Tržičan, september 2021

Glasilo Občine Tržič | 1. september 2021 | Letnik 25 | Številka 6

· ŠPORT ·

· PRILOGA ·

· MED LJUDMI ·

Svetovni rekorder Damir Mlinarić

DRR2

Nataša Mistry v Veliki Britaniji

2

uvodnik

ERNA MEGLIČ, FOTO: ARHIV ERNE MEGLIČ IN PETRA BALANTIČA

Jesen spet pred nami lepote odgrinja, ponuja nam svoje obilje darov, ko listju jesenskemu barve spreminja in trosi v naročje nam zrelih plodov. Po poletnih počitnicah in dopustu se polni energije vračamo v službe in šole, vsak s svojo odgovornostjo do sebe in do dru­ gih ter z novimi izzivi. Vsi si želimo, da bi bilo naslednje šolsko leto uspešno, saj si v sodobnem zahtevnem tempu ne moremo privoščiti pomanjkanja znanja in veščin. Učni proces lahko hitro zmotijo zunanje okoliščine, kar smo spoznali v zadnjem obdobju pandemije. Zato je še bolj pomembno, da kar se da popolno izkoristimo vse tiste možnosti, ki so nam na voljo. Pri tem so nam lahko v močno oporo vrednote, kot so solidarnost, sočutje, spoštovanje, vztrajnost. In ne pozabimo na besede: dober dan, hvala, prosim, oprosti. Vsem učencem, dijakom in študentom ter seveda vsem pedagoš­ kim delavcem želim veliko volje do dela in učenja. Tako bomo nas­ lednjo jesen zopet ponosno pogledali na naše uspehe.

Navodila za objavo člankov in fotografij BESEDILA

Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Maja Tekavec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje in Janja Nemc. Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 536 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Trženje oglasnega prostora: bojan.rauh@specom.si ali 040 202 384 Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 1. oktobra 2021. Datum za oddajo prispevkov je 15. september 2021. Po tem roku članki ne bodo obravnavani. Na naslovnici: V novo šolsko leto, FOTO: Peter Balantič

september 2021

Besedila za objavo v občinskem glasilu Tržičan naj ne bodo daljša od 1500 znakov s presledki in fotografijo (brez fotografije približno 2000 znakov). Prostor v Tr­ žičanu je omejen, zato skušamo objaviti čim več pris­ pevkov. Če boste upoštevali dano omejitev, bomo lahko objavili kar največ prejetih besedil. Ko oddajate besedilo, ga skušajte čim manj oblikovati, nikoli pa v Wordov do­ kument ne vstavljajte fotografij. Pod vsakim besedilom naj bo jasno naveden avtor prispevka in organizacija, v imenu katere oddajate prispevek. Za članke z obsežnejšo vsebino je potrebna rezervaci­ ja prostora v glasilu in bodo objavljeni po predhodnem dogovoru z uredništvom.

FOTOGRAFIJE Fotografije za objavo v Tržičanu naj bodo čim boljše kva­ litete. To pomeni, da ne oddajajte pomanjšanih fotogra­ fij ali fotografij, ki jih samodejno zmanjša vaš odjemalec elektronske pošte. Najbolje je, da nam pošljete fotografije, ki ste jih prenesli naravnost s fotoaparata, v originalni velikosti in reso­ luciji (najmanj 1 Mb). Vsako fotografijo nam pošljite kot posebno datoteko v formatih JPG, PDF ali TIFF. Fotogra­ fije, ki ste jih prenesli s spleta, niso primerne kakovosti za objavo v tisku. Vse pisce in avtorje člankov naprošamo, da upošteva­ te rok oddaje, saj lahko na ta način skupaj zagotovimo kvalitetno pripravo glasila. Rok za oddajo je do 15. dne­ va v mesecu. Arhiv Tržičanov v PDF dokumentih najdete na portalu www.trzic.si/mediji/.

župan z nami

3

SPOŠTOVANE TRŽIČANKE, DRAGI TRŽIČANI. S septembrom se začenja novo šolsko leto, v katerega zaradi obsežnega opravljenega dela vstopamo dobro pripravljeni in optimistično razpoloženi. Izobraževanje se začenja v vrtcu, zato z veseljem lahko zapišem, da v našem odličnem Vrtcu Tržič ponovno beležimo izjemen vpis in nadaljujemo z dob­ rim delom. Na prvi šolski dan bomo ponovno sprejeli vse ot­ roke, ki izpolnjujejo predpisane zakonske ukrepe. Tega brez dveh novih oddelkov vrtca v Kovorju v prostorih nekdanje trgovine ne bi zmogli. Hvala vsem sodelujočim na zahtev­ nem projektu: sodelavcem v občinski upravi, sodelujočim v vodstvu vrtca, tržiškim obrtnikom za uspešno in v roku iz­ vedeno delo ter lastniku zadružnega doma v Kovorju, Kra­ jevni skupnosti Kovor s svetom KS in predsednikom na čelu. Za varnejše bivanje vseh smo poskrbeli tudi z obnovo javne razsvetljave. Vsem želim dobro počutje, uspešno delo in iz­ vajanje vseh razumnih epidemioloških ukrepov, ki nam omo­ gočajo normalno življenje.

Poletje smo dobro izkoristili tudi za skrbno pripravo na grad­ njo novih pločnikov in obnovo nekaterih odsekov cest. Zak­ ljučena so dela na obnovi ceste v Palovičah, na križišču pred deponijo v Kovorju, posodobitve pomembnega dela ceste se veselijo na zaselku Reber v Podljubelju. Zaključeno je projek­ tiranje pločnika v industrijski coni na Loki, poteka tudi na­ črtovanje tega objekta v Seničnem preko cele vasi ob državni cesti, veselimo se podpisa pogodbe za projekt DRR2, ki bo končno omogočil tudi pločnik v Snakovem. Težko čakamo na vkop vodovoda za potrebe občine Naklo med Žiganjo vasjo in Dupljami, ki bo omogočil tudi skorajšnjo izvedbo pešpoti, ko­ lesarske povezave med občinami in seveda obnovo dotrajane ceste ob trasi nekdanje železnice.

Prostori novega vrtca (FOTO: arhiv Občine Tržič)

Delovno so potekale počitnice tudi v osnovnih šolah. Uspe­ la nam je obnova številnih učilnic, prostorov, pa tudi del na zunanjih površinah. Z velikim zagonom in zadovoljstvom se bo začelo tudi v naši glasbeni šoli. Ta z novim šolskim letom v uporabo dobiva več dodatnega prostora, saj je zdaj v njeni uporabi celotna stavba na Šolski 4. Zadovoljen sem, da tudi delo Ljudske univerze Tržič z izobraževanjem odraslih na dveh lokacijah na Trgu svobode poteka normalno ter poveču­ je utrip v mestnem jedru.

Popolnoma je obnovljen pomemben del ceste v Paloviče (FOTO: arhiv Občine Tržič)

Del projekta bodočega pločnika v Snakovem (FOTO: arhiv Občine Tržič)

Politična prerivanja so se pred volilnim letom začela tudi v Tržiču. Vrsta »lažn(iv)ih anonimnežev« in skriti izmišlje­ ni lažni profili so ob sodelovanju medijev, ki ne spoštujejo resnice in novinarskega kodeksa, začeli s širjenjem neresnic in razpihovanjem sovraštva. Da pa se laž hitreje širi in bolj prime, vanjo vključijo tudi ščepec resnice. Prva sta na tape­ ti vedno župan in njegova družina, nato pridete na vrsto vsi, ki niste po godu njihovemu pogledu na svet. Vsem, tudi me­ dijem, odgovarjam s popravki, navedbo dejstev in resnic ter seveda z delom, ki vodi v skupno dobro. Celostna obnova Dovžanove soteske, izgradnja Gorenjske plaže, čistilne naprave, revitalizacija BPT-ja itd. so izjemen uspeh celotne skupnosti in ne zgolj župana. Spoštujmo skup­ ne uspehe. Želimo si, da bi bilo tudi zasebnih obnov dotra­ janih in propadajočih objektov v Tržiču še več, objektov ne manjka. Za prenovljeni in premišljeni Tržič 2030, korak za korakom.

Glasbena šola Tržič je dobila dodatne prostore (FOTO: arhiv Glasbene šole)

Delovno moramo naprej – velikih izzivov ni malo: izgradnja kanalizacije, izobraževalnega in športnega središča v Križah, knjižnica v Peko PUR. Delo in dejanja vseh nas, na vseh pod­ ročjih so edino, kar ostane in šteje. Skupaj gradimo boljši Tržič.

september 2021

4

iz dela občinske uprave

ZBRALA: SAŠA PIVK AVSEC

LAŽJE PARKIRANJE ZA STANOVALCE STAREGA MESTNEGA JEDRA IN ZA OBISKOVALCE Z mesecem avgustom 2021 je v Tržiču zaživel nov parkirni režim, s katerim bo Občina Tržič uredila področje parkiranja tako za stanovalce kot obiskovalce. Lažje bo najti prosto parkirno mes­ to, hkrati bo ostalo več prostora za zelenje in ljudi. Obisk starega jedra bo lepši.

pisa je sofinanciranje redne dejavnosti in socialnih, zdravstve­ nih in humanitarnih programov humanitarnih in invalidskih društev v občini Tržič. Vsem prijavljenim nevladnim, neprofit­ nim humanitarnim in invalidskim društvom in organizacijam za oprav­ljanje humanitarne dejavnosti ter župnijske karitas z ob­ močja občine Tržič ali izven nje, ki pa v svoje programe vklju­ čujejo tudi uporabnike s stalnim prebivališčem v občini Tržič, je bilo ugodeno. Med 27 prijaviteljev je bilo skladno z merili in kri­ teriji javnega razpisa razdeljenih 12.281,49 evra, od tega skoraj 7.500 evrov med društva s sedežem ali enoto v Tržiču, ki jih pred­ stavljajo: Društvo invalidov Tržič, Društvo diabetikov Tržič, OZ Rdeči križ Tržič, ZŠAM Tržič, AURIS ter Župnijski karitas Križe in Tržič-Bis­trica. Prijaviteljem s sedežem ali enoto v Tržiču bodo dodeljena sredstva namenjena za redno delovanje ter prijavljene projekte, tistim s sedežem izven tržiške občine, med katerimi iz­ stopajo gorenjska društva, pa sofinanciramo le programe, ki jih morajo uporabljati tudi občani Tržiča. »Zadovoljen sem, da obča­ nom in društvom lahko pomagamo na hiter in učinkovit način. Cenim njihovo delo in izjemne rezultate v dobro ljudi,« pravi mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič.

Lokacije plačljivih parkirišč so v prvi fazi parkirišča pri zdravst­ venem domu, Za Mošenikom in na tržnici pred občino. Prva ura parkiranja je brezplačna. Parkirnino v višini 0,40 EUR na uro je potrebno plačevati od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro. Za mesečno dovolilnico je cena 20 EUR, za letno dovolilnico pa 200 EUR. Poseben abonma imajo stanovalci, ki za eno vozilo na sta­ novanje odštejejo 75 EUR na leto.

DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI TRŽIČ V LETU 2021 Občina Tržič je tudi letos izvedla Javni razpis za dodelitev pomo­ či za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Tržič. Za namene, ki prispevajo k ohranjanju in spod­ bujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine je namenila 44.000 evrov proračunskih sredstev. Na javni razpis je prispelo 32 vlog. Glede na višino razpisanih sredstev so bila upravičencem odob­ rena naslednja sredstva: za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo v višini 21,1 % vrednosti investicije (20 vlog), za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah v viši­ ni 39,5 % vrednosti investicije (4 vloge), za investicije za delo v gozdu v višini 40,0 % vrednosti investicije (3 vloge) in za podpo­ ro delovanju društev 2.500 evrov (5 vlog). Rok za izvedbo naložb in vložitev zahtevkov je 29. 10. 2021.

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE REDNE DEJAVNOSTI IN SOCIALNIH, ZDRAVSTVENIH IN HUMANITARNIH PROGRAMOV HUMANITARNIH IN INVALIDSKIH DRUŠTEV V OBČINI TRŽIČ V LETU 2021 Občina Tržič že šestnajsto leto zapored izvaja javni razpis za so­ financiranje redne dejavnosti in socialnih, zdravstvenih in hu­ manitarnih programov humanitarnih in invalidskih društev, na katerega smo v letu 2021 prejeli 27 prijav. Predmet javnega raz­

september 2021

Člani Društva invalidov na Tržnem dnevu (FOTO: arhiv Občine Tržič)

VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE CEST TUDI V POLETNIH MESECIH V začetku meseca julija je Občina Tržič v sodelovanju z Gorenjsko gradbeno družbo (GGD) uredila najbolj poškodovan odsek vo­ zišča pri križišču za deponijo. Odsek, dolg 110 m, je bil zaradi šte­ vilnih poškodb na vozišču že potencialno nevaren za udeležence v prometu. Istočasno sta se uredila nivojska izravnava vozišča ter odvodnjavanje. Krajani Rebra so v preteklem letu uredili 400 m makadamskega vozišča ter ga pripravili za asfaltiranje. Ta del odseka je urejen z ustreznimi nakloni ter odvodnjavanjem. Občina Tržič je v sode­ lovanju z GGD ta odsek ceste tudi asfaltirala. V začetku poletja je občina v sodelovanju s KS Podljubelj uredila najbolj kritičen odsek vozišča na Vretenu. Odstranjen je bil večji del skalnate brežine ter urejena naklon in odvodnjavanje vozišča. Razširjen del bo pripomogel k boljši preglednosti ovinka ter var­ nosti uporabnikov. V Palovičah se izvaja kompletna obnova nosilne in obrabne plasti voziščne konstrukcije v dolžini 250 metrov. V sklopu obnove bo na novo izdelano tudi površinsko odvodnjavanje odseka – mulde. Občina Tržič je na pobudo krajanov izdelala oporni zid na najož­ jem delu vozišča na Zgornjem Vetrnem. Vozišče bo širše za pol metra. V preteklosti je veliko težav povzročalo naletelo kamenje, ki je padalo iz neutrjene brežine.

iz dela občinske uprave

Oporni zid na Vetrnem (FOTO: arhiv Občine Tržič)

PODPIS KONCESIJSKE POGODBE Z ZAVETIŠČEM ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI LJUBLJANA Občina Tržič je v četrtek, 29. julija 2021, za dobo 5 let podpisala koncesijsko pogodbo z Zavetiščem za zapuščene živali Ljubljana. Zavetišče je zelo sodobno, moderno opremljeno in za živali je v njem odlično poskrbljeno. Župan mag. Borut Sajovic in delegacija z Občine Tržič so si ob podpisu pogodbe zavetišče ogledali. Spre­ jemnica, ambulante, lekarna, objekt za zapuščene pse, objekt za zapuščene mačke, izpusti, poligoni, prostor za delavnice z mla­ dino in še mnogo drugih prostorov omogoča zapuščenim živalim dostojno življenje, obiskovalcem pa zanimivo izkušnjo. Živali se v zavetišču vidno dobro počutijo, njihovi »začasni domovi« so skrbno urejeni in čisti. Vse mačke imajo igrače, nekatere so celo izdelali otroci na delavnicah v zavetišču, medtem ko pse vsak dan sprehajajo sprehajalci – prostovoljci.

