegli~eve liste, potresemo z moko, zalijemo z vodo, v kateri smo liste pred tem skuhali in za~inimo. ^e `elimo, da je prikuha milej{a in bolj{a, dodamo {e malo mleka ali kisle smetane. ^aj za ~i{~enje krvi Potrebujemo: 10 dag cvetov in listov zdravilnega jegli~a, 10 dag mladih poganjkov ~rnega bezga, 5 dag mladih koprivinih listov, 5 dag regratovih korenin Priprava: za skodelico preliva vzamemo 1 do 2 ~ajni `li~ki me{anice in popijemo ~ez dan po po`irkih 2 skodelici ~aja. Cvetovi zdravilnega jegli~a namo~eni v vinu so ~udovito krepilo za srce. marec 39
STROKOVNO
Mednarodne Mednarodne Mednarodne strani Mednarodne Nina
Tokrat bolj malo o mednarodnih dogodkih, pa zato malo ve~ o tem, kako si lahko sami organizirate kak{en MD. Klju~ne besede: prostovoljci, samoiniciativa, nova prijateljstva, samoiniciativa, super do`ivetja, samoiniciativa … A me razumete? Naj {e omenim, da sem strastna zbiralka kartic. Nem{ka Zveza tabornikov in tabornic (Bund der Pfadfinderinnen und Pfadfinder – BdP) organizira mednarodni tabor, o katerem smo `e pisali: Globalis 2001. Zakaj {e enkrat, vpra{a{? Zato ker so nam prijazni gostitelji poslali vabilo, naj se kon~no `e enkrat tudi mi zape~karski Slovenci udele`imo kakega evropskega tabora (no, njihovo vabilo ni bilo ~isto tako napisano). Ker nas imajo stra{no radi in vejo, da so Slovak- ups, Slovenci sila prijazna dru{~ina, nam ponujajo tole: mi jim po{ljemo vod, ki ga sestavlja najve~ 8 ~lanov, starih med 12 in 16 let, in najve~ dva vodnika, stara do 30 let, oni pa nam zara~unajo … ^ISTO NI^! Vse, kar si moramo pla~ati sami, je pot. Ste za~eli pozorneje brati?
Globalis 2001 Od 26. julija do 5. avgusta v Westernhohe, 80 kilometrov od Frankfurta, boste sodelovali v aktivnostih, povezanih z Agendo 21. Tema tabora je Skrivnost sedmih pe~atov. Skupaj z okoli 5.000 nem{kimi in drugimi skavti se boste ukvarjali z vpara{anjem, kako naj na{ planet re{imo pred propadom. Ve~ informacij najdete na doma~i strani: www.pfadfinden.de/globalis www.pfadfinden.de/globalis. Na voljo bo tudi home hospitality, Nemci pa so prosili samo to, da jim ^IMPREJ odgovorimo. Kli~ite pisarno ZTS!
Kot je Pugy `e omenil, mednarodno leto prostovoljcev traja ve~ kot samo en dan, zato vam bo morda prav pri{la tale predstavitev in vabilo:
HUMANA I{~e prostovoljce za delo z otroki z ulice, gradnjo {ol in vodnjakov, boj proti HIV/AIDS, zasajanje dreves v Mozambiku in Zambiji. Za~etek dela je aprila in junija, pogoj pa je 6-mese~no {olanje na Danskem ali v Veliki Britaniji. Na voljo so tudi {tipendije, informativni sestanek naj bi se zgodil tudi v Ljubljani. Informacije: Stina Herberg, e-po{ta: volunteer humana.org volunteer@humana.org humana.org, doma~a stran: www.humana.org www.humana.org.
NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR IME ROD: ULICA: PO[TNA
IN
PRIIMEK: __________________________________ ___________________________________________ __________________________________________ [TEVILKA IN KRAJ: ___________________________
NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 40 revija Tabor
strani strani e strani HUMANA je ena od {tevilnih mednarodnih prostovoljnih organizacij. Njen sede` je na posestvu Murgwi v Zimbabveju. Organizacija deluje na razli~nih podro~jih v {tevilnih dr`avah. Dr`i se na~ela, da razvite dr`ave pomagajo dr`avam v razvoju, kar v praksi pomeni, da mladi iz Evrope, ZDA, Japonske in drugih dr`av pomagajo pri projektih v de`elah v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. ^as prostovoljnega slu`enja je 6 mesecev. Prostovoljci sodelujejo pri preventivnem zdravstvenem varstvu v vaseh, v kmetijstvu, socialnem delu z otroki, pou~evanju, gradnji {ol, bolnic, vodnjakov, latrin, nabiranju sponzorjev za projekte in {e mnogih drugih stvareh. Evropsko prostovoljno delo Bli`je taborni{ki tematiki in na{emu delu je program Evropskega prostovoljnega dela, ki bo letos potekal `e drugo leto. Za 4 tedne lahko okusite ~are prostovoljnega dela v 27 skavtskih centrih v 11 dr`avah Evrope. Ve~ vam pa ne povem, ker ste vse izvedeli v januarski {tevilki Tabora. ^e ste zelo leni, samo vtipkajte: www.scout.org/europe/foryou in si poi{~ite svojo sanjsko poletno zaposlitev.
