Tržičan, marec 2019

· INTERVJU ·

· V SREDIŠČU ·

· ŠPORT ·

Gašper Komac

Ženske, ki vodijo tržiške ustanove

Podljubeljski sankači znova na stopničkah

Glasilo Občine Tržič | 1. marec 2019 | Letnik 23 | Številka 2

uvodnik

2

Vedno se ne vidi zvezd DOMINIKA AHAČIČ

Ljudje so že od nekdaj strmeli v nebo in se spraševali, kaj neki so

zvezd, a z vztrajnostjo, delom in odrekanjem so dosegle to, kar je

te drobne lučke, ki se svetijo na nebu. Najprej so v njih odkriva-

nekoč zanje veljalo za nedosegljivo.

li vzorce, ki so spominjali na mitološka bitja, živali ali predmete, pozneje so se po njih orientirali, astronomi z boljšo opremo pa so poleg zvezd odkrivali tudi druga nebesna telesa, ki razsvetljujejo nebo.

Tudi marsikateri drugi prispevki svežega Tržičana prinašajo zgodbe o uspehu. Prepričana sem, da boste ob njihovem prebiranju zlahka doumeli, da se v življenju splača biti vztrajen in zvest samemu sebi, čeprav se vedno ne vidi zvezd.

Že dolgo torej velja, da nam zvezde kažejo pot in nam dajejo upanje. Podobno tudi gregorjevo naznanja začetek daljših dni, ki s seboj prinašajo več dnevne svetlobe, delovne vneme, optimizma. Prav na gregorjevo naj bi se dekleta morala ozirati v nebo. A ne za zvezdami, pač pa za pticami. Eden izmed gregorjevih običajev namreč pravi, da prva ptica, ki jo dekle na ta dan vidi, naznanja, kakšnega moža bo dobila. Gregorjevo je tudi slovenski praznik zaljubljencev. Tako kot v lepoti nočnega zvezdnatega neba, tudi v pravi ljubezni lahko brezplačno uživamo vsi. A ne glede na to, se moramo zanjo potruditi. Zato, gospodje, poleg gregorjevega izkoristite tudi druga dva marčevska dneva, ki vam dajeta priložnost, da na poseben način izkažete pozornost svojim damam. Ob dnevu žena in materinskem dnevu smo ženskam namenili osrednje mesto tudi v Tržičanu. Na svoji poti niso vedno videle

Fotografija iz leta 1957 BREDA NEMC

Vsak ima v življenju kakšen hobi. Moj je zbiranje zgodovinskih člankov. Ob branju enega izmed njih sem v časopisu Tovariš, št. 2 iz leta 1957, v rubriki Naši najmlajši prijatelji, zagledala fotografijo dveh tržiških otrok, in sicer sta bila fotografirana Bredica in Boris Eržen. Ker nisem bila prepričana, če sta prava, sem jo pokazala njuni mami gospe Olgici Eržen, s katero sva skupaj hodili na Debeli rtič. Gospa Olgica se je razveselila mojega shranjenega članka in mi dejala, da njena otroka tega verjetno sploh ne vesta. Tako v spomin na njo, ki sem jo zelo cenila in spoštovala, saj je izobrazila mnoge mlade glasbenike, ki so kasneje uspešno nadaljevali svojo glasbeno pot, prilagam omenjeno fotografijo njenima otrokoma v spomin.

Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Irma Lipovec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje, Janja Nemc in Maja Tekavec Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 524 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353.

Nagrajenci 1. letošnje številke Tržičana, ki jih za pravilne odgovore nagrajuje Vzajema d.v.z., so: 1. nagrado (zvočno postajo JLB Charge 4 black JLB) prejme Nik Avsenek, Tržič

ISSN 1581 - 4831

2. nagrado (dežnik »Vzajemna«) prejme Štefica Kirn, Ravne

Naslednji Tržičan izide 30. aprila 2019. Datum za oddajo prispevkov je 15. april 2019.

3. nagrado (LED lučka »Vzajemna«) prejme Nada Mohorič, Bistrica pri Tržiču

Na naslovnici: Gregorjevo, foto: FKT Peter Balantič Fotografije spomladanskih cvetlic, foto: FKT Peter Markič

Nagrajencem iskreno čestitamo, o nagradi in možnosti prevzema bodo obveščeni po pošti.

župan z nami

3

Tržičani složni in povezani v turizmu lepo in merljivo napredujemo Zato naj Vam, drage občanke in občani Tržiča, najprej zaželim mirno, složno, prijazno in zadovoljno leto, v katerem bomo znali in zmogli skupaj pa tudi vsak sam na osebni in družinski ravni doseči zastavljene osebne in tudi skupne cilje. Tudi pravkar končano leto 2018 je bilo pri nočitvah rekordno. Število nočitev, ki jih je opravilo zdaj že kar trideset sobodajalcev presega število osemnajst tisoč. Največ gostov imamo v juniju in juliju, največ jih prenočuje v kampu v Podljubelju in v koči na Zelenici. Odlično delajo glampingi, prebujajo se planinske koče ter planšarije, vse več je v turizem preurejenih nekdaj dvostanovanjskih hiš.

Na Občini Tržič se letos vključujemo v shemo zelenih destinacij in obogateni z izkušnjami pripravljamo tudi razpis za nove nastanitvene kapacitete. Dodana vrednost in cilj je novo ležišče. Podjetne podpiramo s skupno promocijo Tržiča z okolico, nastaja sodoben turističen film.

Med gosti sicer prevladujejo Slovenci, tesno za njimi pa so Nemci, Belgijci in Nizozemci. Sredi februarja smo v prečudovitem Pollakovem salonu Tržiškega muzeja organizirali že tretje srečanje in izobraževanje turističnih ponudnikov.