Župan mag. Borut Sajovic in direktorica Živalskega vrta Ljubljana Barbara Mihelič ob podpisu koncesijske pogodbe (FOTO: arhiv Občine Tržič) Dela na največjem projektu Občine Tržič v desetletju – manjkajo­ če kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji Tržič – se lahko začnejo Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) je 23. 7. 2021 sprejela sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo neizbranega ponudnika na javnem naročilu za izved­ bo gradbeno-obrtniških del za projekt ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU ZGORNJE SAVE – OBČINA TRŽIČ (DRR2). V drugi polovici avgusta je bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, s tem pa se je pričelo delo na največjem projektu Občine Tržič v desetletju, s katerim se bo dogradilo manjkajo­ če kanalizacijsko omrežje v aglomeraciji Tržič v skupni dolžini 11.758,5 metra, priključilo 1.560 prebivalcev in 168 PE iz dejav­ nosti na sistem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter obnovilo ostalo infrastrukturo na obravnavanih območjih. Projekt bo sofinanciran iz Kohezijskega sklada.

NAJAVA

NAJAVA

javnega razpisa za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Tržič v letu 2021.

poziva k posredovanju predlogov za podelitev priznanj Občine Tržič za leto 2021

Besedilo razpisa, pogoji in zahtevana doku­ mentacija za prijavo so dostopni na spletni strani Občine Tržič: http://www.trzic.si/ obcina/javni-razpisi-in-objave/.

5

Besedilo poziva in obrazci soglasij so dostop­ni na spletni strani Občine Tržič http://www.trzic.si/obcina/ javni-razpisi-in-objave/. Rok za oddajo predlogov je 1. oktober 2021.

september 2021

6

iz dela občinske uprave POZIV K POSREDOVANJU PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE TRŽIČ ZA LETO 2021 Tudi letos bo Občina Tržič ob občinskem prazniku v decem­ bru 2021 podelila priznanja Občine Tržič. V skladu z Odlokom o priznanjih Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/15) so priznanja Občine Tržič: naziv častni občan Občine Tržič, plaketa Občine Tržič in diploma Občine Tržič. Naziv častnega občana Občine Tržič se podeli posamezniku, ki s svojim življenjskim delom, vrhunskim dosežkom ali dol­ goročnimi rezultati vidno prispeva k razvoju in ugledu Obči­ ne Tržič, k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov ali s svojimi dosežki na različnih področjih gospodarskega ali družbenega življenja pušča pečat v lokalni skupnosti ter s tem predstavlja občino doma in v svetu. Plaketa Občine Tržič je najvišje priznanje v Občini Tržič in se podeljuje: - posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkrat­ne izjemne dosežke trajnejšega pomena, - skupini občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Vsako leto se lahko podeli eno posamično plaketo in eno ko­ lektivno plaketo. Diplome Občine Tržič se podeljujejo posamezniku, skupini ob­ čanov, društvom ali drugim pravnim osebam ob izjemnih en­ kratnih dosežkih, za uspehe, ki pospešujejo razvoj posamez­ ne dejavnosti in za dolgoletno organizacijsko ali publicistično delo. Vsako leto se praviloma podeli največ štiri diplome, od tega največ dve posameznikom in dve kolektivno. Naziv častnega občana Občine Tržič se isti osebi lahko podeli le enkrat, ostala priznanja pa lahko večkrat, vendar naslednjič šele po preteku 5 let od prejšnje podelitve. Priznanja se med seboj ne izključujejo.

Predlog za podelitev priznanj Občine Tržič mora biti podan v pisni obliki in mora vsebovati: - naziv in podpis predlagatelja ali seznam imen in priimkov s podpisi skupine posameznikov, - podatke o predlaganem prejemniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, - pisno soglasje predlaganega prejemnika in v primeru, da je kandidat fizična oseba še ustrezno soglasje za uporabo osebnih podatkov, - podatke o predlagatelju: ime in priimek predlagatelja oziro­ ma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru, da je predlagatelj pravna oseba še kontaktno osebo, - vrsto priznanja, - obširnejšo obrazložitev predloga z navedbo ključnih razlo­ gov ter vseh pomembnih podatkov in dejstev, pomembnih za podelitev priznanja. K utemeljitvi predloga so lahko priložena tudi druga mnenja, ki podpirajo predlog. Vabimo vas, da do 1. 10. 2021 posredujete svoje popolne pred­ loge za prejemnike priznanj Občine Tržič za leto 2021 na na­ slov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Trg svobode 18, 4290 Tržič, s pripisom »Predlog za podelitev priznanja Občine Tržič 2021 – ne odpiraj!« Če je predlog pos­ lan po pošti, se šteje, da je pravočasen, če je oddan na pošto priporočeno najkasneje zadnji dan roka za prijavo. Obrazci soglasij so objavljeni na spletni strani Občine Tržič www.trzic.si. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Andraž Žitnik l.r.

Podpisana pogodba za drugi največji projekt v zgodovini občine Tržič - dograditev manjkajoče infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v aglomeraciji Tržič Občina Tržič bo septembra letos začela z izvedbo strateškega projekta, in sicer izgradnjo kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini 11.758,5 metrov, od tega 10.707 metrov gravitacijske kanalizacije in 1.051,5 metrov tlačnega kanala ter 10 črpališč. Občini Tržič je uspelo pridobiti več kot 2,9 milijona evrov evropskih in državnih sredstev. Danes sta pogodbo pred pričetkom del podpisala mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič in Janez Škrabec, direktor podjetja Riko d.o.o. Podpisnika pogodbe pričakujeta, da bodo prvi stroji na terenu zabrneli že čez dober mesec dni, projekt pa bo zaključen v roku dveh let.

september 2021

»Z dokončanjem projekta bo tržiško okolje čistejše, življenje občanov pa boljše. Dvanajst kilometrov novih kanalizacijskih sistemov, šest kilometrov vodovoda, pet kilometrov novih cest in pločnikov govori

iz dela občinske uprave

7

samo zase. Projekt bo imel direkten učinek na dva tisoč ljudi, ki jih na novo priključujemo na sistem v centralni aglomeraciji, posredni učinek pa na 15.000 občank in občanov,« je na novinarski konfe­ renci povedal mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič, ki ni skri­ val zadovoljstva ob podpisu pogodbe. »Zaupanje v podjetje Riko in njegove podizvajalce je veliko. Prepričan sem, da bomo zmogli in projekt realizirali po načrtih. Številke so visoke. Kot dobri gospodarji smo nekaj privarčevali, tako da se v prvem letu ne bo potrebno za­ dolževati, v naslednjih dveh letih pa si bomo pomagali z najemom kredita. Za en evo kredita bomo uspeli pridobiti dva evra iz Bruslja. 22 gradbenih dovoljenj, 34 odsekov, šest direktno vključenih krajevnih skupnosti, dve naporni leti. Na koncu pa veliko zadovoljstvo. Tržič je in ostane čisto mesto, v katerem se varno in dobro živi,« je sklenil župan, mag. Borut Sajovic.

minulih desetih letih uresničili s pomočjo kohezijskih sredstev Evrope. »Naše reke so čistejše, kopalci se vračajo, pijemo vodo iz pipe, zagotovo pa je potrebo še marsikaj postoriti. Predvsem vpra­ šanje odpadnih voda, blata, odpadkov, je velik izziv za prihodnost.«

Tržič je z vodo izjemno bogata občina, v kateri pijemo eno naj­ boljših gorenjskih voda. O vodah veliko govorimo in razpravlja­ mo, še bolje pa je, če se problematike lotimo s konkretnimi deja­ nji, ki imajo za življenje dobre vplive.

Dela se bo izvajalo na 33 odsekih v občini med septembrom 2021 in decembrom 2023. Začetek del na posameznih odsekih bo do­ govorjen z izvajalcem del po potrditvi terminskega plana.

»Pričakujem, da bomo pri ljudeh naleteli na razumevanje,« pravi Janez Škrabec, direktor podjetja Riko d.o.o, ki si prizadeva za trajnostni razvoj. Pomen projekta vidi v skrbi za čim večjo kvali­ teto življenja v Evropi. »Ta Evropa mora biti še naprej tako privlač­ na za cel svet, to pa bomo zagotovo dosegli z zeleno transformacijo. Ta projekt je povsem v sozvočju z zeleno agendo, ki bo omogočil, da bodo naše vode čistejše, da bo naše življenje čimbolj zdravo,« pra­ vi Škrabec in poudarja, da smo največ te zelene transformacije v

Z izpeljavo te operacije se bodo zmanjšale emisije v vode iz ko­ munalnih virov onesnaženja, dosežena bo višja stopnja zaščite porečja Save in izboljšalo se bo stanje komunalne infrastrukture. Prvi del operacije, načrtovanje, pridobivanje soglasij in dovoljenj ter ustreznega financiranja je potekal več let. Občina Tržič je med leti 2017 in 2020 pridobila 22 gradbenih dovoljenj in oddala vlo­ go za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada. Maja 2021 je Občina Tržič prejela Odločitev o podpori, avgusta pa Sklep o Sofinanci­ ranju operacije iz Kohezijskega sklada.

Operacijo delno sofinancira EU iz Kohezijskega sklada v višini 2.463.609,17 EUR, državni proračun pa v višini 434.754,56 EUR. Preostanek sredstev bo zagotovila Občina Tržič iz proračuna. Z izbranim izvajalcem gradbeno obrtniških del je sklenjena po­ godba v višini 6.933.699,94 evra (5.683.360,61 evra brez DDV). Skupna vrednost operacije, z načrtovalnimi deli, projektiranjem, nadzorom, obveščanjem javnosti ter drugimi stroški pa je več kot 8 milijonov EUR.

Pogodbo sta podpisala mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič in Janez Škrabec, direktor podjetja Riko d.o.o. (FOTO: Media butik)

september 2021

8

spremljamo, poročamo

Starejše gasilke PGD Leše na državnem tekmovanju odlično zastopale GZ Tržič MATEJA LUNAR, PGD LEŠE, FOTO: ARHIV PGD LEŠE

6. junija je v Celju potekalo državno gasilsko tekmovanje. Na to tekmovanje se uvrstijo najboljše tri ekipe z regijskih tekmovanj. Na regijskem tekmovanju GZ Gorenjske je ekipa starejših gasilk PGD Leše dosegla 3. mesto in s tem dobila vstopnico na državno gasilsko tekmovanje. Poleg njih pa so se na državno tekmovanje iz GZ Tržič uvrstili tudi člani B PGD Leše, ki so dosegli zelo dob­ ro 22. mesto v hudi konkurenci. Ekipa starejših gasilk PGD Leše so v sestavi Vere Musič, Dragi Justin, Milene Bogataj, Lili Papler, Emi Bohinjec, Mojce Razinger, Mladenke Meglič in rezerve Ma­ rije Stare na državnem tekmovanju dosegle zelo odlično 4. mes­ to. Gasilke so celo leto pridno trenirale pod mentorstvom Mateje Lunar, kar je zagotovo prineslo odličen rezultat. Še enkrat jim iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za odličen rezultat.

Tržiški gasilci potrebujemo novo cisterno MANCA AHAČIČ, FOTO: ARHIV PGD TRŽIČ

Po dolgih letih čakanja in odlašanja je končno napočil trenutek, ko se je prižgala še zadnja zelena luč za pristop k nakupu gasilske cisterne, ki bo zamenjala dosedanjo.

ZAKAJ? Z našo staro cisterno le stežka opravljamo operativne naloge, saj jo težko vzdržujemo v zadovoljivi kondiciji, vse težje pa zanjo do­ bimo rezervne dele. PGD Tržič je enota 3. kategorije, ustanovljena davnega leta 1883. Svoje delo opravljamo prostovoljno in požrtvovalno. Kadar je ogroženo življenje ljudi, živali ali njihovo premoženje, smo vedno na razpolago in pripravljeni priskočiti na pomoč z našim mošt­vom, znanjem in tehniko. Čeprav v zadnjih letih opravljamo različne vrste intervencij, je naša prioritetna dejavnost gašenje požarov. Za uspešno obvladovanje požarov pa je potrebna gasil­ na voda. Za zagotavljanje zadostne količine vode smo velikokrat odvisni od zaloge, ki jo pripeljemo s seboj. To velja še posebej za požare v naravnem okolju, odročnih lokacijah ali večjih gospo­ darskih poslopjih, kjer ni razvejanega hidrantnega omrežja ali je

september 2021

le-to prešibko. V teh situacijah se lahko zanesemo le na avtocis­ terno z večjo kapaciteto vode.

KDAJ? Tržiška cisterna je aktivno službo nastopila davnega leta 1987 še v časih nekdanje skupne republike in nam do nedavnega dobro služila. Do leta 1999 je bila prvo udarno vozilo, ki je izvozilo na vsako intervencijo, zato je bila, na kratko rečeno, hrbtenica tržiš­ kega gasilstva. Gasila je na stotine požarov, prepeljala na tisoče kubičnih metrov vode, rešila mnogo premoženja in posledično tudi življenj ljudi in živali. Življenjska doba tovrstnih vozil je pra­ viloma 25 let – no, naša cisterna letos dopolnjuje 34. leto aktivne službe. Vendar – roko na srce, leta se ji že pošteno poznajo in ne zmore več tako visokih obremenitev. Leta terjajo svoj davek, zato se na njej vrstijo okvare za okvaro, kar pa je zelo nerodno, lah­ ko pa tudi nevarno, če se nam to zgodi na intervenciji. Zato smo veseli odobritve pristopa za menjavo za novejšo, zanesljivejšo, zmogljivejšo in – kar nam največ pomeni – bolj varno gasilsko cisterno. Seveda tudi to ni dovolj in ne gre kar čez noč. Tu nas

spremljamo, poročamo čaka nešteto ur dogovarjanja, preverjanja in usklajevanja o vo­ zilu in finančnih zmožnostih. Naš cilj je, da vozilo aktivno prične službo v letu 2023, kar nam daje nekaj manevrskega prostora in časa za usklajevanje in zagotovitev finančnih sredstev.

ZMOGLJIVOST IN UPORABA NOVE GASILSKE CISTERNE! V Sloveniji se gasilske enote opremljajo po kategorizaciji. Gle­ de na kategorizacijo naše enote je za nas predpisano vozilo GVC 24/50, 4x4. To je gasilsko vozilo s cisterno, štirikolesnim pogo­ nom, vgrajenim rezervoarjem za 5000 l vode in črpalko zmog­ ljivosti 2400 litrov na minuto, shranjeno večjo količino penila, nameščeno gasilsko-tehnično opremo, vgrajeno hitronapadalno napravo ter vodnim monitorjem. Vozilo ima vgrajeno gasilsko črpalko. Posadka vozila je skupina 1+2. To vozilo je namenjeno oskrbi požarišča z vodo in gašenju večjih požarov. Lahko se upo­ rablja tudi za prevoze pitne vode. Takšno vozilo v občini že obstaja, z njim razpolaga osrednja enota. Zato smo se na ravni GZ Tržič po tehtnem razmisleku in upoštevanju potreb iz preteklih požarov ter same organizaci­ je delovanja in nastopa gasilskih enot odločili za nakup večje in zmogljivejše gasilske cisterne z manj tehnične opreme, ki je ce­ novno v približno enakih okvirih kot predpisana. Odločili smo se za nakup gasilske avtocisterne AC 30/110. To je vozilo z vgrajenim rezervoarjem za 11.000 litrov vode in nameš­ čeno gasilsko-tehnično opremo. Vozilo ima vgrajeno gasilsko črpalko zmogljivosti pretoka 3000 litrov na minuto. Posadka vo­ zila je skupina 1+2. Vozilo je zamišljeno kot podpora enotam na požarišču. Zaradi večje količine vode nam bo omogočalo daljšo pre­skrbo z gasilno vodo do prihoda okrepitev ali dobavo požarne vode na oddaljena požarišča, kjer ni razvejanih hidrantnih sis­ temov ali naravnih virov vode. Uporabno bo tudi za prevoze pi­ tne vode v sušnih obdobjih. Glede na geografske značilnosti naše občine je predvidena dobava vozila na podvozju 6x4 hydro dri­

9

ve ali 6x6, kar bo zagotovilo, da premaga vse ovire in prepreke ter vzpone in klance. Skratka, vozilo bo po svojih zmogljivostih krepko presegalo obstoječe oziroma predpisano vozilo.