Program MLADINA Za vse tiste, ki sanjate o kak{nem podvigu s prijatelji skavti iz drugih evropskih dr`av, je ta program kot naro~en. Gre za program Evropske skupnosti, ki podpira mednarodno sodelovanje mladih. @elijo namre~, da bi tudi mladi prispevali k oblikovanju nove Evrope in krepitvi evropske zavesti med vsemi njenimi prebivalci. MLADINA je namenjena predvsem mladim v starosti med 15 in 25 let, ki `ivijo v dr`avi ~lanici Evropske unije ali v kateri drugi dr`avi, sodelujo~i v programu (npr. Sloveniji). Programa se lahko udele`ite, ~e spadate v eno od naslednjih skupin: • skupine mladih, ki `elijo izvesti mladinsko izmenjavo (npr. obisk mednarodnega tabora, skavtov v tujini … paziti morate le na recipro~nost: ~e greste vi tja, morajo tudi oni priti k nam), • mladi, ki `elijo za~eti s pobudo v lokalni skupnosti (npr. posadimo gozdove okoli na{ega naselja, zgradimo mladinski center …), • mladi, ki se `elijo vklju~iti v prostovoljno slu`bo, • biv{i prostovoljci in prostovoljke, ki `elijo graditi na izku{njah in sposobnostih, ki so jih pridobili
STROKOVNO
med opravljanjem prostovoljne slu`be, • mladinske organizacije (npr. rod, ZTS …), • mladinski voditelji in voditeljice (primer akcije: posvet na~elnikov skavtskih organizacij Srednje Evrope), • mladinski delavci in delavke, • organizatorji razli~nih projektov na podro~ju mladine, organi in ustanove lokalnih oblasti, • razli~ne organizacije, ki delujejo v tretjem sektorju (civilna dru`ba) • in vsi, ki so na tak ali druga~en na~in vklju~eni v delo na podro~ju mladine in neformalnega izobra`evanja. In kaj prina{a program MLADINA? Z veseljem vam bodo sponzorirali projekte, ki ustrezajo njihovim kriterijem. Roke za oddajo projektov imajo {tirikrat na leto, naslednji je 1. aprila 2001. Naj {e enkrat poudarim, da gre tu predvsem za povezovanje, sodelovanje, izmenjavo izku{enj in obiske ali po njihovo: Program MLADINA spodbuja mobilnost, iniciativnost, medkulturno u~enje in solidarnost med mladimi v vsej Evropi ter izven njenih meja (to pomeni evropske dr`ave, ki niso ~lanice EU). Ve~ informacij dobite na doma~i strani: www.movit.si www.movit.si. marec 41
Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa
RAZVEDRILO
Popotovanja
Tadeja Milivojevi~ Nemani~
Pakistan – prijetno presene~enje Zdi se, kot da se od 17. stoletja, ko so sem pri{li Angle`i, Pakistan ni kaj dosti spremenil. Kolonialisti so, ~e ne drugega, v de`elo pripeljali `eleznico in angle{~ino vsaj v mestih naredili za kolikor toliko doma~o govorico.