Po nekaj letih prizadevanj in truda se je končno začela obnova precej dotrajanih in načetih obrežnih zavarovanj. Nova struga bo poleg varnosti prinesla tudi večjo pretočnost, urejen izgled, brvi za pešpot in nekaj posodobljenih priključkov do posameznih stanovanjskih hiš. Investitorja državni Sklad za vode naprošamo tudi za odstranitev zarasti v strugi našega hudournika, in sicer skozi naselje Ravne in nasproti zdrav­ stvenega doma. Po zaključku del bodo nastopili tudi pogoji, da se še nadgradi in izboljša stanje na priljubljeni spodnji pešpoti, ki povezuje Ravne in Tržič. Žal se tudi tu kaže, kako razvojno zavirajoči so predolgo trajajoči denacionalizacijski postopki, saj žal tako kot na priključku Ravne sever, država še ni razrešila vseh lastniških zadev.

POPLAVNA VARNOST OB MOŠENIKU BO VEČJA

Pred tremi leti nas je bilo manj kot deset, letos že skoraj štirideset (foto: Borut Sajovic).

Tudi muzej je s prenovljenimi zbirkami rekordno obiskan in številni se vanj na oglede in prireditve radi vračajo. Želimo, zmoremo in hočemo pa še več. Neizkoriščenih prostorskih možnosti je še veliko. Od hotela in Kozorogove ploščadi na Ljubelju do hotela Sluga v mestnem jedru, kjer se skupaj s prodajalci trudimo, da končno dobi pravega lastnika in dobrega gospodarja. Tudi številni redko obiskani vikendi in nezasedene stanovanjske hiše so lahko Vaša priložnost.

Z neokrnjeno naravo, pohodništvom in gorskim kolesarstvom ter kulturno dediščino imamo prav vse pogoje za bodočo rast (foto: Borut Sajovic).

Več kot pol milijona evrov vredna dela bodo končana do poletja (foto: arhiv OT)

4

iz dela občinske uprave

Občina Tržič prejela priznanje za uporabo modela CAF – Izboljšujemo in skupaj napredujemo SAŠA PIVK AVSEC

Skupni ocenjevalni okvir (CAF) je orodje, ki ga organizacije v javnem sektorju po vsej Evropi lahko enostavno uporabljajo kot pripomoček pri uporabi tehnik za obvladovanje kakovosti z namenom, da bi izboljšali svoje delovanje. Na dogodku Ministrstva za javno upravo je minister Rudi Medved Občini Tržič podelil priznanje »CAF začetnik«. »Na to, da nekdo dobi diplomo vpliva veliko dejavnikov, tudi zadovoljstvo izvajalcev samih storitev, pa vendar je na koncu najpomembnejši naš uporabnik. Vsak dan se moramo vprašati: Zakaj smo tu in za koga smo tu? Državljani in državljanke javnih storitev so tisti, ki nam bodo na koncu povedali, ali smo ali nismo kakovostni,« je ob podelitvi povedal minis­ter za javno upravo Rudi Medved.

»Želimo si doseči, da bi naš notranji sistem deloval dobro in bi naši uslužbenci radi prihajali v službo. Projektu smo se pridružili tudi zato, da bi vsak dan odgovorno in v sodelovanju iskali inovativne rešitve za boljše storitve. Imenovana je bila šest članska skupina, ki je opravljala delo izjemno složno, četudi so člani prihajali iz različnih uradov in delovnih področij. Samoocenjevanje ob rednem delu predstavlja sicer dodatno delo, a vseeno se zdi izjemno pomemben segment pri strateškem načrtovanju programov in projektov naše občine. Vsem sodelavcem se zahvaljujem za odlično opravljeno delo, še posebej Mateji Dolžan, ki je prevzela vodstvo omenjene skupine, pravi dr. Metka Knific Zaletelj, direktorica občinske uprave.

Občinska uprava Občine Tržič želi delo opravljati kakovostno, strokovno neodvisno in za dobrobit vseh občank in občanov.

Dobitniki priznanj CAF, med katerimi je Občina Tržič prejela priznanje »CAF začetnik«. (Foto: Ministrstvo za javno upravo).

2018 ŠE ENO USPEŠNO LETO SKOZI OČI TURIZMA V OBČINI TRŽIČ V letu 2018 je bilo v občini Tržič 15.701 nočitev, od tega 2.484 domačih gostov in kar 13.217 nočitev tujih. V primerjavi z letom 2017 je bilo lani 867 nočitev gostov več, tako da trend naraščanja nočitev v občini Tržič narašča. Medtem ko se število nočitev domačih gostov v zadnjih štirih letih giblje med 2.000 in 2.700 letno, pa se je število nočitev tujih gostov od leta 2015 (3.721) povečalo za kar 9.496 nočitev. V Tržiču je bilo letos 6.374 gostov, od tega 1.553 domačih in 4.821 tujih gostov. V povprečju so v naši občin ostali 2,46 dni. Ob tem je potrebno dodati, da je bilo več kot pol (9.027) nočitev opravljenih v juliju in avgustu. Med tujimi gosti so največ nočitev ustvarili Nemci, sledijo jim Belgijci, Nizozemci, Francozi in Italijani. Od teh imajo najdaljšo dobo bivanja Belgijci (3,75 dni). Poleg navedenega lahko številu gostov prištejemo tudi GUC Zelenico, kjer je bilo v letu 2018 nekaj manj kot 2.000 nočitev.