KAJ BOMO NAREDILI, DA TO DOSEŽEMO? Z Občino Tržič je sklenjen dogovor, da bo krila 70 % celotne vred­ nosti novega vozila. Njegova predračunska vrednost znaša okoli 270.000 EUR. Zbrati moramo torej 80.000 EUR, zato se za pomoč obračamo tudi na vas. Običajna praksa v gasilskih enotah je, da se starejše vozilo proda, kupnina pa se nameni za nabavo nove­ ga. Vendar s tem glede na starost in dotrajanost našega vozila ne moremo računati na nek večji znesek. Poleg tega pa si zaradi ope­ rativne sposobnosti enote ne moremo privoščiti odprodaje le-te­ ga pred prihodom novega. Zato bomo članice in člani PGD Tržič vse leto aktivno zbirali sredstva in opravljali različne usluge in dejavnosti, da dosežemo zastavljeni cilj. V naše aktivnosti želimo vključiti čim večji krog pomočnikov, saj nam le tako lahko uspe zbrati manjkajoči znesek. Zato bomo v mesecu septembru pričeli z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov. Pripravili pa smo tudi nekaj predlogov, kako nam lahko še pomagate: - nakažete poljuben znesek na naš TRR: SI56 0400 1004 6475 696 (NAMEN: DONACIJA ZA NOVO GASILSKO VOZILO), - izpolnite obrazec za donacijo 1 % dohodnine https://edonacije.si/zagasilce-si/, - prispevate pri maši za Sv. Florjana, - pridete na naš dan odprtih vrat, - na lokacijah, kjer se zbira večje število ljudi, bodo postavljeni šparovčki v obliki gasilnikov … Za kakršno koli obliko pomoči se vam tržiške gasilke in gasilci že vnaprej iz srca zahvaljujemo in vas prijazno pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

september 2021

10

spremljamo, poročamo

Poletna torkanja v Tržiču JANJA NEMC, FOTO: ARHIV OBČINE TRŽIČ

Z namenom popestritve turistične ponudbe in oživitve mestnega jedra, je Občina Tržič, v juliju in avgustu organizirala sklop treh dogodkov imenovanih »Poletna torkanja«. Družabni večeri so bili nadgrajeni s kulinarično ponudbo domačih gostincev.

na Avtomobili. Kljub temu, da so se dogodki odvijali ob torkih, so privabili kar precejšnje število ljudi. Glede na pozitiven odziv obiskovalcev in gostincev, bomo tovrstne koncerte v prihodnje zagotovo še organizirali.

Na treh koncertih so gostovali Maja Keuc, AbbaMia in skupi­

Poletni večer pod vaško lipo ALENKA GOLMAJER TERZIEV (KS SEBENJE), FOTO: JAKOB GRADIŠAR

V Žiganji vasi nam je ponovno uspelo izpeljati sedaj že tradicio­ nalno prireditev Poletni večer pod vaško lipo. Tokrat smo gosti­ li mlada dekleta in mlade fante, ki so dokazali, da naši zanamci kljub poplavi družbenih omrežij in raznoraznih tujih spletnih platform še vedno z velikim veseljem izvajajo slovenske pesmi. S svojim nastopom so nas razveselili Vokalna skupina PP in glas­ bena skupina Quasi Brass Band. Program je povezoval David Aha­ čič. Tema večera so bile »slovenske zimzelene«. Program pesmi je bil pester: od ljudskih pesmi, veličastnih popevk iz zlate dobe slovenske popevke in najbolj poznanih narodnozabavnih melodij do modernejših ritmov Vlada Kreslina. Navdušeni gledalci smo nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom in si s tem zaslužili kar dva dodatka.

september 2021

Večer se je zaključil s prijetnim druženjem pod vaško lipo ob ko­ zarčku pijače in ob sladkih dobrotah, za kar so poskrbele skrbne domače gospodinje.

spremljamo, poročamo

11

Leyli večer: Plesne poti Vzhoda IRIS ZAVELCINA, KUD LEYLI, FOTO: ALEŠ SODJA

V KUD Leyli že od začetka našega delo­ vanja vsako leto pripravimo lastno ples­ no predstavo, s katero prikažemo, kako se orientalski plesi razvijajo kot odrska umetnost. Predstavo poleg redne dejav­ nosti celo sezono pripravljamo z vsemi aktivnimi skupinami v društvu. Vsako leto ji določimo temo, plesne točke pa med se­ boj povežemo v celoto. Letošnje leto bomo v zgodbi predstave prikazali, kako so se v zgodovini prepletale plesne poti Vzhoda ter kako se to kaže še danes. Osredoto­ čili se bomo na 3 tematske sklope: plesi vzhodne Evrope, egipčanski plesi ter an­ daluzijski plesi. Predstavili bomo, kako se sicer geografsko ločena področja po­ vezujejo v plesu, saj je vsem stilizacijam skupno to, da so s svojo kulturo na njih vplivali Romi. V plesu in glasbi se to kaže tako, da so se tem vplivom pridružile še prvine iz dežel, po katerih so le-ti potovali ali se v njih ustalili. Različne kulture, ki so na teh območjih dolgo živele v sožitju, so medsebojno vplivale na razvoj omenjenih

plesnih stilizacij in njim pripadajoče glas­ be. V njih pa po drugi strani najdemo tudi zelo zanimivo fuzijo ali zlitje s prvinami baleta, kar je v zgodovini sovpadalo z raz­ vojem etno plesov kot odrske umetnosti. Predstavo Leyli večer: Plesne poti Vzho­ da bomo na oder Kulturnega centra Tržič

postavili v nedeljo, 26. 9. 2021, ob 17.30 in ob 19.00. Vstopnice lahko rezervirate na leyli.orient@gmail.com ali na 040 865 362 (Iris). Projekt sofinancira Občina Tržič. Vabljeni, da en večer preživite v oriental­ skem vzdušju in si napolnite dušo z glasbo in plesom.

KD tržiških likovnikov od pestre pomladi prek vročega poletja v ustvarjalno jesen KRISTINA LINDAV, FOTO: LUČKA KAVČIČ

Ni skrivnost, da se člani KD tržiških li­ kovnikov pod vodstvom in organizacijo predsednice Francke Globočnik in men­ torstvom Nikolaja Mašukova vsako sezono lotimo skupnih tem, projektov in razs­ tav, ki ustvarjalcem predstavljajo izziv in hkrati popestrijo dogajanje v Tržiču. Le­ tošnjo pomlad smo na skupno temo vaš­ kih hiš na Tržiškem, ki počasi, a vztrajno izginjajo, v maju ustvarjanje sklenili z že 10. pregledno likovno razstavo v Paviljonu NOB v Tržiču, ki je doživela izjemen odziv. To sta bila dober uvod in spodbuda za or­ ganizacijo junijskega ekstempora, ki je po desetletju prisotnosti že dodobra umeščen na koledar likovne dejavnosti naše regije. Tam se srečajo tako stari kot premnogi novi obrazi, oboji seveda zelo dobrodošli. Na vroč poletni dan so v senci krošenj ali pa kar v zavetju prijetno hladnega Kultur­ nega centra Tržič nastale prelepe upodo­ bitve pogledov na tržiške skrite in manj skrite kotičke, ki so znova potrdile, da je Tržič mesto navdiha. Razstavo del so si po otvoritvi, na kateri so bile podeljene tudi nagrade za najboljša dela po mnenju žirije, obiskovalci v Paviljonu NOB lahko ogledali vse do konca julija. V avgustu smo dneve odštevali do tiste vroče sobote, ko smo se podali na ekskurzijo na Dolenjsko, v Novo mesto. Da smo vedeli, od kdaj, zakaj in

kako je možno, da je svet okoli nas tako lep, je s svojim iskrivim vodenjem pos­ krbel David Ahačič. Po ogledu Kapiteljske cerkve sv. Nikolaja so nas lepo sprejeli v Dolenjskem muzeju. Sprehod po Novem mestu s pogledom na mirno Krko je vedno prekratek, smo ugotovili. Po kratki vožnji in menjavi regij smo se najavili na Gradu Sevnica, kjer trenutno gostuje tudi dih

jemajoča razstava v Ameriki nagrajene­ ga Sevničana Nika Anikisa Skuška. Dan za druženje, širjenje obzorij in tudi inspiraci­ jo, kdor jo je iskal, smo sklenili v Krmelju z ogledom fotografske razstave in zasluže­ no večerjo. V mislih pa smo že pri jesenski državni temi JSKD, za katero se poglablja­ mo v teksture, fakture, šrafure in rastre s temo »videz tipnega«.

september 2021

12

spremljamo, poročamo

Marina Berlot, nova koordinatorka v programu STAREJŠI ZA STAREJŠE, Starejši za višjo kakovost življenja doma pri Društvu upokojencev Tržič MARIJA MRAVLJE, FOTO: ARHIV MARINE BERLOT

»Če nam uspe, da na staranje ne gledamo kot na propadanje telesa, temveč kot žetveni čas duše, bomo spoznali, da je staranje lahko čas velike moči, pokončne drže in samozavesti.« (John Donehue)

na članstvo v društvu upokojencev. V pro­ gram Starejši za starejše v Tržiču je vklju­ čenih 26 prostovoljcev, njihova povpreč­ na starost je 74 let. Prostovoljci so srčni ljudje, humanitarno naravnani, prav tako starejši, ki jim je mar za človeka. Imajo čut zase in za druge, saj se pri prostovoljnem delu učijo starati.

Program Starejši za starejše sta zasnova­ li Slovenska filantropija in Zveza društev upokojencev Slovenije že leta 1995. Na­ men programa je medsebojna pomoč sta­ rejših, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. Program Starejši za starejše je leta 2017 prejel nagrado Evropskega parla­ menta »Državljan Evrope«. Predlagatelja sta bila evropska poslanca Ivo Vajgel in dr. Igor Šoltez. Društvo upokojencev Tržič je pristopilo k izvajanju programa Starejši za starej­ še leta 2011. Vodenje programa je takrat prevzel Karel Štucin, po zaključku man­ data je v letošnjem letu vodenje programa prevzela Marina Berlot. Marina Berlot je aktivna upokojenka v tretjem življenjskem obdobju, ki kot pros­ tovoljka veliko prispeva za dobrobit sta­ rejše družbe. Prostovoljno delo ji pomeni smisel življenja, saj ji prinaša zadovoljstvo s sedanjim življenjem. Kot prostovoljka se je projektu pridružila leta 2013, ko je iz­

vedela za potrebe po tem delu v njenem kraju bivanja. Že pred tem je bila aktivna v Domu Petra Uzarja preko Zveze za geron­ tologijo Slovenije. Pove, da so se na Zvezi društev upoko­ jencev Slovenije začele zaradi vse večjih potreb starejših po materialni in nema­ terialni pomoči aktivnosti v okviru tega programa že leta 2006. Program zajema starejšo populacijo nad 69 let, ne glede

Sama ima z obiskovanimi starejšimi po­ zitivne izkušnje. Srečala je veliko pozitiv­ nih in hvaležnih starejših ljudi na vasi, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Trudijo se čim več stvari postoriti sami, kot da jih je sram prositi za pomoč. Vedno jim pove, kakšne pravice imajo kot starejši. Ugota­ vlja, da so odzivi pri »mlajših« starejših, nekako starih do 75 let, precej odklonilni, ker je večina še v dobri kondiciji. Pri sta­ rejših, ki že potrebujejo kakršnokoli po­ moč, pa je odziv večinoma pozitiven in s hvaležnostjo sprejmejo prostovoljca. Marinin moto je: »Če poznaš in se zave­ daš svojih pravic, se ne bojiš staranja, si ne dovoliš odrivanja na rob družbe, si upaš prositi za pomoč brez sramu. Verjamem v pregovor: »DOBRO SE Z DOBRIM VRAČA.«

Aktivno poletje ZŠAM-a VILI GRDIČ, FOTO: ARHIV ZŠAM-A

V Združenju šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Tržič smo prostovoljci prav do konca šolskega leta sodelovali s tržiškimi šolami pri vzgojno-preventivnih akcijah. Tako smo 17. junija pomagali pri izvedbi kolesarskih izpitov na OŠ Križe. Letošnji skupini učencev se je pridružila tudi lan­ ska, ki leta 2020 zaradi zapore šol ni pris­ topila k izpitu. Čez dva dni pa smo v okviru Merčunovega dne sodelovali pri varovanju ceste na Ljubelju. Opravili smo tudi dve strokovni ekskurzi­ ji. Prva je bila 3. junija na poligonu varne vožnje v Ljubečni. Tam so nam pripravili strokovno predavanje, nato pa demon­ strirali vožnjo v posebnih vremenskih razmerah, izvedeno na poligonu. Pozneje smo odšli na Šmartinsko jezero, kjer smo se po dolgem času zapor in ukrepov lahko prosto sprehajali. Druga ekskurzija pa je bila 25. julija na Roglo. Tam je bilo srečanje slovenskih poklicnih šoferjev. Prireditev je bila namenjena praznovanju dneva po­ klicnih šoferjev (13. julij), obenem pa sta

september 2021

se dva naša člana, Toni Kajbič in Miklavž Bole, v uniformah udeležila še parade šoferjev. Po uradnih govorih in ostalih

nastopih je sledilo kosilo. Imeli smo dob­ ro priložnost, da poklepetamo z gosti in s člani drugih društev.

spremljamo, poročamo

13

Srednješolski programi na Ljudski univerzi Tržič KRISTINA ZUPAN

Sprememba poklicne poti, dokončanje šolanja ali preprosto želja po tem, da si odprete nove poti. To so odločitve v življenju, ponavadi povezane z dvomi in skrbmi o sposobnostih, času, ki ga bo potrebno nameniti, in denarju. Že mnogo naših maturantov je spoznalo, da je res najtežji korak tis­ ti, ki ga je potrebno narediti, ko se prvič stopi skozi naša vrata. Nato gre vse lažje, važen je samo cilj, ki vodi po poti do novega poklica, odskočne deske v nadaljnje izobraževanje ali do zaključka nedokon­ čanega šolanja. Na Ljudski univerzi Tržič vsem šolajočim v srednješolskih progra­ mih nudimo popolno podporo pri izobraževanju, saj proces poteka po individualnem organizacijskem modelu in je prilagojen posamez­ niku in njegovim potrebam. Na voljo pa so tudi dodatne konzultacije s profesorji, interno gradivo in pri določenih predmetih tudi dodat­

na učna pomoč. Zato uspešno opravljen zaključni izpit oz. poklicna matura nista vprašanje. Dobro pri vsem tem pa je tudi to, da se cena šolanja določa individualno, glede na predhodno delno ali v celoti za­ ključeno izobrazbo. Mlajši od 26. leta pa pridobijo status udeleženca izobraževanja odraslih, ki prinaša kar nekaj ugodnosti. Čas je za spremembo, zato se vpišite na našo ljudsko univerzo. V šol­ skem letu 2021/22 tako vpisujemo v programa za dosego V. stopnje, in sicer Ekonomski in Logistični tehnik, v program poklicno-tehniš­ kega izobraževanja Ekonomski tehnik, možen pa je tudi vpis v pro­ gram IV. stopnje Administrator. Vabljeni na individualno svetovanje, na katerega se predhodno na­ ročite na e-naslov kristina@lu-trzic.si. V torek, 14. 9. 2021, pa bo organiziran tudi informativni dan, kjer bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja.