Na tiste ~ase {e danes najbolj spominjajo `elezni{ke postaje. Mogo~ne stavbe z doslednim razporedom prostorov so opremljene s starim, masivnim kolonialnim pohi{tvom. Ob vhodu na postajo stojijo oboro`eni policaji, ki ti pregledajo prtljago, v vsaki od mnogih pisarn pa so mo`akarji z zvene~imi nazivi. Nekajkrat so naju povabili v prijetno hladno pisarno, kar nama je pri 40°C in 80 % vla`nosti {e kako prijalo. Postregli so nama z angle{kim ~ajem V mo{ejah ima{ za razliko od drugod prilo`nost videti in tudi slikati `enske
Tile ~apatiji so bili najbolj{i na najini poti. Posuti s sezamom in namazani z oljem so se kar topili v ustih
42 revija Tabor
in, ~e je bila ura prava, tudi s kosilom. Za tako prilo`nost se je cela gru~a uradnikov zbrala v na{i sobi, z velikih miz so umaknili knjige in papirje ter na sredo postavili skledo dahla – kuhane le~e v pikantni omaki, goro ~apatijev – lepinjam podobnih kruhkov iz nekva{enega testa in v ~asopisni papir zavito ~ebulo. Pomanjkanju stolov so se izognili tako, da so se enostavno po tur{ko posedli na mizo okrog hrane, kar tudi najstarej{im in najobilnej{im ni povzro~alo nobenih preglavic. Na `elezni{ki postaji kot tudi drugje delajo le mo{ki. Uradni naziv Pakistana
je namre~ Islamic Republic of Pakistan in `e to pove zelo veliko. Vero v dr`avi jemljejo kar resno. Ob~utek ima{, da v javnem `ivljenju `ensk sploh ni. Na bazarjih pred majhnimi trgovinicami sede prodajalci in izpod ~epic ali turbanov zvito pogledujejo kupce. Za vsako stvar mora{ barantati. Nekaj dni vaje zahteva, da se lahko kolikor toliko spodobno kosa{ z izku{enimi doma~ini. Vem, da sva prve dni ve~ino kupljenega sadja bogato prepla~ala. Vendar je to sestavni del igre. Pogosto pa sva bila tudi prav prijetno presene~ena. Ko sva v Peshawarju na
RAZVEDRILO bazarju kupovala razli~ne vrste ~rnega ~aja, nama prodajalec ni hotel ni~esar zara~unati. Ista zgodba se nama je ponovila naslednji dan, ko sva zve~er na pra{ni ulici sedla poleg prodajalca shish kebaba – majhnih ko{~kov ov~jega mesa nataknjenih na kovinske pali~ice. To je nekaj popolnoma drugega, kot ~e te kdo povabi na dom in ti ponudi streho nad glavo. Vsi ti ljudje so bili prodajalci in midva pri njih zato, da bi kaj kupila. ^eprav so naju videli prvi~ v `ivljenju, so nama razlagali, da sva njihova gosta in zato naj to sprejmeva kot majhno darilo. [ele ko se je neko~ po naklju~ju poleg zna{el mo`akar z dobrim znanjem angle{~ine, nama je razlo`il, da je tudi to zaradi vere. Koran nalaga muslimanom gostoljubnost in strpnost do gostov in popotnikov. Mo{ki so vsi oble~eni v shalwar qamiz umazano bele, svetlo modre ali svetlo rjave barve. Shalwar so do 2 metra {iroke hla~e v pasu zvezane z vrvico, qamiz pa do kolen segajo~a srajca. @enske so prav tako oble~ene v shalwar qamiz, le da so njihova obla~ila umetelno izvezena in izjemno pisana. Poleg tega je obvezen del njihove garderobe tudi shal shal, s katerim si pokrijejo glavo in v javnosti tudi obraz. V najbolj ortodoksnih dru`inah morajo dekleta nekje od pubertete dalje nositi tako imenovano burko burko. To je en sam kos blaga, ki `ensko pokriva od gle`njev do glave. Na mestu predvidenem za o~i pa je 5 krat
Navdu{enega prodajalca sva s Tja`em komaj prepri~ala, da burke doma ne bom rabila
Tudi to je Pakistan. Mojstri menda lahko katerokoli pu{ko ponaredijo v borih 10 dneh 10 cm velik kos gosto zamre`ene tkanine, ki omogo~a moten pogled v svet. @enske so videti kot majhni, premikajo~i se {otori. @enske so najve~ji del ~asa same z otroki doma, varno skrite za visokimi zidovi. So prakti~no brez pravic. Poro~ajo se mlade, partnerje pa jim seveda izbirajo star{i. Ko sva mladeni~a najinih let povpra{ala, kaj si o dogovorjenih porokah misli on, nama je povedal, da je to zelo dobro in tudi pametno, saj ni ~loveka na svetu, je rekel, ki bi ga imel raj{i kot ga imajo njegovi star{i. Ti so
poro~eni `e vrsto let in vedo, kaj je pomembno za dober zakon. Zato bodo zanj izbrali primernej{o nevesto, kot bi si jo lahko izbral sam. Na nek na~in se sli{i logi~no, mar ne? LJUBLJANA: Dvoranica KS Brod-Vi`marje, KD Priden Mo`ic; ~etrtek, 12. APRIL 2001 ob 20. uri Naslov predavanja: JU@NOAFRI[KA REPUBLIKA Predaval bo: Jurij SENEGA^NIK
Pajkov v Pakistanu {e ni, vendar so vili~arji ravno prav{nje nadomestilo marec 43
Trenutki Trenutki
RAZVEDRILO
Trenutki Ozka pot
V~asih jo najde{, spet drugi~ skorajda obupa{ pred vsemi zaprtimi vrati. Enkrat jasna pred nami, drugi~ prekrita. V~asih totalna zabloda, drugi~ zadetek v polno. Vendar pa vedno je na~in. Vedno je pot.