POMOČI DELEŽNIH VSEH 27 PRIZADETIH V VREMENSKI UJMI OKTOBRA 2018 V torek, 29. januarja 2019, je potekal sklepni sestanek glede pomoči prizadetim v ujmi oktobra 2018. Občina Tržič se je skupaj

s humanitarnimi organizacijami v občini Župnijsko Karitas Tržič – Bistrica, Območnim združenjem Rdečega križa Tržič in Rotary klub Tržič Naklo aktivno in nemudoma vključila v zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ujmi, ki je občino Tržič prizadela v noči z 29. na 30. oktober 2018. Na sklepnem sestanku je sledila evalvacija pomoči prizadetim v vremenski ujmi. Odziv ljudi je bil izjemen in je segal tudi preko meja občine in celo v tujino, najpomembneje pa je, da se je z zbranimi sredstvi pomagalo vsem 27 prizadetim v ujmi. Izkazalo se je, da omenjeni način sodelovanja in povezovanja v dobro ljudi ter čim hitrejše pomoči ob obravnavani vremenski ujmi velja za primer dobre prakse, ki ga velja ohraniti. Ob tem še enkrat iskrena hvala vsem donatorjem in vsem, ki ste s svojim časom, trudom in delom olajšali trpljenje in nesrečo soobčank in soobčanov. Hvala, da smo STOPILI SKUPAJ. Zbiranju pomoči za prizadete v oktobrskih poplavah v občini Tržič, so se pridružili tudi naši prijatelji v pobratenih mestih. V občini Sainte Marie aux Mines so tako zbrali in Občini Tržič že nakazali 6.430 evrov, za kar se organizatorjem te akcije županu Sainte Marie aux Mines Claudeu Abelu, podžupanu Philippu Jae­ geju in predsedniku Komiteja za pobratenje Raymondu Kuhnu, iskreno zahvaljujemo.

iz dela občinske uprave TUDI V TRŽIČU KMALU »HITRO S KOLESOM« Občinski svet Občine Tržič je aprila 2017 sprejel Celostno promet­ no strategijo občine Tržič, ki je tako dobila prvi celostni strateški dokument za trajnostno načrtovanje prometa in reševanje vseh s prometom povezanih izzivov. Med glavnimi izzivi prometne strategije v Tržiču lahko izpostavimo odsotnost kolesarske infrastrukture in slabo sodelovanje z drugimi gorenjskimi občinami na področju mobilnosti. Prav kolesarjenje je trenutno tista oblika mobilnosti, ki je v Tržiču najmanj razvita, občani pa pričakujejo največji napredek. V okviru operacije bomo vzpostavili dve postaji za avtomatizirano izposojo koles, in sicer v dveh, po številu prebivalcev največjih naseljih v občini Tržič. Na dveh postajah bo skupno na voljo 12 koles (treking in električnih). Vzpostavljeni bodo tudi licenčni program za vodenje, krmiljenje in nadzor sistema ter ustrez­ no upravljanje, ki bo omogočalo delovanje sistema in izposojo po vseh gorenjskih občinah, vključenih v sistem. Za sodobno in predvsem prijazno ter enostavno uporabniško izkušnjo bomo poskrbeli s programsko aplikacijo in nakupom ustrezne opreme za informacijske točke.

5

V Tržiču je izhodišče za večino trasiranih gorsko-kolesarskih in treking poti, med katerimi jih nekaj vodi tudi mimo Bistrice pri Tržiču. Obe lokaciji sta na trasi načrtovanega regionalnega kolesarskega omrežja.

NOV ODDELEK VRTCA TRŽIČ V MARCU 2019 Podpisana je najemna pogodba in izdano soglasje Občine Tržič, ki omogoča odprtje novega oddelka Vrtca Tržič v Pristavi. Začelo se je obveščanje staršev o sprejemu otrok s čakalne liste. Do konca marca bomo tako v oddelek vključili 14 otrok, ki dopolnijo starost 11 mesecev. Na čakalni listi ostane še 5 otrok. Skupaj z Občino Bohinj bomo šli v ponovno javno naročilo za energetsko sanacijo Vrtca Deteljica.

NOVO GASILSKO VOZILO ZA GAŠENJE IN REŠEVANJE Z VIŠIN – AVTO-LESTVE Občina Tržič se bo z MO Kranj in drugimi občinami Gorenjske prijavila na javni razpis za nakup novega gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin – avto-lestve, ki bo namenjena vsem gorenjskim občinam, ki pogodbeno sodelujejo z GRS Kranj in bodo nakup v deležih tudi sofinancirale. V sodelovanju s PGD Jelendol – Dolina pripravljamo dokumentacijo za javno naročilo gasilskega vozila, ki bo predvidoma objav­ ljeno po sprejemu proračuna Občine Tržič za leto 2019.

Postaja v Tržiču je predvidena v jugozahodnem predelu mesta, ob vstopu v zavarovano staro mestno jedro, kjer se bo v prihodnjih letih razvil sodoben park BPT kot ključno stičišče družabnega življenja in preživljanja prostega časa na urbanih zelenih površinah. Z vzpostavitvijo dveh sistemov za avtomatizirano izposojo v Tržiču in Bistrici pri Tržiču bomo korak bližje izboljšanju kakovosti življenja občanov v občini, s homogenim sistemom po celi Gorenjski pa bomo omogočili sodobno in prilagodljivo kolesarsko izkušnjo tudi domačim in tujim gostom. Za sodobno in predvsem prijazno ter enostavno uporabniško izkušnjo bomo poskrbeli s programsko aplikacijo in nakupom ustrezne opreme za informacijske točke.

Postaja v Bistrici pri Tržiču je locirana v neposredni bližini trgovskega centra Deteljica in strnjenega naselja, ob dobro obiskanem otroškem igrišču in v bližini osnovne šole.

6

turizem

Turizem je zgodba o povezovanju – Tržič je zakrivil zmajev rep SAŠA PIVK AVSEC

V Pollakovem salonu Tržiškega muzeja so se na valentinovo na vabilo Občine Tržič srečali turistični ponudniki in vodniki s Tržiškega. Da gre na turizem v Tržiču resno računati, dokazujejo številke, saj smo v letu 2018 zabeležili rekordnih 15.701 nočitev, na vsakega Tržičana eno. Z GUC Zelenica vred pa 17.612 nočitev.