Turizem smo ljudje MELANIJA PRIMOŽIČ, FOTO: ARHIV MELANIJE PRIMOŽIČ

V mesecu juliju smo imeli v spominski sobi ameriške astronavtke slovenskih korenin Sunite L. Williams na obisku skupino slabo­ vidnih obiskovalcev, ki jih je pripeljal Ivan Železnik iz Društva slepih in slabovidnih. Skupina je bila navdušena nad vodenjem po spominski sobi, posebno so bili ganjeni, ko sem jim prebra­ la otvoritveno besedilo dr. Edvarda Kobala, direktorja Slovenske znanstvene fundacije. Ob tej priliki bi se rada iskreno zahvalila gospe Ani Šter, ki je obis­kovalcem povedala, kje se nahaja spominska soba. Po bese­ dah Ivana Železnika so namreč najprej zaman iskali to informa­ cijo v Tržiškem muzeju, v KS in turizmu. Nekaj dni kasneje smo imeli na obisku astrofizika iz Mirna pri Gorici. Vprašala sem ga, kje je dobil informacijo o Sunitini spo­ minski sobi. Odgovoril mi je, da so mu to informacijo posredovali v Vitanju. Hvala, Vitanje.

Kulturno-gastronomski abonma »Polna žlica kulture« PETRA HLADNIK

Stara slovenska mesta, zakladnice raznovrstne dediščine, letos praznujejo, saj Združenje zgodovinskih mest Slovenije obele­ žuje 20 ustvarjalnih let. Med devetnajstimi mesti, ki se ponašajo vsak s svojo zakladnico zgodovinske in kulturne zapuščine, je tudi Tržič. Ob obletnici združenja smo pripravili poseben kulturno-gastro­ nomski abonma, ki povezuje 20 vrhunskih kulturnih dogodkov, gledaliških predstav, likovnih in muzejskih razstav, glasbenih in plesnih dogodkov ter literarnih večerov. Izvajal se bo v vseh mestih združenja, njegova ideja pa je pokazati, kako raznolika, pisana, živa kultura deluje, ustvarja in bogati zgodovinska mesta. Tržič se povezuje s Slovenskimi Konjicami, saj obe mesti poleg zgodb o zmaju povezujeta tudi izjemna pihalna orkestra. V Tržiču bo koncert v okviru abonmaja 21. maja prihodnje leto. Glasbeniki bodo z druženjem na spomladanskem koncertu počastili 95-letnico tržiškega orkestra. V Slovenskih Konjicah pa bodo z nastopom obeh godb na slikovitem konjiškem Starem trgu obeležili dan državnosti. Celoten abonma je predstavljen v posebni brošuri, ki vam je na voljo na Turistično promocijskem in informacijskem centru.

september 2021

14

kultura

Knjižničnih 60 SABINA ŠOLAR, FOTO: ARHIV KNJIŽNICE DR. TONETA PRETNARJA

Občinska ljudska knjižnica Tržič je bila ustanovljena 20. junija 1961. Knjige so svoj dom najprej našle v občinski stavbi na Trgu svobode, sčasoma pa se je knjižnica, ki že vrsto let ne ponuja več zgolj knjig, naselila na Balosu, kjer pod imenom Knjižnica dr. To­ neta Pretnarja deluje še danes. Visok jubilej praznujemo že vse leto, osrednji dogodek z naslo­ vom Po knjižnici se mesto pozna pa je bil 5. junija v Kulturnem centru Tržič. Na dogodku je nastopila dramska skupina Avan­ tura iz Kovorja, ki sta se ji zgolj za ta dogodek pridružila dva bibliotekarja, pevka Ana Dežman, ki jo je spremljal pianist Lovro Frelih, ter vokalna skupina Katarince. Župan mag. Borut Sajovic je direktorici knjižnice Marinki Kenk-Tomazin podelil prizna­

nje župana za dolgoletno uspešno vodenje in razvoj Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, povezovanje knjižnice z lokalno skupnostjo in popularizacijo branja. Franci Kapler pa je bil tisti, ki je večer povezal v celoto. Obiskovalcem smo podarili zbornik, ki ga je knjižnica izdala ob jubileju, in sladko čokolado. Verjamemo, da bi se marsikdo dogodka z veseljem udeležil, pa se ga zaradi koronavirusa ni. Dogodek, ki ga je snemala Tržič TV, si lahko ogledate na Facebook strani in YouTube kanalu knjižnice. Vabljeni k ogledu, vabljeni k obisku naše in vaše knjižnice! Po ob­ čanih se knjižnica pozna.

Branje je znanje za vse življenje SABINA ŠOLAR

Septembra v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja naredimo inventuro poletja in se pripravimo na jesensko dogajanje. Poleti so osnovnošolci pridno reševali kvize. Na voljo so jih imeli 5, za karto za popoldansko kopanje na Gorenjski plaži so morali rešiti dva. Poletavcem so se letos pridružili še najstniški NajPole­ tavci. Konec septembra za vse pridne bralke in bralce, ki so poleti 30 dni brali po 30 minut na dan, pripravljamo zanimivo zaključno prireditev, na kateri bo možno zadeti glavno nagrado, ki jo pri­ speva podjetje Hervis.

V sodelovanju z gorenjskimi knjižnicami za otroke pripravljamo novost, pravljične rokodelnice. Otroci bodo na otroškem oddel­ ku lahko sami ustvarjali izdelke, za navodila in material pa bomo poskrbeli knjižničarji. Za odrasle smo pripravili raznolik nabor literature jubilejne de­ sete sezone bralne značke za odrasle z naslovom Knjiga, pojdi med Tržičane. Domačim in tujim avtorjem se letos pridružujejo še pisci mladinske literature, po kateri vsako leto posega vse več odraslih bralcev.

Spet začenjamo s četrtkovimi urami pravljic, na katere so vablje­ ni otroci od 4. do 8. leta.

V začetku oktobra se bomo skupaj z Alešem Juvanom s kolesom podali po Južni Ameriki.

Okoli šuštarske nedelje pripravljamo predstavitev knjige Janje Žagar z naslovom Bosi, obuti, sezuti. Teden dni kasneje bomo s potopisom potovali v Černobil in Belorusijo, nato predstavili ro­ doslovje, sledijo tradicionalne Jesenske besedarije, konec sep­ tembra pa bo v knjižnici domoznanski večer z naslovom Moje mesto: izbrane pesmi Mata Mežka.

Tretje leto zapored oktobra pripravljamo dogodek Digitalno= realno=normalno, ki je leta 2019 prejel Nagrado Združenja sploš­ nih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic. Dogodek bo potekal v sodelovanju z osnovnima šolama Bistrica in Križe, osrednji dogodek pa bo potekal v veliki dvorani na Balosu 4.

Julija se je končala še ena sezona družinskega branja, namenjena otrokom od 2. do 10. leta, oktobra pa začnemo z novo, že šesto sezono. K branju je vabljena vsa družina, od bratcev in sestric do staršev in starih staršev. Za 10 prebranih knjig otrok prejme nag­ rado.

september 2021

Knjižnica vam ne ponuja zgolj branja, ponuja vam neskončna po­ tovanja vase in po svetu, vpogled v nove tehnologije in pomoč pri osvajanju le-teh, lahko spoznate avtorje in izveste več o nji­ hovem delu. Nenazadnje vam knjižnica ponuja tudi prostor, kjer lahko v miru berete. Zato vabljeni k obisku!

kultura

15

Domoznanstvo na spletnem portalu Kamra.si NEJC PERKO

Knjižničarji tržiške knjižnice vabimo k branju našega novega prispevka na do­ moznanskem spletnem portalu Kamra.si. Gre za domoznanski večer »Gor pa dol po pvac …« z naslovom Iz Tržiča še veter ni do­ ber … Humor pač, ki smo ga v naši knjižni­ ci priredili lansko leto jeseni. Povzeli smo prispevke naših gostov. Dr. Bojan Knific je govoril o identiteti, ki jo prebivalci posa­ meznega kraja razvijajo nasproti drugim. Nemalokrat na druge gledamo slabšalno in na ta način vidimo sebe v boljši luči. V izreku, da iz Tržiča še veter ni dober, bi torej lahko videli slabšalen pogled prebivalcev

okoliških krajev na Tržičane. Le-ti pa so obenem gradili svojo identiteto v pozi­ tivni luči, največkrat povezano z obrtmi, delavnostjo in marljivostjo. Boris Kuburič je izpostavil, da so (bili) Tržičani znani tudi po humorju. Pri tem je imel v mislih nekdanje Vesele večere, s katerimi so ve­ liko gostovali po Sloveniji in na nek način »izvažali« humor. Predstavil je nastanek teh prireditev, ki so bile mešanica skečev, humoresk, kratkih enodejank, glasbenih in plesnih vložkov, izvirajo pa iz časa pred drugo svetovno vojno. Kmalu po njej so jih začeli prirejati tudi v Tržiču, več o njih pa

sta nam povedali protagonistki Nuša Haf­ ner (roj. Goričan) in Rezka Košnjek (roj. Hladnik). V prvotni obliki so se odvijali do leta 1968, podobnim prireditvam lahko sledimo tudi kasneje. Danes o tem pestrem družabnem življenju v Tržiču priča le še nekaj zvočnih posnetkov in fotografske­ ga gradiva. Le-tega si lahko podrobneje ogledate na spletni strani Kamra.si. Še več ohranjenih dokumentov pa hranimo v do­ moznanski zbirki naše knjižnice. Vabljeni k ogledu tudi ostalih naših domoznanskih prispevkov.

Knjiga Izgubljeni deček odpira nove poti MELANIJA PRIMOŽIČ, FOTO: ARHIV MELANIJE PRIMOŽIČ

Poleg častnega sprejema smo imeli tudi konstruktivni pogovor o medsebojnem sodelovanju na področju izobraževanja in promocije mladih za poklic astronavta, kar je tudi naša vizija. Tovrstno sodelovanje že

poteka z Inženirsko akademijo Slovenije, Ameriško-slovensko izobraževalno fun­ dacijo, Slovensko znanstveno fundacijo in s Tehniškim muzejem Slovenije. Sklenili smo, da bo pri tem naša povezo­ valna nit Sunita L. Williams, ki je po oče­ tovem rodu iz Indije, po materinem pa iz Slovenije. V zavodu si bomo prizadevali, da bomo te dogovore uresničili, saj se nam s tem od­ pirajo številne možnosti tudi na drugih področjih.

brezplačna objava

Ob izidu knjige Izgubljeni deček, ki jo je napisal indijski deček in potencialno bo­ doči astronavt Shalom Keshet, smo jo med drugim podarili tudi indijski ambasadi v Ljubljani. Odzvali so se s povabilom na srečanje z njeno ekscelenco, indijsko am­ basadorko Namrato S. Kumar.

september 2021

16

naše okolje

Energetska samooskrba stanovanjske hiše PETER MALI, NEODVISNI ENERGETSKI SVETOVALEC MREŽE ENSVET

Prispevek o energetski samooskrbi je bil objavljen v eni od prejšnjih številk. Modeli samooskrbe se vežejo v glavnem na lastno pridobivanje električne energije, s kate­ ro pokrivamo tako potrebe gospodinjstva kot tudi potrebe po ogrevanju in hlajenju. Tokrat je predstavitev malo bolj konkretno podprta s številkami. Obravnavamo tri tipe stanovanjskih hiš, površine 150–200 m2 (torej dve bivalni etaži) s 4 stanovalci: 1. Hiša starejšega tipa (klasična gradnja, slaba toplotna izolacija (TI), radiator­ sko ogrevanje). 2. Hiša novejšega tipa (dobra TI, ener­ getsko učinkovita okna, radiatorsko/ ploskovno ogrevanje). 3. Nizkoenergijska hiša (NEH) s porabo toplotne energije za ogrevanje manj kot 25 kWh/m2.

Porabe energije v različnih tipih stano­ vanjskih hiš so predpostavljene, prav tako proizvodnja električne energije sončne elektrarne, ki je seveda odvisna od položa­ ja strehe in vrste modulov. Pa vendar – iz tabel je razvidno, da je energetsko učin­ kovita hiša (dobra TI, kvalitetna okna, po možnosti sistem prezračevanja z rekupe­ racijo) lahko tudi energetsko samooskrb­ na, če za ogrevanje in PTV uporablja TČ, ob predpostavki, da električno energijo proizvaja po sistemu neto meritev. Še več, višek energije se lahko odproda ali pa se mogoče porablja za napajanje električnega avtomobila. V primeru, da se za ogrevanje in PTV uporablja npr. lastna lesna bioma­ sa, pa je stopnja samooskrbe še toliko več­ ja oz. lažje dosegljiva. Več in bolj podrobne informacije o učinko­ viti rabi in obnovljivih virih energije lahko dobite v energetsko svetovalnih pisarnah mreže ENSVET. Svetovanje je neodvisno in

september 2021

Tabela prikazuje porabo toplotne energi­ je (TE) za ogrevanje in pripravo tople sa­ nitarne vode (PTV) ter porabo električne energije (EE) za gospodinjstvo (električne naprave, razsvetljava). Zraven je podana proizvodnja električne energije s sončno elektrarno (SE) pri povprečni uporabni površini strehe za fotonapetostne module npr. 40–50 m2. Prvi stolpec za posamezni tip hiše prika­ zuje porabo toplotne energije v kWh v pri­ meru uporabe klasičnih energentov (npr. les, kurilno olje, zemeljski plin). Drugi (sosednji) stolpec prikazuje porabo elek­ trične energije v kWh, če za ogrevanje uporabljamo najbolj pogosto uporabljeno toplotno črpalko (TČ) tipa zrak-voda s povprečnim letnim grelnim številom ok­ rog 3.

dobimo pri vloženi 1 kWh električne ener­ gije in je v bistvu merilo učinkovitosti TČ. Letno grelno število 3 torej pomeni, da za vloženo 1 kWh električne energije prido­ bimo 3 kWh toplotne energije. Grelna šte­ vila se razlikujejo od tipa toplotnih črpalk (COP pri TČ zemlja-voda in voda-voda je višji in znaša od 4 do 5). Tudi pri upora­ bi ploskovnega gretja (talno, stensko) je COP višji kot pri radiatorskem ogrevanju ali povedano drugače, višja temperatura ogrevalne vode je potrebna, nižje je grelno število TČ. Spodnja vrstica pa za primerjavo (kot re­ čeno) prikazuje proizvedeno električno energijo sončne elektrarne pri površini modulov 40–50 m2.