Anthony de Mello jo razkriva takole: Neko~ je Bog posvaril ljudi, da bo potres pogoltnil vse vodovje v de`eli. Namesto njega bo pritekla voda, od katere bodo vsi zblazneli. Samo prerok je bo`je svarilo vzel zares. Nato~il si je vode v ogromne vr~e in jih znosil v svojo votlino v gorah, tako da bi je imel dovolj do smrti. Potres je resni~no pri{el in vsa voda je izginila s povr{ja; reke, jezera, potoke in ribnike pa je napolnila nova voda. Po nekaj mesecih je prerok pri{el v dolino, da bi videl, kaj se je zgodilo. Zares so vsi ponoreli. Napadli so ga in niso hoteli imeti nobenega opravka z njim. In bili so prepri~ani, da je blazen on.
44 revija Tabor
Prerok se je torej vrnil v svojo gorsko votlino, vesel, da si je prihranil zdravo vodo. S~asoma pa je za~util, da mu postaja samota neznosna. Zahrepenel je po ~love{ki dru`bi, zato se je spet napotil v dolino. Spet so ga ljudje zavrnili, ker je bil tako popolnoma druga~en od njih. Tedaj pa se je prerok odlo~il. Zlil je stran prihranjeno zdravo vodo, se napil nove ter se tako pridru`il norosti svojih tovari{ev. Ko i{~e{ resnico, stopa{ sam. Pot je preozka za dru`bo. Kdo lahko prenese tak{no samoto?
Lrga
Je`kov KotI~ek Je`kov Je`kovKotI~ek KotI~ek
RAZVEDRILO
Je`kov koti~ek
Ljudje, kam gremo?
Zgodba na{ega vsakdana je `e dolgo zgodba, ki trka na na{o vest. Vendar se bojda ne smemo niti za hipec ustaviti in ozreti. Kajti potem te preprosto povozi truma tistih, ki v imenu 'splo{ne morale in skupnih interesov 'hitijo v 'pravo' smer. Moderni ~lovek, kakorkoli si ga `e predstavlja{ ti, dragi bralec, pa si tega bojda ne more in ne sme privo{~iti. Da uti{a svojo vest, preprosto stopi v ~redo, nekriti~no sprejme vse njene norme, vrednote in cilje. In potem nekega dne pravi, da je uspel, da je sre~en.
Knjiga Imenovali so jo Dvoje src mo~no udriha po na{i vesti. Ko se bahamo in tol~emo po prsih, kaj vse je dana{nji ~lovek ustvaril, kam je pri{el, kako visoke gore denarja ima, nam ustvarjalka te izvrstne resni~ne zgodbe Marlo Morgan ka`e drugo plat medalje, edino resni~no son~no stran planeta. Ko je ~love{tvo bojda naredilo velik korak naprej, so ljudje storili najmanj tri nazaj. Mnogo je ~lovek pridobil, {e ve~ je izgubil. Imenovali so jo Dvoje src je izjemna pripoved o duhovni odiseji Ameri~anke v Avstraliji. Zgodba o pogumni `enski, ki je tri mesece (~e je ~as sploh pomemben) potovala z avstralskimi domorodci in spoznala ~udovite skrivnosti in modrost zelo starega plemena: kako navezati stik z naravo ter sobivajo~im , kako zaupati in verovati svojemu notranjemu ~utenju in vodstvu. Knjiga Imenovali so jo Dvoje src predaja enkratno, pravo~asno in pomembno sporo~ilo vsemu ~love{tvu. [e kratek odlomek. Zaradi duhovite in iskrive misli. Ko sem pono~i brez udobja dingove ko`e tonila v spanec, sem se domislila znane molitve o vedrosti: "Bog, daj mi vedrost, da bom sprejela stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da bom spreminjala tiste, ki jih lahko, in modrost, da bom prepoznala razliko." Ustavimo se in zamislimo. Morda je pa vse res!