V Dovžanovi soteski naj bi že v letošnji sezoni gostje na info točki dobili ključne turistične informacije, v Tržiču in Bistrici bosta opremljeni dve kolesarski postaji, obnovljena bo tematska pot Konjščica, na Zelenici je že odstranjena zadnja žičniška postaja Plana, na gradu Alt Gutenberg pa so sanirani zidovi.

Več kot štirideset predstavnikov lokalnih turističnih ponudnikov je v uvodu nagovoril župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic. Veseli ga podatek, da se je število nočitev izpred štirih let iz 2.500 dvignilo na skoraj 18.000. »Cilj še ni dosežen. Znamo, želimo in potrebujemo še več. Imamo pa jasen signal, da sta pot in smer prava,« je povedal župan, ki se zaveda, da je turizem zgodba o povezovanju. »Delavsko in industrijsko usmerjena sredina, kot je bila v preteklosti naša tržiška, tega znanja ni imela. Se pa pridno in hitro učimo. Kljub pomoči občine pa bo zgodba uspešna šele, ko bodo ljudje sami v sebi spoznali, da so inovativni, podjetni in da je uspeh na koncu odvisen samo od njih,« dodaja župan mag. Borut Sajovic.

V nadaljevanju delavnice sta svojo izkušnjo s tržiškimi turističnimi ponudniki delila predstavnik Glampinga Gorska pravljica, ki je zraslo nad Gorenjsko plažo v Tržiču in Jure Kolenc, ki ima v lasti Kamp Menina. Le ta opozarja na premalo izobražen in usposobljen kader v turizmu, pogreša pa tudi samoiniciativnost in zanimanje s strani mladih ter vključevanje domačinov.

V promocijo in razvoj tržiškega turizma je bilo v preteklem letu vloženega veliko truda in sredstev. Kot je povedal Klemen Srna, v. d. vodje Urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti na Občini Tržič, so se veliko ukvarjali z vprašanjem, kako podaljšati sezono in obogatiti ponudbo. Lani so bili narejeni zametki manjšega smučišča in tekaških prog v Lomu, sankaška proga na Ljubelju, aktivno je bilo sodelovanje v projektu Alpe Adria Karavanke/Karawanken, v ponudbi so novi glampingi. Tržič postaja zanimiv z vse bolj prepoznavnimi dogodki, kot so Gutenberški dnevi, Vikend tržiških poti, Festival Paradiž, izjemna je vsakoletna nova ponudba Tržiškega muzeja. Vrata za turiste je odprlo tudi Livarstvo Mebron, avtobusna linija Hop on – Hop off je bila med najbolj zasedenimi na Gorenjskem.

Ideje o razvoju in promociji lokalne turistične ponudbe so potrdile, da je Občina Tržič v sodelovanju z Agencijo za razvoj in komunikacije Nea Culpa uspela najti pravo nišo v tržnem pozicio­ niranju Tržiškega kot edinstvene outdoor destinacije aktivnega turizma, ki turistom poleg mreže pohodniških in kolesarskih poti odkriva tudi vznemirljivo kulturno identiteto, povezano z lokalnimi zgodbami o zmaju in šuštarjih. V drugem delu delavnice je Neja Petek, direktorica Agencije za razvoj in komunikacije v turizmu Nea Culpa, zbrane zaposlila z oblikovanjem turističnih paketov za štiri ciljne skupine turistov, ki se razlikujejo glede na potovalni stil, pričakovanja, zanimanja in druge vplive na odločanje. Predane mame, aktivne družine, avanturisti ali aktivni nostalgiki – za vse je nešteto možnosti v našem alpskem raju, v naravi, ki jo je zakrivil zmajev rep.

Tudi letošnje leto bo bogato z aktivnostmi na področju razvoja in promocije turizma s strani Občine Tržič. V snemanju je promocijski video – Tržič winter fairytale, v pri­ pravi so nove zloženke in pohodniško-turistična karta. Odzvali smo se na poziv Slovenske turistične organizacije za pridobitev znaka Slovenia Green Destination, pripravili bomo tečaje za vodnike, ki jih v Tržiču primanjkuje, vzpostavlja se turno kolesarska pot Trans Karavanke, podprli bomo ključne promocijsko-turis­ tične prireditve: Minfos, Ski Raid Zelenica, gregorjevo, Šuštarska nedelja, Festival Paradiž, koncerte na Gorenjski plaži, Ples brez meja na Ljubelju…

Ponudniki namestitev v občini Tržič zadnja leta v povprečju dosegajo zelo visoke ocene gostov (med 9,5 in 10,0 na 10-stopenjcki lestvici) na portalu Booking .com, za kar jim izrekamo vse pohvale. Te ocene so pokazatelj prizadevanj ponudnikov za svoje goste in so odlična popotnica za doseganje ciljev Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije za pet zvezdična doživetja. (Mateja Dolžan)

spremljamo, poročamo

7

17. pohod spomina in prijateljstva MIRO ROBLEK, FOTO: MIRO ROBLEK

Člani Občinskega združenja slovenskih častnikov Tržič smo se v petek, 8. 02. 2019, udeležili 17. pohoda spomina in prijateljstva v počastitev kulturnega praznika Dr. Franceta Prešerna. Pohod organizirata vsako leto Območno združenje VVS Zgornja Gorenjska in Območno združenje SČ Radovljica. V lepem in hladnem jutru smo se zbrali pred Srednjo gostinsko šolo Radovljica, kjer je bil popis pohodnikov. Zbralo se nas je 292 iz vse Slovenije. Po pozdravnem nagovoru in seznanitvi s smerjo pohoda in programom smo se podali na pot, ki nas je vodila skozi Radovljico in Lesce do Festivalne dvorane na Bledu. Po krajšem postanku smo se premaknili do prvega spomenika Dr. Francetu Prešernu, ki je bil postavljen l. 1883. Tu je bil krajši program ob prazniku. Po pozdravnem govoru predstavnice občine in govoru evropske poslanke Tanje Fajon so kulturni program pripravili otroci iz osnovne šole in Veteranski pevski zbor Radovljica. Pot smo nadaljevali v smeri Zasip, Piškovca, naprej skozi gozd in čez travnike do prizorišča osrednje slovesnosti ob kulturnem prazniku v Vrbi. Na slovesnosti je bilo tudi veliko občanov Tržiča,

ki so prišli peš iz Begunj, nekateri pod gorami iz Tržiča, nekaj se jih je pripeljalo z avtomobili. Tržičani smo bili lepo zastopani. Po zaključku prireditve smo se z avtobusi vrnili nazaj v Radovljico, kjer smo imeli malico in druženje.