Grelno število (COP) pri toplotni črpalki pomeni koliko kWh toplotne energije pri­

brezplačno. V Tržiču ESP deluje v prosto­ rih občine (Trg svobode 18) vsako sredo od 15.30 do 17.00. Potrebna je predhodna na­

java na telefonski številki 04 597 15 33 ali prek spletne strani s pomočjo elektronske pošte.

šport

17

Atletski klub Križe Tržič (AKKT) in Atletska šola Rožle Prezelj ANA JERMAN, FOTO: ARHIV ANE JERMAN

AKKT je bil ustanovljen leta 2014, a atletika je v Tržiču zaživela leta 2011 pod vodstvom Atletske šole Rožle Prezelj iz Kranja, s ka­ tero še vedno sodelujemo, tako vsebinsko kot tudi strokovno in organizacijsko. V letošnjem letu imamo tri vadbene sku­ pine: - predšolski otroci od četrtega leta dalje, - otroci od 1. do 3. razreda (U8 in U10), - starejši otroci (U12, U14, U16). Vadbo vodimo vaditelji in trenerji atletike. Vadbe so dvakrat na teden na igrišču v Kri­ žah, pozimi pa v šolski telovadnici. Večkrat vadimo tudi v naravi. Program naše šole je prilagojen tako starosti otrok kot ciljem. Vsi otroci vadijo vse atletske discipline, glavna oblika dela je igra, skupinsko delo, po potrebi pa tudi individualno. Veliko pozornosti posvečamo motoriki, tehniki vseh naravnih oblik gibanja: teku, sko­ kom, metom. Ob vadbi otroci pridobivajo vzdržljivost in splošno kondicijo. K vadbi večkrat povabimo tudi atlete iz različnih atletskih panog.

kove odločitve in se o tem pomenimo tudi s starši. Da je naše delo na pravi poti, kažejo vidni rezultati. Otroci tekmujejo na različnih tekmovanjih. Letos so naši atleti tekmo­ vali na Vučkovem memorialu na ekipnem prvenstvu pionirk in pionirjev, kjer so dosegli odlične uspehe. Atleti iz Atlet­ ske šole Rožle Prezelj (Tržič, Kranj, Šen­ čur, Cerklje, Naklo) za takšna tekmovanja sestavimo eno ekipo, ki tekmujejo za AK Kranj.

- Pionirji U14: 3. mesto (Jaka Dolinar) - Pionirke U14: 4. mesto (Nara Jerala) Jaka Dolinar je uspešno tekmoval v mno­ goboju U14. Dobil je priznanje Naj športnik Tržiča za dosežke v letu 2020, ko je bil dr­ žavni prvak – pionirji U12 v teku na 600 metrov. Septembra bo pionirsko posamez­ no državno prvenstvo, ki se ga bodo tudi udeležili naši atleti. Uspešno sodelujemo z Občino Tržič in Športno zvezo Tržič. Smo člani naše panožne zveze – Atletske zveze Slovenije.

- Pionirji U12: 1. mesto (Maj Zupan) - Pionirke U12: 2. mesto (Emma Scontos in Živa Dolhar)

V šolskem letu 2020/21 je bilo v AKKT vključenih 55 otrok. Šele ko vidimo, da so otroci tako fizično kot psihično sposobni za atletsko tekmo­ vanje, se le-tega tudi udeležijo, a običajno ne pred U12. Predvsem spoštujemo otro­

Aktivni tedni športa s Športno zvezo Tržič letos z rekordno udeležbo BISERKA DRINOVEC, SEKRETARKA ŠZ TRŽIČ, FOTO: BISERKA DRINOVEC

Športna zveza Tržič je tudi letos organizi­ rala aktivne tedne športe. Za spremembo smo razpisali kar 4 termine. Dva tedna ta­ koj po zaključku šole in dva tedna v začet­ ku meseca avgusta. Dva termina smo iz­ peljali skupaj s Svetom zabave. Vseh štirih tednov pa se je udeležilo več kot 200 otrok.

smo odšli s planinsko vodnico Olgo Rener, ki nas je odpeljala na Bistriško planino in na ogled korita Mostnice v Bohinju. Imeli smo se »fletno poletno«, zato ste vabljeni tudi prihodnje leto, da se nam pridružite v tako velikem številu kot letos.

Slike s tednov športa si lahko ogledate na Facebook profilu Športne zveze Tržič. Projekt je delno sofinancirala Občina Tr­ žič, Fundacija za šport, Zavod za šport RS Planica in Zavarovalnica Triglav.

Obiskali smo pustolovski park na Krvav­ cu, se vozili s tubo, skakali na trampoli­ nu, streljali z lokom in igrali golf na travi v mini izvedbi v Adventure Mini Golf Pa­ norama Gorica. Košarko in nogomet smo igrali na lepo urejenem športnem igrišču KS Sebenje Pod kostanjčki. Plavali smo na Gorenjski plaži in supali na Blejskem jezeru. V kampu Zaka smo pod vodstvom Robija Levstka streljali z lokom. Obiskali smo tudi skakalni center Sebenje, kjer so nam pripravili prav poseben izziv: poleg smučarskih skokov smo imeli tudi tekmo v poletnem biatlonu. Na planinski pohod

september 2021

18

šport

Športno popoldne in odprto občinsko prvenstvo v plavanju 2021 na Gorenjski plaži BISERKA DRINOVEC, SEKRETARKA ŠZ TRŽIČ, FOTO: BRANKO HABJAN

Športna zveza Tržič je v začetku meseca avgusta na Gorenjski plaži organizirala športno popoldne za otroke in odprto ob­ činsko prvenstvo v plavanju. Ob tako lepem in vročem vremenu, kot je bilo letos poleti, je bila tudi udeležba odlična. Na športnem popoldnevu so se otroci preizkusili v raz­ ličnih vodnih igrah. Nato pa so se udeležili še tekmovanja v plavanju. Tekmovalci so bili razdeljeni v različne starostne katego­ rije, tekmovali so v disciplini 50 m prosto, naši najmlajši pa so premagali razdaljo 25 m. Vsi otroci, ki so se udeležili tekmova­ nja, so prejeli praktično darilo naših zves­ tih sponzorjev, prvi trije v vsaki kategoriji pa tudi medalje in praktične nagrade.

Med starejšimi deklicami je bila zmago­ valka Lana Žgalin, druga je bila Zoja Rožič in tretja Neja Hostnik. Pri starejših dečkih si je zmago priplaval Nejc Hostnik, drugo mesto je osvojil Žiga Žeželj, tretje Leon Ferlic. Med članicami je zmago osvojila Joži Meg­ lič, druga je bila Breda Nemec, tretje mes­ to pa si je priplavala Milena Hostnik. V kategoriji članov I je zmagal Domen Do­ lenc, drugo mesto je osvojil Anže Habjan

in tretje mesto Markus Fink. Med člani II si je zmago priplaval Vito Primožič. Med starejšimi člani je prvo mesto osvojil Mar­ jan Praprotnik, drugo mesto pa je zasedel Drago Uzar. Hvala vsem, ki ste se udeležili tekmovanja. Navijačem hvala za bučno navijanje. Bilo je »fletno« in tokrat zelo poletno. Projekt je delno sofinancirala Občina Tr­ žič, Fundacija za šport in Zavarovalnica Triglav.

Rezultati: V kategoriji cicibank je zmagala Nika Dež­ man, druga je bila Ajda Mokorel in tretja Zoja Hribar. Med cicibani je prvo mesto osvojil Cene Markič, drugi je bil Nik Gol­ majer in tretji Lovro Štrukelj. V kategori­ ji mlajših deklic je zmagala Taja Meglič, druga je bila Tara Stojanovič, tretja Eva Bastič. Med mlajšimi dečki je zmagal Tim Triller, drugi je bil Nejc Rožič, tretje mesto pa je osvojil Jošt Antolin.

Tržiški svetovni rekorder v bench press maratonu Damir Mlinarić postavil nov svetovni rekord MAJA TEKAVEC, FOTO: ARHIV DAMIRJA MLINARIĆA

Pred začetkom poletja je Tržičan Damir Mlinarić v Sebenjah postavil nov svetovni rekord. Z njim smo se pogovarjali o dosež­ ku, načinu življenja in izzivih za naprej.

Za začetek, kakršen rekord ste posta­ vili?

Ni pa to edini rekord, ki ste ga dosegli. Kje ste še zmagoslavno, visoko v zrak, dvignili roke? Moji dosežki v bench pressu in ostalih pa­ nogah so naslednji: - 62,5 kg sem dvignil 54-krat v 37 sekundah,

Na bench press (potisk s prsi, op. lekt.) maratonu sem 1076-krat dvignil 60 kg v 60 minutah.

- 62,5 kg sem dvignil 600-krat 30 minu­ tah,

Kakšni pa so bili občutki pred in po postavitvi rekorda?

- 100 kg sem dvignil 30-krat v 22 sekun­ dah,

Občutki so bili psihično zelo težki, saj bi lahko med izvajanjem rekorda prišlo do poškodbe in bi s tem lahko zaključil. Po re­ kordu so bili občutki dobri, ampak fizično težki in boleči.

Telo je po takšnem podvigu prav gotovo utrujeno. Kako poteka rehabilitacija? Zelo je utrujeno zlasti drugi in tretji dan in seveda tudi zelo boleče. Rehabilitacija traja od štiri do pet mesecev, saj izgubiš 40 % moči. S tem težkim maratonom namreč uničiš določene mišice.

september 2021

- 70 kg sem dvignil 52-krat v 40 sekundah,

- leta 2008 sem dosegel Guinessov rekord, - 50 kg sem dvignil 1335-krat v 60 mi­ nutah in premagal bivšega hokejista, Darka Prusnika, ki je takrat imel rekord 1221 dvigov, - izpadni korak 220 kg, - 24 ur boksa v rekvizit, - tekmovanje v sklecah v Celju, kjer sem dosegel prvo mesto z rezultatom 50 sklec v 30 sekundah,

- zmaga v Sevnici in Celju v podiranju rok, - počepi, kjer sem 200 kg dvignil 200-krat v 40 minutah, - leta 2013 sem bil na Brdu pri Kranju prvi na svetu, ki je 24 ur neprekinjeno tre­ niral na prostem z do 120 kilogramski utežmi, dvignil sem 266 ton, - seveda tudi nov svetovni rekord, ki sem ga postavil 19. 6. 2021: 60 kg sem dvig­ nil 1076-krat v 60 minutah.

Čestitamo! Kdaj se je zbudila strast, da bi bili dvigovalec uteži? Je bila ta zvrst športa od nekdaj vaša velika ljubezen? Ja, od 13. leta se ukvarjam z dviga­ njem, v Osnovni šoli Bistrica sem se pričel ukvarjati z atletiko in gimnasti­ ko. Že 36 let brez premora pa treniram 4-krat tedensko, delam vaje za celo telo. Že 30 let treniram tudi boks, ki sem ga v Kranju pri Dušku Čaviču treniral 13 let.

šport Malo za šalo – torej z vami ni dobro »češenj zobat«, kot radi rečemo? Sem varnostnik – prevoznik gotovine, vodja in inštruktor na strelišču in sem čis­ to miroljuben in prijazen do ostalih, tako da bodite brez skrbi.

šola, vrtec zično kot psihično, saj sem na treningu dvignil do 40 ton.

Izzivi za naprej? 1500 sklec v eni uri.

19

Zahvalil bi se tudi svojim sponzorjem: Proteini.si, Sintal d.o.o., Fitnes Steg­ nar Sebenje, Jelenko Marić s.p., Planet TV, Slovenske novice in občinskemu glasilu Tržičan.

Kakšen pa je vaš jedilnik? Že tri leta jem belo meso, ribe ter veliko jajc in zelenjave, pa tudi beljakovinske do­ datke. Imel sem 130 kg in shujšal za 28 kg, torej na telesno težo 102 kg.

Kako potekajo psihofizične priprave? Prav gotovo mora biti na takšne izzive pripravljena tudi glava? Priprave so potekale nekaj več kot dva meseca. Nekaj časa sem treniral pri Edinu Alijagiću na starem gradu. Ko so se spros­ tili epidemiološki ukrepi, sem nadaljeval v fitnes centru Stegnar Sebenje, kjer sem dobil na voljo fitnes tudi za izvajanje re­ korda. Priprave so bile zelo težke tako fi­

1. september TOMAŽ ZUPANČIČ, UČITELJ SLJ

Šolarji, ali ni najboljše v šolskem letu to, da je krajše od koledarskega in imamo zato lahko dolge poletne počitnice, ko »počiva­ mo«? So med dvema pomembnima dnevo­ ma, ki sta skoraj nekakšna praznika: eden je konec šole 25. junija, drugi pa ponovni začetek okrog 1. septembra. Medtem ko je prvi datum nekako prijeten (razen za tiste, ki so tako vzljubili šolo, da hočejo še konec junija in avgusta videti učitelje na »kvizu« znanja), je drugi poln mrzličnih priprav na šolo, zavijanja sveže dišečih zvezkov in zadnjih obiskov kopališča, od koder se poslavljamo v vedno hladnejših večerih. In potem 1. september, ko je šolsko polet­ je nepreklicno in zapečateno končano. In tako je že tisočletja.

»Tisočletja! Pa kaj nas zabava tale učitln? Saj šole pred tisočletji še bilo ni!« ste zdaj vzkliknili. In imate tudi delno prav. Čeprav je šola bila že takrat, ni bila obvezna, kot je danes. Bila je od nekdaj, saj so vedno bili ljudje, ki so znanje imeli, in tisti, ki so ga hoteli imeti. Do nje so imeli pravico ple­ miški otroci, ki so morali imeti super izo­ brazbo, pa še kak zelo talentiran fant z bo­ gatimi starši. Postali so zdravniki, sodniki, duhovniki, gospodje. Večina otrok nikoli ni videla šole, dokler niso za Miklavža l. 1774 vsi otroci od avstrijske cesarice do­ bili za darilo obvezno šolanje od 6. do 12. leta. So bili veseli tega darila? Tisti, ki so bili vedoželjni in si želeli boljšega življe­ nja, so bili. Šola pa še skoraj sto let ni bila

tako pomembna kot danes, ko se vse vrti okrog nje. Za njo je bil čas le, ko ni bilo tre­ ba delati na kmetiji. Zlasti poleti so imeli »počitnice«, ko so ves čas delali in prav nič počivali. Danes se poleti gre na morje! Učitelji so jih spustili na njivo še enkrat, namreč za krompirjeve počitnice, ki jih še vedno imamo, čeprav gremo takrat v top­ lice in ne rit po zemlji. Vidimo torej, da so počitnice staromodne. Pomislite, prek interneta bi morda morali imeti šolo kar ves čas, tudi poleti. Groza! Držimo pesti, da ostane tako, kot je že ti­ sočletja. V imenu učiteljev OŠ Bistrica vam želim običajno, uspešno šolsko leto.