Je` svetuje, vi preberete: Marlo Morgan, IMENOVALI SO JO DVOJE SRC marec 45
znanj e m do Zeznanjem doodgovora odgovora ZZZznanj m do odgovora znanjem do odgovora
RAZVEDRILO
2
2 6
3
4
5
6
7
8
9
2
5
8
3
STRIC _VOLK Zima res ni bila obilna s snegom, zato sem se nemoteno sprehajal tudi v okolici Bohinja. Tam sem sre~al bratranca in zaupal mi je, da je v okolici Gozdne {ole opazil veliko tru{~a in prahu. Jasno me je zanimalo, kaj se tam dogaja, zato sem si hotel stvari ogledal pobli`e. Zimovanje razposajene mlade`i je bila prava prilo`nost in neopa`en sem smuknil noter. Kmalu sem odkril, za kaj gre. Taborni{ki dom je v kleti dobil novo podobo nove sanitarije, umivalnice in celo nove tu{e. Pravo razko{je, ki bo na voljo vsem, ki bodo pri{li po nova znanja ali na brezskrbno po~itni{ko pre`ivljanje prostega ~asa. Sprehodil sem se {e po ostalih prostorih in se na koncu ustavil v jedilnici. Brrr, tako prazna in hladna se mi je zdela. Tuhtal sem in tuhtal zakaj je tako. Seveda, na stenah ni slik s fotografijami generacij in{truktorjev. Kak{no toplino in doma~nost so znale pri~arati. Potem sem razmi{ljal o svojem brlogu; okra{enem s trofejami, spominki in stvarmi, med katerimi se po~utim prav prijetno. Le zakaj tega taborniki ne naredijo tukaj, saj je to njihov drugi dom? Nekdo je vstopil v jedilnico in hitro sem smuknil ven, po poti pa {e dolgo razmi{ljal o taborni{kem videzu in urejenosti Gozdne {ole.
Va{ Stric Volk 46 revija Tabor
Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z 22. marcem. 1. Brez ~esa je ostal leto{nji Glas Jelovice? S – snega, H – kave, U – koksa. 2. Katere rezultate so objavili organizatorji ZNOT-a na razglasitvi? A – obdelane, P – prikrojene, V – napa~ne. 3. Za koga je Skavtska fundacija, ustanova Zveze tabornikov Slovenije, pripravila novoletno sre~anje? I – direktorje slovenskih obrtni{kih delavnic, E – za vse, ki so pomagali fundaciji in vse, ki jih njeno delo zanima, G – za novinarje ter urednike ve~jih slovenskih ~asopisov in radijskih postaj. 4. Stric Volk se je razhudil nad vi{ino tabornine za: T – Svetovni zlet na Tajskem, [ – Lu~ko miru, C – Krearto. 5. Znak, ki spominja na krog z dvema rogovoma, je znak: L – ZTS, O – gozdovnikov, P – skavtov. 6. Kateri rojstni dan so praznovali v Ravnah? N – {tirideseti, @ – dvajseti, E – osemdeseti. 7. Katera igra je socializacijska? ^ – Daj, daj. R – Daj, daj, no ... I – Dam – da{. 8. Predl letom in pol so zagazili v neznano in naredili stezo ... komu bo{ sledil? Z – ekipi mzt.org, D – ekipi Rutkanet-a, H – ekipi IJS. 9. Ali si lahko za prijetnej{i spanec podkuri{ pod le`i{~em? A – da, vendar moramo `erjavico prekriti z ru{o, O – da, vendar moramo nujno imeti negorljivo spalno vre~o in spodnje perilo, K – da, vendar moramo obvezno spati z gasilnim aparatom.