Pridružite se Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo ANTON STRITIH, FOTO: TOMAŽ PIRJEVEC

Tudi letos bomo na glavnem zboru veteranov ocenili delo in aktivnosti, ki smo jih na osnovi letnega načrta uresničili v preteklem letu. Zbor bo potekal v avli Osnovne šole Bistrica 15. marca ob 18.00 uri. V našo organizacijo je trenutno vključenih 230 aktivnih članov, naša želja pa je, da organizacijo okrepimo z novimi člani. V Tržiču je bilo v času priprav in v dneh vojne za Slovenijo vključenih v različne oblike delovanja tako v vrstah enot TO, Milice, civilni zaščiti, narodni zaščiti in številnih drugih obrambnih aktivnostih, ki so se izvajale v občini, preko 1000 naših občank in

občanov. Menimo, da je bila naša občina ena izmed občin, ki so k uspehu naše osamosvojitve prispevale pomemben delež. Prav vsi, ki so bili vključeni v obrambne aktivnosti v letih 1990 in 1991 so, če še niso naši člani, dobrodošli v naši organizaciji. Vabilo na zbor velja za vse, ki bi se želeli vključiti v delo našega združenja in tako okrepiti naše vrste pri našem delu, ki temelji na krepitvi domoljubja, ohranjanju pozitivnega zgodovinskega spomina in ne nazadnje prizadevanju k ohranjanju vrednot, ki smo si jih priborili z osamosvojitvijo.

8

spremljamo, poročamo

Vuč u vodo 2019 DR. BOJAN KNIFIC

11. marca 2019 ob večernem mraku bomo v Tržiču po vodi spustili gregorčke, kakor imenujejo hiške in druge predmete, ki jim dodajo prižgane sveče. S tem oznanjamo prihod pomladi in se spomnimo čevljarjev, ki so, upoštevajoč izročilo, na ta dan prenehali z delom ob luči. V zadnjih letih med ljudmi na Slovenskem raste pomen gregorjevega, ki je povezano s spuščanjem luči po vodi in govoricami o ptičji svatbi. K večjemu uveljavljanju gregorjevega je pripomoglo novodobno praznovanje valentinovega, ki je tudi na Slovenskem prevzelo globalizirane marketinške prijeme. Kot slovenski nadomestek tujemu zgledu nekateri vidijo gregorjevo, ki se v povezavi z govoricami o ptičji svatbi preobraža v slovenski praznik zaljubljencev. Poleg tega se vse bolj uveljavlja spuščanje luči po vodi, ki se iz tradicionalnih lokacij širi v različne kraje v Sloveniji in med slovenske izseljence. O tem bo govorila razstava, ki bo 7. marca odprta v Atriju Občine.

Spuščanje gregorčkov je vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, Tržič pa pri ohranjanju živosti dogodka zaseda posebno mesto. Praznovanje gregorjevega, ki ga pripravlja Občina Tržič, ob njej sta glavna nosilca Osnovna šola Bistrica in Tržiški muzej, se bo začelo v četrtek, 7. marca, razstava na temo gregorjevega je že postavljena v trgovskem središču Qulandia v Kranju, občasna razstava bo gostovala v Domu Petra Uzarja, dogodkom se bodo pridružili študentje etnologije in predstavniki Združenja zgodovinskih mest. Z razširjenim programom želimo opozoriti na pomen gregorjevega v sodobnosti – ne le na pomen, ki ga ima dogodek za lokalno prebivalstvo, temveč na možnosti razvoja v širšem slovenskem prostoru.

Podariš – podarim KATJA KOTNIK, PREDSEDNICA ADRE SLOVENIJA, FOTO: KATJA KOTNIK

Humanitarno društvo ADRA Slovenija in Gorska reševalna služba Tržič tokrat rešujeta skupaj. V mrzlih dneh so se v Adri, eni bolj aktivnih humanitarnih in raz­ vojnih organizacij v Sloveniji, ki je sicer del mreže po 130-ih državah sveta, odločili podariti 400 astro folij gorskim reševalcem v Tržiču. V svoji akciji PODARIŠ – PODARIM je Adra že podarila 1800 astro folij na različnih lokacijah. V tem primeru pa sem se kot predsednica Adre Slovenija odločila odzvati na potrebe v svojem kraju. Za GRS Tržič sta folije prevzela predsednik društva Janez Primožič in član GRS Matjaž Kos. Ob boku drugih 700 reševalcev po Sloveniji se tržiški reševalci odzivajo na nezgode in akcije, pri katerih so astro folije lahko ključnega pomena za preživetje, saj omogočajo ohranjanje telesne temperature v mrzlih podnebnih razmerah. Ko smo v težavah in si sami ne moremo pomagati, takrat res potrebujemo pomoč. To se lahko zgodi v različnih oblikah. Čeprav HD ADRA Slovenija in Gorska reševalna služba Tržič delujeta na

različnih področjih, pa obstaja ta stična točka, da se odzivajo na stiske posameznikov kot tudi družbe, pomagajo ljudem v boljše, svobodno, zdravo in zadovoljno življenje.