Uspešen zaključek državnega projekta OŠ Križe – Popestrimo šolo MARKO PODGORŠEK

Projekt z naslovom Popestrimo šolo, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževa­ nje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, je bil ob­ javljen v letu 2016. Na razpis za izvaja­ nje projekta se je prijavilo 126 slovenskih osnovnih in srednjih šol, Osnovna šola Križe pa je ena izmed 39 šol, ki je uspela s kandidaturo. Petletni projekt, ki se zaključuje z letoš­ njim septembrom, je bil na naši šoli us­ pešno izpeljan. Učitelji, ki smo pri tem sodelovali, smo z vnaprej prijavljenimi

programskimi vsebinami pri otrocih raz­ vijali lastnosti in kompetence, ki jih učenci potrebujejo v procesu izobraževanja in pri vključenosti v širšo družbo. Med drugim smo spodbujali njihov ustvarjalni razvoj, kritičen način razmišljanja, zdrav način odraščanja in življenja, strpnost do dru­ gačnih, prostovoljstvo, dobrodelnost in medgeneracijsko sodelovanje, hkrati pa razvijali njihove socialne veščine, trajno­ stno naravnanost, bralne in jezikovne na­ vade, podjetniško, inovativno in kreativ­ no razmišljanje, različne tehnike učenja

in druge, za življenje potrebne specifične kompetence in veščine. V okviru projekta smo za učitelje in vodstveni kader šol iz­ vedli tudi strokovna predavanja in delav­ nice s področja duševnih težav otrok in mladostnikov, stresa na delovnem mestu in pohval. Ker so bile prestavljene vsebine pri učencih in učiteljih pozitivno sprejete, upamo, da bodo udeleženci v okviru po­ dobnih projektov znanje in veščine v pri­ hodnosti lahko še nadgrajevali.

september 2021

20

šola, vrtec

Jogijski teden v enoti Deteljica MONIKA PERHOČ, NEŽA OMAN, URŠA ZORE, VZGOJITELJICE, FOTO: ARHIV ENOTE DETELJICA

V našem vrtcu dajemo velik poudarek na gibanje, ki je eno izmed temeljnih dejav­ nosti in potreb otrok. Otrokom je potreb­ no omogočiti in jih spodbujati h gibanju, ob tem pa doživljati ugodje v njem. Tudi joga za otroke je vadba, pri kateri otroci na preprost, igriv način krepijo telo in duha. Vadba joge za predšolske otroke je v tempu hitrega življenja nekaj pozitivnega. Jogij­ ske položaje pri otrocih izvajamo na igriv, otrokom bližji način, oponašamo živali in naravo, skačemo, pojemo, se pogovarja­ mo, lovimo in dihamo, vadimo pa jo lahko kjerkoli.

potek zgodbe, ob tem pa razvijali tudi svo­ jo domišljijo.

za nadaljnjo prakso pravljične joge v Vrtcu Tržič.

Odziv otrok in strokovnih sodelavk je bil neverjetno pozitiven in velika spodbuda

Več fotografij si lahko ogledate na spletni strani Vrtca Tržič, enota Deteljica.

Kot kvalificirane učiteljice joge za otroke smo se odločile, da v naši enoti izvedemo jogijski teden. Z otroki smo v mesecu juni­ ju na igrišču pod drevesi preko igre izvedle različne jogijske položaje, kot so presta, rak, drevo, počivalček. Z dihalno tehniko »pihanje vetrnice« smo pokazale, kako kakovostno dihanje deluje pomirjajoče in umiri um, blažilen učinek pa ima tudi ma­ saža z žogico, ki je otroke spominjala na morskega ježka. Dejavnost smo zaključile z vodeno vizualizacijo, pri kateri so se ot­ roci umirili, sprostili in doživeto občutili

Letošnje Stezice, glasilo učencev Osnovne šole Bistrica JOŽICA KODER, FOTO: DINA PINTARIČ

Vedno me razveselijo. Prinašajo utrip živ­ ljenja učencev skozi vse šolsko leto. Izšle so junija, tik pred odhodom devetošolcev. Ko bo ta članek o njih v Tržičanu, bodo že sedeli v srednješolskih klopeh. Rada berem misli, ki prihajajo iz otroških glav. Ker so enkratne, originalne, domi­ selne, unikatne. Mirno zapišem, da so letos še posebej odlične. Andreja Kosec, mentorica Stezic, je v svojem uvodu za­ pisala učencem: Letošnje Stezice so plod vašega dela in sodelovanja. V kolofonu so zapisana imena novinarjev: Zoja Rožič in Julija Ahačič, 7. b; Neža Ro­ žič, Eva Boldin, Jerneja Šlibar in Loti Mu­ šinovič, 8. b; Tina Stritih, Štefan Katona, Neža Špendal in Meta Mencej, 9. a. Na­ slovnica glasila je delo Noel Križnar iz 4. b. Slike so ustvarili Zarja Kokalj, 1. a; Klara Požun Vogrin, 2. a; Eva Ahačič Logar, Zala Biček in Sara Pogačnik, 3. b; Ela Stanič, 4. b. Zelo mi je všeč strip skupine devetošol­ cev, s katerim so v devetnajstih slikovnih prizorih in s podnapisi predstavili vsebi­ no Cankarjeve črtice Bobi. Strip je nastal ob kulturnem dnevu na temo I. Cankarja.

september 2021

Nastalo je veliko stripovskih okenc, izbor za Stezice sta napravila mentorja N. P. Do­ lenc in T. Zupančič.

Posebej lepo je bilo prebrati razmišljanja deve­ tošolcev, ki so jih namenili slovesu od osnovne šole. Že sam naslov cikla je kot poezija lep:

Lepo je opazna vertikalna povezava so­ delujočih. Beremo prispevke učencev od 1. do 9. razreda, tudi prispevke učencev Podruž­nične šole Kovor.

Devetošolci so že raztegnili peruti. Kot ptice selivke bodo jeseni drugje zaživeli drugo življenje. Srednja šola! »Lep let in čim manj turbulenc,« vam učitelji maha­ mo z nasmehom na obrazu.

Razpisali so se o pogumu, zakaj se vese­ lijo pomladi, o svojih starših, o pouku na daljavo, poudarili so, da je bilo težko spre­ jeti omejitve, da je bilo najtežje biti brez prijateljev, o času karantene. Niso jim tuje pravljice. Zanimive so strani o knjižnih novostih v prvi, drugi in tretji triadi, tudi anketa o branju med sedmošolci. Piše­ jo o projektu Knjižnice dr. Toneta Pret­ narja DIGITALNO=REALNO=NORMALNO. Presenetilo me je znanje angleščine, ne­ verjetno bogato besedišče je v vsebinsko bogatih prispevkih v angleškem jeziku. Spoštovani učenci, lahko ste ponosni na svoje znanje. Tudi v nemškem jeziku znajo pisati. Vsebina glasila je res slikovita, bar­ vajo jo še pesmi, radijska igra, potopis, re­ cepti, križanka, uganka, osmrtnica, man­ dala … Vsako poved na kateremkoli mestu je vredno prebrati.

Z veseljem bi na tem mestu prepisala čisto vsako besedilo devetošolcev, ker je vsako kot drobna črtica, za katero vemo, da čust­ veno vpliva na avtorja in bralca. Napisali so jih: Omar Čoragić, 9. a, Meta Mencej, 9. a, Martin Rek, 9. a, Tina Stritih, 9. a, Neja Bijelić, 9. a, Ana Ribič, 9. a, Eva Gros, 9. a, Urban Kukovič, 9. b, Žan Mladenovski, 9. b, Martin Kavčič, 9. b, Gašper Gros, 9. a, Zoe Sarič, 9. b, Nuša Polajnar, 9. b, Nik Plevanč, 9. b, Alja Štular, 9. b, Ula Meglič, 9. b, Klara Šlibar, 9. b in Anja Stržinar, 9. b. Pa zapišimo nekaj utrinkov: Hvaležna sem za vsak trenutek na tej šoli. Ne bom pozabila učiteljic in učiteljev, ki so me naučili in dajali pomembne življenjske na­ potke, najpomembnejši je, da ne moreš ved­ no dobiti vsega, kar hočeš. /Meta/

šola, vrtec Hvaležen sem, da smo imeli dobre učitelje, ki so nas veliko naučili in včasih tudi nasmejali, ter za odlične sošolce, s katerimi sem preživel vsa ali pa vsaj del teh devetih let. /Žan/ Hvaležen sem za vse veselje, lepe spomine, prijatelje, pohvale učiteljev. Definitivno vas ne bom pozabil. /Nik/ Hvaležna sem vsem vrstnikom, ki so mi s svojo različnostjo odprli nove poglede na svet. /Tina/ Nikoli ne bom pozabila šolskih izletov, raz­

ličnih naravoslovnih in kulturnih dni ter vseh neumnosti, ki so učiteljem povzročale sive lase. /Neja/ Ravnateljica Dina Pintarič je v svojem spodbudnem nagovoru med drugim zapi­ sala: Imamo inovativne učitelje, najboljše učence, imamo razumevajoče starše, skrbnike. Šolsko leto ni bilo lahko. Naložilo nam je nove naloge, nove izzive. Iz njih smo izstopili močnejši, samozavestnejši, z novimi znanji.

21

Prineslo nam je mnogo preizkušenj, pred­ vsem pa zavedanje, kako zelo smo odvisni drug od drugega, tako v smislu zagotavlja­ nja varnega in zdravega življenjskega okolja kot v tem, kako smo lahko drug drugemu v spodbudo. In prav to smo dosegli s presežni­ mi prireditvami, s katerimi smo združevali celotno lokalno skupnost. Vsem, ki ste karkoli naredili za letošnje Stezice, iskrene čestitke.

Stezice TJAŠA HALER, OŠ BISTRICA

Osnovna šola Bistrica že vrsto let izda­ ja svoje šolsko glasilo z imenom Stezice. Prva številka Stezic je izšla leta 1968, ko se je šola imenovala še Osnovna šola he­ roja Bračiča Tržič. Kot je zapisano že v prvi številki Stezic, so si učitelji in učenci že takrat prizadevali, da bi šolsko glasilo postalo glasilo vseh, hkrati pa so si žele­ li, da bi predstavljalo tudi stezice za vse tiste, ki jim lepe besede in risbe nekaj po­ menijo. To prizadevanje se je ohranilo vse do danes. Še vedno stremimo k temu, da

bi Stezice širile svoj glas med vse ljudi in nas vodile po čudovitih stezicah besed in ustvarjalnosti. Trud, ki je bil skozi vsa ta leta vložen v iz­ dajanje šolskega glasila, je bil v šolskem letu 2020/2021 še dodatno nagrajen, saj so Stezice ugledale tudi digitalizacijo. Šol­ sko glasilo Stezice je sedaj dostopno tudi v Digitalni knjižnici Slovenije – dLib ali na spletni povezavi https://bit.ly/37kAQFg.

Počitnice in novo šolsko leto ZBRALA: MAJA TEKAVEC, FOTO: OSEBNI ARHIV SODELUJOČIH

Nuša Berlot: »Na počitnicah sem zelo uživa­ la, še posebej na morju, v kampu in v termah, kjer je bilo veliko toboganov in bazenov. Letos grem v 1. razred in se že zelo veselim. Najbolj bom pogrešala prijatelje iz vrtca in vzgojiteljici Olgo in Diano.« Matic Berlot: »Počitnice so mi bile zelo všeč, predvsem izlet z ladjico Svetko. Veliko sem tudi supal in se vozil po toboganih in skakal v bazen s skakalnice. Zelo pogrešam prijatelje iz šole in komaj čakam, da se zopet vidimo. Letos grem v 4. razred.«

Mark Škrjanc: »Med počitnicami sem se zelo zabaval. Z družino smo hodili na izlete, igral sem se s prijatelji in mojim kužkom. Na do­ pust smo šli zadnji teden v avgustu, kjer sem zelo užival in se veliko kopal. Med počitnica­ mi sem pogrešal svoje prijatelje iz šole, zato se že veselim, da jih kmalu vidim. Septembra bom začel obiskovati 5. razred in komaj ča­ kam, kaj vse novega se bom naučil.«

učiteljico in se zopet srečam s sošolci. Upam, da se bomo z učiteljico zabavali in kdaj tudi kakšno ušpičili«. Tina Rozman: »Veselim se 5. razreda, ker bom spoznala nove učitelje in učiteljice. Ve­ selim se tudi tega, da se bom naučila veliko novih stvari. Ne želim, da bi imeli zopet šolo na daljavo. Rada bi tudi imela veliko lepih ocen.«

Špela Šivic: »Zelo se veselim novega šol­ skega leta in upam, da se ne bomo srečevali na daljavo. Komaj čakam, da spoznam novo

september 2021

22

med ljudmi

»Tržičani po svetu« MAJA TEKAVEC, FOTO: OSEBNI ARHIV NATAŠE MISTRY

V rubriki »Tržičani po svetu« smo se tokrat odpravili v Veliko Britani­ jo, kjer prebiva Nataša Mistry, Tržičanka iz Pristave.

Letos mineva »pravljičnih« 7 let od vaše selitve na Otok. Kako bi na kratko opisali življenje v Angliji in kako vas je pot popeljala v Združeno kraljestvo? V Veliko Britanijo sem se preselila po poroki zaradi moža, ki sem ga spoznala preko skupne duhovne poti. Oba namreč prakticirava bhakti jogo. To je joga razvijanja ljubezni do Boga. Sama sem se z bhakti jogo prvič srečala 16 let nazaj na potovanju po Mauritiusu. Na življenje v Angliji sem se sprva zelo težko navadila, saj sem bila soočena z dvema novima kulturama – britansko in indijsko. Zelo težko sem se navadila na vreme, ki sicer ni tako zelo slabo, kot bi morda mislili. Je pa tukaj precej manj sončnih dni kot v Sloveniji, veliko je dežja in zračne vlage, temperatura pa se včasih tudi poleti ne dvigne nad 18 stopinj. Zime so sicer mile, je pa tukajšnje vreme zelo spremenljivo, v enem dnevu se lahko sonce in dež zamenjata kar nekajkrat. Prav tako se mi je zdela zelo dolgočasna pokrajina. Tu je sicer veliko gričev, vseeno pa pokrajina ni tako razgibana, kot je v Sloveniji. Precej nezadovoljna sem bila na začetku tudi s hrano, sploh s kruhom. Čeprav sem do zdaj poskusila že zelo veli­ ko kruhov, še vedno nisem našla kruha, ki bi bil tako dober, kot je slovenski. Glede na to, da sva z možem vegetarijanca, pa je tukaj to precej lažje kot v Sloveniji, saj je ponudba vegetarijanske in tudi veganske prehrane tu zelo pestra, tudi v restavracijah. Kar se tiče samega življenja v Angliji, bi rekla, da je Velika Britanija bolj urejena država kot Slovenija in da stvari dobro funkcionirajo. Ne vem sicer, kako zelo bosta na gospodarstvo dolgoročno vpliva­ la trenutna kriza s koronavirusom ter brexit. Zaenkrat je situacija še stabilna. Tukaj je precej lažje dobiti službo, mladi ljudje okrog 25. leta si normalno lahko kupijo svojo hišo in samostojno zaživijo. Življenjski stroški so precej zmerni, cena hrane je približno enaka kot v Sloveniji. Zelo poceni so tukaj oblačila in obutev, so pa zelo drage nepremičnine in vstopnine. Hiš tukaj nihče ne gradi sam, kot je to v navadi v Sloveniji, hiše gradijo velika gradbena podjet­ ja. Zelo priljubljena so naselja novogradenj. Ker pa se hiše gradijo hitro kot po tekočem traku, imajo več pomanjkljivosti, ki jih nato odpravljaš sproti, ko se že vseliš.