RE[ITEV IZ [TEVILKE 2/2001:
RUTKA JE NAJBOLJ[A NAGRADNI KUPON [TEVILKA 2
1
Re{itve so: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Re{evalec: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________
Nagradna Nagradna kri`anka kri`anka Nagradna kri`anka Nagradna kri`anka SETAVIL: F. KALAN
VELEPOSLANIK
SREDSTVA, KI PRIPRAVA ZA SE UPOR. ZA TRKANJE NARKOZO
4. IN 3. VOKAL
OBDELANO POLJE
PODNO@I[^E
SAMOSKRUNEC (PO ONANU)
VARNOSTNI SVET
STAREJ[I MODEL VOZILA CITROEN
RAZVEDRILO
MAJHNO PLOVILO
FIZIKALNA KRIVULJA
DRAGOCENO KRZNO NORKE
IME IN PRIIMEK NA[EGA PISATELJA IME IN PRIIMEK NA[EGA PEVCA SODOBNIK KELTOV
DLAKA POD NOSOM
IME MODERATORKE BA[
LUKA V IZRAELU
OPOJNA PIJA^A
IGNAC (DOMA^E)
VA@NA ZA^IMBA
GR. [PORTNI KLUB IZTREBLJEN PTI^ VELIKAN
IZTOK BO@I^
NAJMANJ[I DELEC SNOVI 5. IN 10. ^RKA ABECEDE
KONICA
VODNI VRTINEC
POLICA ZA KNJIGE BRATRANEC (NARE^NO)
KONKURZ PODJETJA RALNA ZEMLJA O^ETOVA SESTRA NA[ NEKD. SMU^AR (ROBERT)
DELO OBRTNIKA VOZILO MEHANI^NE STATVE KO[ARKAR DANEU
KVAR
NA[ PLANINEC (JAKOB) PEVEC PESTNER
MESTO V BRAZILIJI (KRAJ[E)
LITJE
ZADETEK PRI KO[ARKI
JUDOVSKI KRANJ
FRANC. NOGOMETA[ (NICHOLAS) SMU^. KLUB TISKANJE
^ILSKI TENISA^ (MARCELO)
ATEK
NEUMNA @ENSKA
NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_[TEVILKA_1 Pravilno izpolnjen kupon {t. 1 je poslalo 22 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: MU[KAT, ARAN, MARTA ZORE, ULAN BATOR in LU^ MIRU. Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Katja Kemperle iz @eleznikov. DROGINO nagrado je prejela Ur{ka Gliha iz Grosupljega, mi{ko za osebni ra~unalnik smo poslali Renati Travnikar iz Ljub-
ljane, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {la Jana Brankovi~ iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Robert [ubic iiz @irov. ^estitamo! Nagradne kupone {t. 3 po{ljite najpozneje do 25. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
marec 47
Taborni{ke-skavtske znamke Filatelija – zbiranje znamk – je v svetu `e nekaj desetletij mo~no raz{irjen konji~ek. Stari in mladi v {tevilnih dr`avah zbirajo znamke, katerih {tevilo skokoma nara{~a. Zbiralci se najve~ odlo~ajo za zbiranje znamk "svoje" dr`ave, poleg tega pa obi~ajno zbirajo {e kaj. V tem "kaju" se najve~krat skriva zbiranje znamk s tematiko, ki je zbiralcu najbolj pri srcu (`ivali, ro`e, znamenite osebnosti, glasba, sakralna umetnost, {port ...). Ena od {tevilnih tematik, je prav gotovo skavtstvo. Zbirka "skavtstvo na znamkah" obsega danes `e nekaj ve~ kot tri tiso~ znamk raznih dr`av sveta. Prve tri so izdali v Ju`ni Afriki pred ve~ kot 100 leti (9. april 1890). Te so najredkej{e in vsled tega tudi najdra`je. Dvajset let kasneje jim je sledilo devetnajst znamk kraljevine Siam (danes Tajska). Prvo evropsko znamko na njej je upodobljen skavt je izdala Mad`arska. Med redke in drage znamke uvr{~amo {e dva bloka Nikaragve iz leta 1949, dva bloka Egipta iz leta 1956 in blok Severne Koreje iz leta 1957. V Sloveniji je prva in doslej edina skavtska znamka iz{la pred nekaj manj kot {estimi leti, v Jugoslaviji (Srbiji) pa ena pred
48 revija Tabor
dvema letoma. Najve~ tovrstnih tematskih znamk izdajo po{tne uprave najrazli~nej{ih dr`av ob Jamboreejih, ob obletnicah ustanovitev svojih skavtskih organizacij, ter ob kongresih Svetovne skavtske organizacije. Ve~ino znamk tematske zbirke "skavti" je mogo~e najti in kupiti po zmernih cenah, za komplementiranje zbirke pa je `al potrebno se~i globlje v `ep, saj imajo nekatere znamke visoko ceno. Pa {e to, kar dobro tretjino vseh doslej izdanih znamk si jih je mo`no ob poprej{nji najavi ogledati in kupiti po izredno ugodni ceni v pisarni ZTS.