Šoferji so pregledali svoje delo NUŠA HAFNER

Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Tržič so se v se v petek, 1. februarja, zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru in pregledali delo leta 2018. Udeležili so se ga tudi predstavniki ZŠAM Kranj in Bled, pa še tržiška društva upokojencev in invalidov ter podžupan Občine Tržič Jure Ferjan. Nato je bila pokazana slikovna predstavitev dejavnosti, ki so bile opravljene v preteklem letu. Poudarek je bil na prometno preventivnih akcijah z učenci tržiških osnovnih šol, ki so bile nekako skoncentrirane v septembru in oktobru. Tako smo varovali učence prve šolske dneve, nato nadaljevali spremljanje na šolskih avtobusih in se lotili nove dejavnosti Pešbus, ki smo ga spremljali kar dva tedna. Prisotni smo bili tudi na Tednu mobilnosti v Tržiču. Že poleti smo zbrali mlade voznike, ki so opravili izobraževanje na poligonu Ljubečna pod ugodnimi pogoji, zato so nam pomagali pri jesenskih prometno preventivnih akcijah.

V preventivni akciji PEŠCI smo izvedli kar nekaj dejavnosti v Domu Petra Uzarja, saj smo sodelovali najprej na domskem sejmu, nato je bilo izvedelo predavanje na temo: nevarne prometne točke v neposredni bližini doma, nato smo pospremili starejše s hojcami na sprehod po bližnjih križiščih. Na občnem zboru je bila predstavljena tudi ekskurzija na Kočev­ sko, kjer smo obiskali Kočevje, Gotenico in Ribnico. V programu za letos bomo dejavnosti samo še poglobili. Zelo dobro je sodelovanje z drugimi partnerji kot Društvo upokojencev Tržič, Dom Petra Uzarja Tržič in s šolami. Le skupaj smo učinkovitejši.

spremljamo, poročamo

9

72. občni zbor Čebelarskega društva Tržič TANJA PERČIČ POKLUKAR, FOTO: ANŽE PERČIČ

V nedeljo, 27. januarja 2019, so imeli čebelarji Čebelarskega društva Tržič (ČD Tržič) že 72. občni zbor. Predsednik ČD Tržič Vinko Perne je v svojem poročilu povedal, da je bilo leto 2018 zelo pomembno in aktivno leto. 20. maja so slovenski čebelarji prvič praznovali svetovni dan čebel. Svetovni dan čebel je OZN predlagala ČZS z namenom, da se ljudi opozori na pomen čebel. Povedal je tudi, da je ČD Tržič dobilo nov društveni čebelnjak, ki je na isti lokaciji kot je bil stari. V njem bodo potekala čebelarska srečanja in izobraževanja čebelarjev in čebelarjev krožkarjev. Ljudje si bodo lahko ogledali čebele, seznanili se bodo lahko tudi s čebelarjevimi opravili.

Spar Tržič, Kontakt P d.o.o., Humko d.o.o., Slaščičarstvo Cerkovnik, Cerkovnik Darja s.p., Pekarna Orehek – M-sfinga d.o.o., Tesarstvo Jožovc in Mojster Miha, Kleparstvo in krovstvo Bojan Mrak s.p., Logar Trade d.o.o., Prevozništvo Meglič Boris s.p., Boštjan Meglič s.p., Womy - Brane Kavčič s.p., Gaj les d.o.o.

Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem sponzorjem oz. donatorjem. To so: Občina Tržič, Anže Perčič, BPT d.o.o., Marn d.o.o., Cablex d.o.o., Ab Tokos d.o.o., Komunala Tržič d.o.o., Kal d.o.o., Avtoprevozništvo Rajsar Marjan s.p., Tomaž Debeljak s.p.,

Na občnem zboru so člani ČD Tržič izvolili novo vodstvo. Vodenje ČD je za naslednja 4 leta prevzel stari predsednik Vinko Perne. Vsako leto na občnem zboru podelijo tudi nagrade in priznanja. V letošnjem letu so bili nagrajenci:

Poročila so podali tudi tajnik, blagajnik in predsednik nadzornega odbora. Po poročilih so besedo dobili tudi gostje. Spregovorili so Friderik Mali (predstavnik Čebelarske zveze Slovenije), Anže Perčič (predsednik Čebelarske zveze Gorenjske) in mag. Borut Sajovic (župan Občine Tržič)

• zahvalo ČD Tržič za prispevek k graditvi društvenega čebelnjaka sta prejela Nace Valjavec in Samo Cotelj, • licenco ČZS za vodenje čebelarskih krožkov je prejel mag. Samo Cotelj, • značko zvestobe ČZS za 10 let čebelarjenja sta prejela Robert Tumpič in Jože Zupan, • značko zvestobe ČZS za 20 let čebelarjenja je prejel Alojz Hostnik. Čebelarsko društvo Tržič je Čebelarski zvezi Gorenjske predlagalo Franca Krsnika za odlikovanje Antona Janše II. stopnje, župana mag. Boruta Sajovica pa za »naj župana 2018«. Priznanja bodo podeljena na občnem zboru Čebelarske zveze Gorenjske. Ob koncu občnega zbora se je predsednik društva Vinko Perne vsem lepo zahvalil za zaupanje in vse povabil k druženju.

Saditev avtohtonih medovitih rastlin na javnih površinah BOŠTJAN NOČ, PREDSEDNIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE

Čebelarska zveza Slovenije si prizadeva, da se naša krajina bogati in zasaja z avtohtonimi rastlinami, predvsem tistimi, ki so medovite. K izbiri in sajenju medovitih rastlin nas zavezuje tudi Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17). Podrobneje uporabo in izbor avtohtonih medovitih rastlin opisuje 6. člen, ki

obravnava okoljske vidike in cilje zelenega javnega naročanja. 26. točka 6. člena opredeljuje delež okrasnih rastlin, ki so prilagojene lokalnim razmeram gojenja v višini najmanj 70 %, pri čemer ni dopustno naročati invazivnih tujerodnih vrst okrasnih rastlin. V naslednji točki tega člena pa uredba tudi opredeljuje delež okrasnih medovitih rastlin, ki opredeljuje, da izbor

teh rastlin za setev na javnih površinah ne sme biti manjši od 25 %. Seznam primernih medovitih in avtohtonih rastlin za saditev najdete na naši splet­ ni strani na povezavi: http:// www.czs.si/content/C5. V kolikor imate dodat­ na vprašanja, nas lahko po­ kličete na tel. 041 644 217 ali pišete na ales.bozovicar@czs.si