Kaj pa tamkajšnji ljudje, domačini? Angleži so že pregovorno zelo vljudni in vsaj navzven zelo prijazni. Tukaj je pomembno razumeti, kako se vedemo v javnosti, nače­ loma naj bi bili vedno vljudni, prijazni, govorili naj bi umirjeno in zbrano. V angleškem bontonu ni prostora za povišane tone in ne­ prijazne besede. V trgovinah na primer so zelo uslužni in ustrež­ ljivi. Če na ulici srečaš soseda, z veseljem pokramlja s tabo, vendar se žal velikokrat tu konča. Treba je razumeti, da je v Veliki Britaniji družba zelo multikulturna in da gre za precej gosto naseljen otok, zato so ljudje precej zadržani in zelo varujejo svojo zasebnost. Čeprav se je po eni strani zelo lahko pogovarjati s komerkoli, je po drugi strani zelo težko navezati tesnejše stike in stkati prijatelj­ stva, sploh če si tujec, ki nikogar ne pozna. Seveda temu v veliki meri botrujejo tudi kulturne razlike.

Poročeni ste z Indijcem, ste Tržičanka, živite v Veliki Brita­ niji, koliko jezikov govorite? Se tudi sin uči slovenščine? Naj povem, da sem v Sloveniji diplomirala iz angleškega jezika in književnosti, po poklicu sem učiteljica angleščine, tako da mi je ta jezik zelo blizu. To je bil tudi eden od ključnih razlogov, da s selitvijo v Anglijo nisem preveč oklevala. Poleg angleščine obvla­ dam še osnove nemščine in hrvaščine. Moj mož poleg angleščine razume še Gudžarati, indijski jezik svojih staršev, govori pa ga bolj

september 2021

poredko in še to le osnovne stvari. Z otrokom že od rojstva govo­ rim pretežno slovensko, žal pa to ni mogoče v vseh situacijah, ko je prisoten še mož ali kdo, ki je samo angleško govoreči in mora prav tako razumeti, kaj otroku govorim. Otrok slovensko razume precej dobro, govori pa samo angleško. V slovenščini sicer pozna ogromno besed in je sposoben tvoriti preproste povedi, na primer: »Mami, risanko prosim.« Spodbujam ga, da gleda risanke tudi v slovenščini, prav tako mu berem slovenske knjige in vrtim slo­ venske pravljice na kasetah, ki sem jih kot otrok poslušala sama. Redno imava tudi »učne ure« slovenščine, ko z učbenikom, ki je namenjen otrokom tujcev, poskušava osvojiti čim več besedišča in tvoriti preproste povedi. Glede na to, da otrok živi v angleško go­ vorečem okolju in je slovenščini izpostavljen le preko mene in ob­ časno, ko govori s svojo babico, si želim, da bi slovensko obvladal vsaj toliko, da bi bil sposoben osnovne komunikacije.

Kako ohranjate stik z družino in prijatelji? Se velikokrat obiščete? Do lanskega leta, ko je ves svet pretresla situacija z novim koro­ navirusom, sem v Slovenijo prihajala redno dvakrat do trikrat na leto in običajno ostala en mesec, včasih tudi dalj časa. Občasno pa je k meni na obisk prišla tudi moja mami. Zaradi nastale situacije v Sloveniji nisem bila že od januarja lani, prav tako moja mami ne more priti sem, saj še vedno ni direktnih letalskih povezav, poleg tega ima Velika Britanija precej stroge pogoje za vstop v državo. V tem času sva z mami vsak dan v stiku prek telefona in video kli­ cev. Na ta način vzdržujem stike tudi s prijateljicami v Sloveniji, z babico ter sestričnama, ki imata otroke enake starosti, kot je moj. Trudim se namreč, da bi imel moj otrok stike z babico in bratranč­ ki, ki jih ima v Sloveniji, in da bi se zavedal, da ima tudi tam svoje korenine.

Kaj »tržiškega« najbolj pogrešate? Najbolj pogrešam pogled na Kriško goro iz svoje sobe ter pogled na Triglav z domačega balkona. Na splošno pogrešam Slovenijo, njeno čudovito naravo, gozdove, gore, pa tudi morje in Koper, ki je moje najljubše obmorsko mesto. Pogrešam mamino hrano, po­ sebej skutine štruklje, koruzne žgance, potico in svojo najljubšo sladico – indijančka. Pogrešam mami, prijateljice in Slovence na sploh, ni namreč vedno zabavno ves čas govoriti v tujem jeziku in ne slišati materinščine.

med ljudmi

Zdravstvo v Veliki Britaniji je po mojem mnenju odlično. Čeprav tukaj nisem zaposlena, sem se po poroki brez težav prijavila v tu­ kajšnje javno zdravstvo in mi ni potrebno ničesar plačevati. Vsi obiski tako pri splošnem zdravniku kot specialistični v bolnici so brezplačni. Zdravstvo se sicer financira iz davkov zaposlenih, ni pa obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot je to urejeno v Sloveni­ ji. Se pa plačujejo vsa zdravila, tudi tista na recept. Veliko zdravil je na voljo v prosti prodaji tudi v trgovinah s hrano, tako da so vsem dostopna. Se pa plačujejo vse zobozdravstvene storitve, tudi tiste v okviru javnega zdravstva. Zdravstveno osebje je odlično in, kot že opisano zgoraj, vsi so zelo prijazni in sočutni. Do zdaj nisem imela niti ene slabe izkušnje in nikoli se nisem počutila kot številka. Všeč

mi je tudi to, da zdravniki ne predpisujejo zdravil in ne pošiljajo na specialistične preglede, če to ni res nujno potrebno. Kar se tiče krize s koronavirusom, smo imeli lani od konca marca do sredine junija vse zaprto, potem so se trgovine začele posto­ poma odpirati in takrat je postala tudi obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih, razen za izjeme. Sama imam težave z alergijo in maske nikoli ne nosim, vendar zato nisem imela nikjer težav. Če me je kdo vprašal, sem razložila, da imam zdravstvene razloge in so me pustili pri miru. Maske na prostem niso bile nikoli obvez­ ne, prav tako ne za otroke v osnovnih šolah. V srednjih šolah so bile maske sprva obvezne, od sredine maja letos pa je to sproščeno. Enako velja za delavce v službah, testiranje je priporočljivo, ven­ dar ni obvezno. Čeprav smo imeli ponovno zaprtje lani novembra in nato spet po novem letu, so bili ukrepi tu vedno razumni. Od konca julija letos pa je vse sproščeno, maske niso nikjer več ob­ vezne, se pa za nekatere večje športne dogodke zahteva potrdilo o cepljenju. Drugače pa ni posebnih omejitev, na primer za vstop v restavracijo, gledališče ipd.

Kako pa je s tamkajšnjo kulinariko? Je kakšna specialiteta, ki vas je takoj pritegnila? Angleži imajo lep običaj popoldanskega čaja, ki se tradicionalno prične ob štirih popoldne (t.i. tea time). Popoldanski čaj pomeni sendviče z raznoraznimi nadevi, rahlo sladkano pecivo iz testa z rozinami (scone), ki se običajno jé z marmelado in zelo gosto sme­ tano, ki nastane s posebnim postopkom segrevanja in strjevanja (clotted cream), kos torte in seveda čaj, vse lepo postreženo na tro­ nadstropnem stojalu za torte. Odlična je tudi angleška čokolada Cadbury, zame je to najboljša čokolada na svetu, saj se dobesed­ no topi v ustih. Prav tako zelo dobri so biskvitni piškoti s temno čokolado McVitie's ter kremni sladoled Mr Whippy. Odlična pa je tudi indijska kuhinja, kjer prevladujejo zelenjavne jedi z rižem ter raznorazni indijski kruhki, na primer chapati ali naan. Najboljše pa so indijske slaščice po imenu burfi. To so kolački, narejeni iz mleka v prahu ali iz kondenziranega mleka v kombinaciji s sladkornim sirupom.

brezplačna objava

Živimo v času, ko je zdravstvo še kako vpeto v vsakdan. Kako so v Veliki Britaniji urejene zdravstvene storitve v primerjavi s Slovenijo in kako se spopadate z novim koronavirusom?

23

september 2021

24

med ljudmi

Marija Petek SABINA ŠOLAR, FOTO: ARHIV KNJIŽNICE DR. TONETA PRETNARJA

8. septembra 1922 se je v Tržiču rodila učiteljica, ki so jo poznali vsi Tržičani. Kar ‘ponarodel’ je v našem mestu stavek: »Če česa ne veš, pojdi k Petkovi.« Bila je zakladnica znanja in zbirateljica domoznanskega gradiva, ki je o Tržiču in Tržičanih vedela skoraj vse. Neutrudno je raziskovala, shranjevala in opisovala njej tako ljubo mesto in njegovo zgodovino. Svoje članke je največkrat ob­ javljala v občinskih glasilih Tržičan, Tržiški razgledi in Cerkve­ nem glasniku za tržiško župnijo. Njeno življenje smo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja obeležili na portalu Obrazi slovenskih pokrajin (https://www.obrazisloven­ skihpokrajin.si/), kjer je zbrana tudi njena obsežna bibliografija. V Kroniki, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je v številki 3 (2020) z naslovom Iz zgodovine Tržiča objavljen zapis v njen spomin, dodana pa mu je tudi bibliografija. V kratkem bosta njen življenjepis in bibliografija, pod­ krepljena s fotografijami, izšla tudi na portalu Kamra (https://www.kamra.si/). Marija Petek je v vsakem, ki ga je srečala, pustila pečat. Bila je srčna in topla oseba, ki si v srcih Tržičanov zasluži trajen spomin.

20. marca 2020 je umrla, pokopana je na tržiškem pokopališču, kjer dela družbo svojemu možu Mihaelu, ki je umrl na božični dan leta 2012.

Zavriskala v stoosmo leto TINA GATEJ, DIPL. DEL. TER., FOTO: KAJA ROBIČ

brezplačna objava

Minilo je še eno leto in v Domu Petra Uzarja Tržič zopet slavi­ mo rojstni dan gospe Metke Kavčič. 6. 7. 2021 je Robežova Metka upihnila že 107. svečko na svoji rojstnodnevni torti. Letos sicer malo bolj umirjeno in v bolj intimnem krogu najbližjih smo gos­ po Kavčič pospremili v 108. leto. Kot se za visok jubilej spodobi, je gospo Kavčič na njen dan s svojimi pesmimi pozdravil mešani pevski zbor Društva upokojencev Tržič. Najlepše želje sta ji zaže­ lela tudi župan občine Tržič mag. Borut Sajovic in na novo ime­ novani direktor Doma Petra Uzarja Domen Rakovec, univ. dipl. soc. del. 107-letno Lomljanko so v dobro voljo spravila tudi šte­ vilna voščila, ki jih je prejela po pošti, ter pozornosti, ki jih je pre­ jela. Deležna pa je bila tudi prav posebnega voščila. Otroci naših zaposlenih, za katere smo organizirali počitniško varstvo v DPU, so ji namreč v sobi zapeli pesmico in tako še povečali nasmeh na njenih licih.

september 2021

v spomin

iz naše preteklosti

25

Magistra Sonja Horvat, prva vodja lekarne v Zdravstvenem domu Tržič TANJA AHAČIČ, FOTO: MIRJANA KRAVCAR IN SONJA FICKO

Pregovor pravi: Kar seješ, to žanješ. Magistra Sonja Horvat je se­ jala pridnost, poštenost, delavnost, vedoželjnost, znanje, umet­ nost. Žela je uspehe v družini in službi. Vedno je rada brala, njena prva knjiga je bila Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Sonjina starša sta bila učitelja. Učiteljevati sta za­ čela v Prekmurju. Sonja se je rodila 28. 7. 1928 v Gomilici. Mlada družina se je preselila v Nedelico, kjer se je rodil njen brat. Sonja je bila bistra učenka, pesem je dvakrat prebrala in že jo je znala na pamet. Po osnovni šoli se je vpisala na gimnazijo v Murski So­ boti. Privihrala je vojna, težki časi. Najprej so zaprli očeta, nato še mamo in Sonjo. Ni pozabila, kako so jo pretepali. Ko so jo izpustili iz zapora, je postala partizanska kurirka.

Zdravje ji je nagajalo in zato se je preselila v dom, v hišo prijaznih ljudi. Osebje je bilo res prijazno do nje. Dneve so ji lepšali obis­ ki: hčeri, zeta, vnuki in pravnuk, njeni sončki. V njihovih srcih še vedno živi …

Po vojni je Sonja doštudirala farmacijo v Zagrebu, ker v Ljubljani še ni bilo fakultete za farmacijo. Študijska leta so bila lepa. Njen fant je bil Martin Horvat, študent gozdarstva. Skupaj sta obisko­ vala operne predstave, kino, gledališče. Se zaljubila in poročila. Leta 1956 se je zaposlila v Lavičkovi lekarni v Kranju. To je bil čas, ko se je veliko gradilo in v Tržiču so zgradili nov zdravstveni dom z lekarno. Magister Zdenko Lavička jo je prepričal, da je prevze­ la vodenje lekarne v Tržiču. Odprtje je bilo 1. maja 1962. Vodenje lekarne jo je veselilo, le kadra je primanjkovalo. Prihajale se nove moči, se poročile in odšle. Tudi sama je postala mama, rodila je dve zlati hčeri Sonjo in Mirjano. Lepo so živeli, a pri 46 letih je ovdovela. Spet je veliko brala. Upokojila se je junija 1985. Vrt in rastline so bile njeno veselje, pa tudi pletenje in kvačkanje.

Iz arhiva Tržiškega muzeja DR. BOJAN KNIFIC, FOTO: FOTOTEKA TRŽIŠKEGA MUZEJA

Vojteh Kurnik je Bistričanom posvetil pesem Bistrška, v kateri pravi: Bistričani! Takih nič ni! Daleč okoli, kakor smo mi! Pesek pri nas rata vsak čas. Tega bogata naša je vas. V Bistrici je bilo veliko peska, ki so ga uporabljali za različne namene – za gradnjo tržiških hiš, predvsem za fasade, vozili so ga tudi v Naklo. Franci Šarabon, rojen 1931, se je spominjal: »Furmani iz Nakla so hodili po pesek v Bistrico. Navadno sta po pesek prišla dva, večkrat so prišli tudi štirje hkrati. Imeli so vsak svojega konja in voz, na katerem je bila kot ena truga, na katero so naložili pesek. Voz je imel spredaj eno dilo, na kateri je furman sedel, zadaj je bila vinta, s katero so bremzal, ko so šli po klancu navzdol. Od Bistrice so šli po Kovtrənci navzdol mimo Dekliškega doma in potem naprej proti Placu. Ko so prišli do Sušnika, je bil klanec preveč strm, da bi naložen voz lahko pe­ ljal en sam konj, zato so se ustavili, potem pa najprej z dvema konjema na vrh potegnili en voz in za tem še drugega.«

Konj, vprežen v voz za prevoz tovora pred dvorcem Neuhaus v Tržiču, 1936.

september 2021

26

koledar dogodkov

September 2021 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave do petka, 1. 10. Galerija Atrij

Šuštarska in druga kulinarična dediščina Tržiča in okolice

četrtek, 9. 9.

ponedeljek, 20. 9.

18.00 Galerija Paviljon

9.00 Ljudska univerza Tržič

Tržiški muzej

Ljudska univerza Tržič

Odprtje razstave: Lila Prap: Dinozavri, zmaji, ptiči? od ponedeljeka, 13. 9. do nedelje, 3. 10.

Družabne urice slovenščine za tujce II. del torek, 21. 9.

Tržiški muzej

8.00 Lešanska planina – Dobrča

19.00 športna dvorana Taijiquan

do sobote, 30. 10.

Medgeneracijsko društvo Bloški prstki

Društvo Chen Taijiquan Slovenija

18.00 Galerija Paviljon

Lila Prap: Dinozavri, zmaji, ptiči? Tržiški muzej

Dogodki od srede, 1. 9. do nedelje, 12. 9. 8.00 Lešanska planina – Dobrča

Na planincah luštno je

Medgeneracijsko društvo Bloški prstki

četrtek, 2. 9. 18.00 Galerija Atrij

Odprtje razstave: Prata, sovata pa tenstan Tržiški muzej

sobota, 4. 9. 10.00 Žiganja vas

Tek po poti treh zvonov Krajevna skupnost Sebenje 11.00 Kriška gora

Srečanje junakov Kriške gore Planinsko društvo Križe iz Tržiča

Planinski izlet: Schoberriegel in Gruft (nezahtevna označena pot) Planinsko društvo Tržič

Basnga pa da - muuu! ponedeljek, 13. 9. 18.00 Balos 4

Predstavitev zgoščenke: Kako razvijati plesnost pri otrocih in odraslih Kulturno društvo Folklorna skupina Karavanke 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Lahkih nog naokrog: Černobil in Belorusija Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

torek, 14. 9. 16.00 Ljudska univerza Tržič

Informativni dan za vpis v srednjo šolo Ljudska univerza Tržič 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Predstavitev rodoslovja Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

četrtek, 16. 9.

petek, 17. 9. 18.00 Kamp Podljubelj (v primeru dežja galerija Paviljon)

Literarni nokturno

Društvo slovenskih pisateljev 8.00 iz Tržiča

Občina Tržič

iz Križev

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

torek, 7. 9. 16.00 Mestna kavarna

Srečanja po možganski kapi Mestna kavarna

Planinski izlet v Paklenico Planinsko društvo Križe

sobota, 18. 9. 10.00 mestno jedro Tržiča

Tek po ulicah Tržiča

Športna zveza Tržič in Vrtec Tržič

nedelja, 19. 9. Zavetišče v Gozdu

Palačinkin ŽivŽav 2021 Planinsko društvo Križe

ponedeljek, 20. 9. 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Jesenske besedarije

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

september 2021

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Pravljice iz knjižnice

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

petek, 24. 9. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Zaključek Poletavcev

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 10.00 pred Ljudsko univerzo Tržič

Svetovanje za znanje (predstavitev, nagradna igra) Ljudska univerza Tržič

sobota, 25. 9.

8.00 Tržič

Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Tržič

Ljudska univerza Tržič

Bosi, obuti, sezuti; predstavitev publikacije Janje Žagar

Ljudska univerza Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Pravljice iz knjižnice

Šuštarska nedelja 2021 ponedeljek, 6. 9.

Začetni tečaj: digitalna fotografija

29. Otroška likovna kolonija Tržič z okolico

Izobraževalni izlet: stopi v čevlje za nova odkritja- ogled tovarne Alpina

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

četrtek, 23. 9.

16.00 Ljudska univerza Tržič

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

8.00 mestno jedro Tržiča

nedelja, 5. 9.

Začetni tečaj vadbe taijija

nedelja, 26. 9. 17.30 in 19.00 Kulturni center Tržič

Leyli večer - Plesne poti vzhoda KUD Leyli

ponedeljek, 27. 9. 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Domoznanski večer: Mato Mežek Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

četrtek, 30. 9. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Pravljice iz knjižnice

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 17.00 Ljudska univerza Tržič

Potopisno predavanje: Grčija Ljudska univerza Tržič 10.00 Ljudska univerza Tržič

Informativni sestanek za tečaje angleščine z Eleno Smirnovo Ljudska univerza Tržič Youtube kanal Ljudske univerze Tržič

Podjetniški večer – Janez Aljančič, Glamping mountain fairy tale Ljudska univerza Tržič

obvestila, vabila

27

DINOZAVRI, ZMAJI, PTIČI?! Ilustratorka Lila Prap bo v Galerijo Paviljon pripeljala kar vse! SUZANA KOKALJ, AVTORICA FOTOGRAFIJE: LILA PRAP

Obiskovalci bodo lahko preverili, če je tr­ žiški zmaj edini, ki se je izvalil iz peteli­ njega jajca! Razstava bo na ogled od četrtka, 9. sep­ tembra. Druženje z avtorico pa bomo za­ radi njene odsotnosti pripravili v oktobru. Vse aktivnosti bomo izvajali v skladu z ve­ ljavnimi ukrepi za zajezitev in obvladova­ nje epidemije covida-19.

brezplačna objava

Tokrat bomo razstavili dela Lile Prap, iz­ jemno priljubljene in mednarodno uve­ ljavljene ilustratorke in pisateljice. Njen opus obsega 17 unikatnih slikanic, ki so bile objavljene v kar 38 državah, okoli 80 tisoč jih je bilo natisnjenih v slovenščini, več kot 600 tisoč pa v tujih jezikih. Na sve­ tovnem sejmu otroških knjig, ki vsako leto poteka v Bologni, je bila avtorica dvakrat izbrana med 97 reprezentativnih ilustra­ torjev sveta, v Chicagu leta 2002 pa med deset. Dvakrat je bila nominirana za naj­ višjo nagrado za otroško literaturo – za Andersenovo nagrado.

V Tržiču bodo na razstavi zaživele ilustra­ cije iz slikanic Dinozavri?!, Zmaji?! in Ptiči?!, nekatere bodo celo povečane in postavljene v prostor. Pisano razstavo bodo prav tako kot v knjigah spremljale radovedne kure, ki bodo na igriv način od­ krivale posebnosti razstavljenih (ilustra­ cij) živali.

brezplačna objava

Ob začetku šolskega leta bomo v Galeriji Paviljon NOB odprli tradicionalno razsta­ vo ilustracij, s katero želimo predvsem otroke in mlade povabiti v galerijo in jim približati likovno umetnost.

september 2021

Izberi si svoj par

Program GALERIJA ATRIJ 18.00 Odprtje razstave Šuštarska in druga

kulinarična dediščina Tržiča in okolice nedelja, 5. 9. 2021 SEJEM – Trg svobode 8.00 – 19.00 Prodaja na stojnicah ZABAVNI PROGRAM – parkirišče tržnica 10.00 – 10.40 Odprtje Šuštarske nedelje 10.40 – 12.00 Zabava z glasbeno skupino Calypso 13.50 – 14.30 Zabava z glasbeno skupino Calypso 15.30 – 17.30 Prifarski muzikanti KULTURNI IN OTROŠKI PROGRAM – atrij Občine Tržič 12.00 – 13.00 Modna revija – nekdanji in današnji sloves tržiških čevljarjev 13.00 – 13.50 Otroški program s čarodejem Tonijem 14.00 – 18.00 Otroška ustvarjalna delavnica z Alteršolo VODENJA IN DODATNI PROGRAM 9.00, 12.00 in 15.00 Vodenje Korak po tržiško

(zbirno mesto pri stojnici Tržiškega muzeja) 11.00, 14.00 in 16.00 Vodenje po cerkvi sv. Andreja (zbirno mesto pri stojnici Tržiškega muzeja) 14.30 – 15.30 Odprtje fotografske razstave KD Folklorna skupina Karavanke (parkirišče podjetja Melom)

KULINARIČNA PONUDBA – parkirišče tržnica 8.00 – 19.00 Iz tržiških piskrov PROGRAM TRŽIŠKEGA MUZEJA

Tržiški muzej •Strokovno vodenje po stalnih razstavah •Kulinarična ponudba: muzejski šmorn Kurnikova hiša •Strokovno vodenje po stalni razstavi Kolarstvo – umetnost izdelovanja koles •Kulinarična ponudba: tržiška flika Stojnica Tržiškega muzeja •Ponudba muzejske trgovine •Kolo sreče Otroški program •Pot lačnega čeveljčka – raziskovalna kulinarična pot po Tržiču z zaključkom v Tržiškem muzeju, kjer otroke čakajo sladka presenečenja in nagrade •Igre na vrtu Tržiškega muzeja Galerija Atrij •Razstava »Šuštarska in druga kulinarična dediščina Tržiča in okolice« ponedeljek, 6. 9. 2021 KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA TRŽIČ 19.00 Bosi, obuti, sezuti; predstavitev

publikacije Janje Žagar VEČ INFORMACIJ

brezplačna objava

četrtek, 2. 9. 2021

obvestila, vabila

29

TEKAŠKA PRIREDITEV ZA VSE GENERACIJE V TRŽIČU V IMENU ORGANIZATORJEV BISERKA DRINOVEC, SEKRETARKA ŠZ TRŽIČ, FOTO: ARHIV ŠZ TRŽIČ

Organizatorja 14. Teka po ulicah Tržiča, Športna zveza Tržič in Vrtec Tržič, bos­ ta v soboto, 18. septembra 2021, izpe­ ljala tek, na katerem bodo združene vse generacije. Tekli bodo otroci iz vrtcev, njihovi starši, osnovnošolci, člani in ve­ terani. Hkrati bo potekalo tudi državno prvenstvo policije v teku.

Start teka bo ob 10. uri. Tekmovanje šte­ je za serijo Gorenjska, moj planet in za točke Tržiškega pokala. Tekmovanje bo potekalo ob podpori Ob­ čine Tržič in Fundacije za šport. Izvede­ no bo ob ugodni epidemiološki sliki in v skladu z navodili NIJZ.

IZDELOVANJE OBUTVE IN ORTOPEDSKIH VLOŽKOV SODOBNO OBLIKOVANA OBUTEV PO MERI ZA OTROKE IN ODRASLE

brezplačna objava

INOVATIVNO 3D SKENIRANJE STOPALA

Smo pogodbeni dobavitelj:

VABILO K VPISU NA VADBO IN TRENING ANA JERMAN, PREDSEDNICA KLUBA AKKT

Atletski klub Križe Tržič in Atletska šola Rožle Prezelj vabita otroke, da se pridru­ žijo atletski vadbi v šolskem letu 2021/22.

IZDELAVA OBUTVE IN TRGOVINA

MIGI d.o.o. Kovorska cesta 74. • Tržič 030 228 082 trgovina@migi.si

Z vadbo v novem šolskem letu pričnemo v ponedeljek, 6. septembra 2021 – za predšolske otroke ob 16.30 in za šolske otroke ob 17.30 na atletskem igrišču v Križah. Vpis otrok je možen:

Obiščite tudi našo spletno trgovino:

– po e-pošti jermana800@hotmail.com ali telefonu 031 336 290 (Ana Jerman), – po e-pošti asrozleprezelj@gmail.com,

www.migi.si plačan oglas

Lepo vabljeni! AKKT in AŠ Rožle Prezelj

brezplačna objava

– v času vadbe na igrišču v Križah.

september 2021

30

oglasi KS SEBENJE vabi na igrišče Pod kostanjčki na

7. TEK PO POTi TrEh zvONOv

KAKO DO CEPLJENJA PROTI COVIDU-19 V TRŽIČU Cepljenje za naročene poteka ves čas. Naročite se prek zVEM, na informacijah v ZD Tržič, telefonsko od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro na 030 482 665. NAROČENI PREDVIDOMA V ROKU 7–10 DNI PREJMEJO SMS Z DATUMOM IN URO.

SOBOTA, 4. 9. 2021, od 1000

PACIENTI V TRŽIČU IMAJO NA VOLJO NASLEDNJE MOŽNOSTI NAROČANJA NA CEPLJENJE:

TEK PO POTi TrEh zvONOv Tržiški pokal v rekreativnih tekih 2021 Prijave od 900 do 1000

030 482 665, - prek portala zVEM,

TEK zA OTrOKE

- na informacijah – triaži ali ob odvzemu brisa na

ANimAciJA iN ŠPOrTNE iGrE zA OTrOKE

covid-19 točki (velja za tiste, ki pridejo na hitri test).

BOGrAČ iz KOTlA uPOŠTEvAmO POGOJ PcT brezplačna objava

ODPRTI TERMINI SEPTEMBER (za nenaročene): spremljajte objave na spletni strani ZD Tržič, na Radiu Gorenc in Facebook strani.

O NOV ČE: ORIŠ PRIZ Od

ČE P iGriŠ NJČKi A KOST

PrO mO dAr ciJSKA udE ilA zA lEžE teka NcE .

V času teka bo zapora ceste na relaciji Sebenje - Žiganja vas (v obe smeri). Občina Tržič, KS Sebenje, ŠKD Žiganja vas

brezplačna objava

- po telefonu od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro na

VABILO Vse, ki so rojeni leta 1941, ob naši 80-letnici vabimo, da se srečamo in obudimo spomine na vse, kar smo doživeli lepega. Skupaj bi zapeli in zavriskali v restavraciji RAJ 24. septembra ob 15. uri. Svojo prisotnost potrdite do 21. 9. 2021 na telefonsko številko:

plačan oglas plačan oglas

Mili Ivnik

brezplačna objava

051 308 971 (Finca), 031 787 289 (Marta).

plačan oglas

040 437 991 (Mili),

Ponudba: Vsi siri so narejeni iz SENENEGA MLEKA Seneni poltrdi siri Cotko: · Navadni sir · sir z zelenim poprom · dimljene štručke · staran sir Seneni mehki siri Cotko: · Sir z orehi · Sir s česnom · Beli sir · Kajmak · Sir za žar z dodatki česna Mlekarstvo in sirarstvo Joštove domačije Stanislav Cotelj Popovo 4, 4290 Tržič 041 875 801

september 2021

31

plačan oglas

oglasi

Pregled očala

kamnoseštvo

VURNIK

in

• spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti

hitreje in ceneje kot na napotnico

Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161

Optika Plus

Deteljica Deteljica | 04 592 28 02

dan Odprto vsak

plačan oglas

www.kamnosestvo-vurnik.si

plačan oglas

preverite ponudbo na:

do 111.- eur ceneje

ALU OGRAJA

V novo šolsko leto vstopite pripravljeni!

plačan oglas

Melom d.o.o. Tržič Balos 1 4290 Tržič

info@melom.si trgovina@melom.si Tel: 04 5925 010

*popust se prizna do 30. 9. ob predložitvi ustreznega dokazila o šolanju.

plačan oglas

10 % popusta na vse obnovljene računalnike za vse šolarje, dijake in študente.*

PVC OGRAJA

september 2021

oglasi

plačan oglas

32

NOVA ŠKODA OCTAVIA

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,9 – 3,9 l/100 km in 113 – 91 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0461 – 0,0291 g/km, trdi delci: 0,00038 – 0,00012 g/km, število delcev: 2,14 – 0,04 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

september 2021

plačan oglas

AVTOHIŠA VRTAČ, Šuceva ulica 28, Kranj, tel.: 04 270 02 35