10

spremljamo, poročamo

Dom Petra Uzarja v letu 2018 DR. ANAMARIJA KEJŽAR, FOTO: IZ ARHIVA DPU

Veliko starejših ljudi potrebuje zaradi zdravstvenih težav names­ titev v dom, kar predstavlja iz meseca v mesec večjo težavo. V Tržiču smo dobili v letu 2018 443 prošenj za sprejem, kar je za 50% več kot leta 2015. Na sprejem v dom čaka 241 občanov tržiške občine, od tega je 176 žensk in 65 moških. V letu 2018 je bilo v dom sprejetih skupno 65 stanovalcev, od tega jih je bilo 36 sprejetih v dolgotrajni sprejem, 29 pa v kratkotrajni sprejem. Dom Petra Uzarja ima na voljo 178 postelj za stalni sprejem in tri sobe za začasni sprejem, kjer lahko stanovalci bivajo največ tri mesece. Pomoč na domu izvajamo v občini Tržič povprečno za 49 uporabnikov, kar je podobno, kot lani, povečal pa se je razvoz kosil.

ALBUM SPOMINOV Vsem stanovalcem, še posebej pa stanovalcem z demenco, veliko pomeni, da se lahko vrnejo v svet spominov. Skupaj s svojci ga lahko omogočimo, in sicer tako, da svojci prinesejo predmete, stare fotografije in oblikujemo šlatlo spominov; od letos dalje pa omogočamo tudi ogled digitalnega albuma spominov. Tega se lahko lotite skupaj z otroki: zberete predmete, slikate rojstno hišo, posnamete glasbo, ki jo je dedek ali babica rad poslušal, pokrajino, družino in vse skupaj uredite v posnetek na usb ključku. Usb lahko predvajamo v sobi Grem na lepš', ki omogoča doživljanje svoje preteklosti v intimnem okolju, skupaj z družino, ali ko se kdo od stanovalcev počuti osamljeno. Pri tem potrebujemo vašo pomoč, saj škatle ali digitalnega albuma spominov ne moremo ustvariti brez vas. Pobuda tudi šolam, da oblikujejo album zgodovine Tržiča, tako bomo vsi skupaj ohranjali zgodovino živo.

Dan kulture v Sebenjah ALENKA GOLMAJER TERZIEV, FOTO: ANA GRADIŠAR

V KS Sebenje že tradicionalno prvo soboto v mesecu februarju, v okviru vaškega sejma, počastimo slovenski kulturni praznik. Tokrat nam jo je močno zagodlo vreme, zato smo dogajanje preselili v Dom krajevne skupnosti. Posvetili smo se velikanom slovenske književnosti: Francetu Prešernu, Ivanu Cankarju, Valentinu Vodniku, Mimi Malenšek in Tonetu Pavčku. Nekateri na pamet, drugi s knjigo, tretji ob poslušanju, vsem pa je bila skupna misel, da človeška duša za svoj razvoj umetniško besedo še kako potrebuje.

Predrage JAKA PRAPROTNIK

Predrage dame in gospe! Predrage pravim vam zato, ker vse kar dragega imamo, to ste ve, saj moškemu brez ženske vse narobe gre. Pa pravijo, da je denar sveta vladar. Kako v veliki zmoti so,

saj vendar dobro vemo vsi, da le zaradi ženske se ta svet vrti. In da na svetu ste zato, da lepšate nam dneve in noči. Mi moški pa zato, da ljubimo vas in da ljubili bomo vas do konca dni.

med ljudmi

11

Zahvala Športnemu društvu Strelica ADIL HUSELJA, VODJA PROJEKTNE SKUPINE, SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE, FOTO: VILI VOGELNIK

Sindikat policistov Slovenije se v imenu policista, očeta samohranilca, ki skrbi za hčer in sina, ki obiskujeta osnovno šolo ter policista, ki je v štiričlanski družini edini zaposlen, zahvaljuje za človekoljubno gesto mag. Klemnu Grašiču, Športnemu društvu Strelica iz Tržiča ter vsem donatorjem, ki so jim z donacijami polepšali decembrske in januarske dneve. V obeh družinah so zaradi bolezni očetov izpostavljeni težjim psiho-socialnim okoliščinam. Zadnjo soboto v januarju (26. 1. 2019) so člani Športnega društva Strelica v zaključnem delu 27. Smučarskega teka gospodarstvenikov, diplomatov in politikov na Pokljuki skupaj s predstavnikom podjetja BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje podelili

simbolični vrednostni bon. Podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje je tudi letos podarilo dva sodobna pralna stroja blagovne znamke Bosch, s čimer je obema družinama olajšal vsakodnevno življenje. Organizatorji dogodka so s to humanitarno gesto dali dodatno vrednost tradicionalnemu dogodku, ki ga že vsa leto organizirajo s pomočjo številnih podpornikov in donatorjev. Tudi v Sindikatu policistov Slovenije namenjamo precej pozornosti humanitarnemu in psiho-socialnem področju, saj se vse več članov in njihovih družin srečuje z eksistenčnim stresom in okoliščinami, ki jim otežujejo zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin. Zato smo veseli plemenite geste mag. Klemna Grašiča

ter vseh navedenih, ki so prispevali, da bo življenje v dveh družinah lažje in lepše tudi zaradi spoznanja, da so med nami dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati po svojih najboljših močeh. Prepričani smo, da se dobra dejanja vračajo z dobrim, zato se vsem še enkrat zahvaljujemo za to človekoljubno in plemenito dejanje ter želimo obilo uspehov tako pri poslovanju kot v življenju nasploh.

Postavi se zase KATARINA KUZMA

V programu Mladinskega centra Tržič se veliko pogovarjamo in imamo delavnice na različne teme. V januarju smo namenjali čas temi: Kako se postaviti zase. V okviru tega je ena izmed naših deklet napisala svojo zgodbo.

imel črne lase in modre oči. Bil je lep, vendar starejši. Čez nekaj časa sem se začela družiti s tem fantom. Šli smo na igrišče in se zabavali. Bila sem zelo vesela, kdo ne bi bil, če bi šel ven s svojo simpatijo.

Sem Annie. Stara sem 19 let. Danes vam bom povedala svojo, ne tako lepo, zgodbo, vendar tudi slabe stvari je lepo povedati. Vedite, da na vsakem koncu obstaja sporočilo, ki vam lahko pomaga v življenju. Sporočilo moje zgodbe je, da se postaviš zase.

Nekega dne sem slišala, da je moja simpatija začela lagati o meni. Govoril je, da kadim, pijem in še veliko zelo grdih stvari. Nisem mu nič rekla, zato ker mi je bil všeč. Čez nekaj dni mi je bilo zelo hudo, cela šola me je čudno gledala in vsi so govorili, da kadim. Odločila sem se, da se bom postavila zase in da ne bom več dovolila, da širi laži o meni. Šla sem do njega in ga vljudno vprašala, če je on to govoril. Seveda, rekel je, da ni. Mislim, da mi tega ne bi priznal.

Bila sem v 6. razredu in sem imela 11 let. Prišla sem iz Bosne v Slovenijo in nisem znala jezika. Bilo mi je težko in nisem imela prijateljev. Vsi so se družili, jaz pa sem sedela sama. V drugemu višjemu razredu je bil en fant, ki mi je bil všeč, ampak to nisem mogla nobenemu povedati. Fant je

Naslednji dan sem se odločila, da se še enkrat pogovorim z njim. Vedela sem, da

je to bil on. Nisem nič več čutila do njega in sem bila zelo jezna. Povedala sem mu, kako se počutim in da me njegove laži bolijo. Rekla sem mu, da naj najprej pogleda sebe. Prosila sem ga, naj več ne govori laži o meni. Naslednji dan je celi šoli priznal, da se je zlagal. Ni več govoril take stvari o meni. Nehala sem se družiti z njim in mu nisem več zaupala. Naučila sem se, da se moramo vedno postaviti zase, da govorimo iz srca in da ne verjamemo vsem in vsemu, kar slišimo. Upam, da se boste tudi vi kaj naučili iz moje zgodbe in da se boste vedno, ko je to potrebno, postavili zase. Annie

Hedi v spomin LADO SREČNIK

Pred več kot 55 leti je Heda Ogris iz rudarskega Zagorja prišla v industrijski Tržič. Svoje delovno mesto je dobila kot učiteljica glasbenega pouka v Osnovni šoli heroja Bračiča, po preselitvi šole v Bistrico, je do upokojitve poučevala na bistriški šoli. Zaradi organizacijskih sposobnosti je opravljala tudi delo pomočnice ravnatelja. Spoštovala, ljubila je umetnost, še posebej glasbo. Zanjo je navduševala generacije osnovnošolcev. Na šoli je poleg glasbenega pouka vodila otroški pevski zbor. Z njim

so ustvarili lepe kulturne dogodke. Svoje glasbeno znanje je posredovala odraslim pevcem v Tovarni kos in srpov. Lahko rečemo, da je bila v središču glasbenega življenja v Tržiču.

je širila pevsko kulturo ne samo na domači šoli, tudi zunaj nje. Vsa šola je pela. Na številne proslave je vabila tržiškega glasbenika Francija Šarabona, skupaj z učenci

Njeno življenje v pokoju ni trajalo dolgo. Prezgodaj je prišla bolezen, prezgodaj je zapustila svojo družino, svoj dom, svoje prijatelje. Tega je bilo v letošnjem januarju že deset let. Rada je imela lepo slovensko besedo in pesem.

12

šport

6. planinski tabor Zelenica, Mladinskega odseka PD Tržič MAJA AHAČIČ

V MO PD Tržič so aktivni mladi planinci iz OŠ Bistrica, POŠ Kovor, OŠ Tržič in POŠ Podljubelj. Vodja MO Stanko Koblar, vod­ nica PZS Nina Vogelnik, mentorice Joži Seifert, Tanja Kralj, Marja Bohinjec, Pet­ ra Soklič in Maja Ahačič, smo že šestič osnovnošolske planince odpeljali na sneg, na Zelenico. Presenetili so nas s prijavami, saj se jih je kar 50 prijavilo v enem dopoldnevu. Sveže zapadli sneg je 19. januarja 2019 že na Ljubelju obetal »zimsko pravljico«. V čudoviti naravi smo se za teptalcem, ki je peljal prtljago, povzpeli do Vrtače. Od tu pa je sledilo novo doživetje: za marsikoga prva vožnja s teptalcem! Brez vriskanja in cviljenja ni šlo, a pred kočo smo se veselili najhitrejšega vzpona na Zelenico. Vseeno se je prilegel čaj. Sledilo je urejanje postelj, pisanje vtisov v planinsko knjižico in kosilo. Izvrstne kuharice Jelka, Andreja in oskrbnica Jana so pripravile odlično kosilo.

Po počitku je sledil prosti čas na snegu. Sani, lopate, krožniki, bobi so dobili »šoferje« na bregu, ki ga je Silvo poteptal s teptalcem. Mnogi učenci pa so uživali v celcu, ki jih je navduševal za raziskovanje in gibanje. Temperatura -8°C ni bila ovira. Mračilo se je, zato smo planinčke povabile v toplo kočo. Snežene kape in rokavice so se sušile na peči, čevlji pa na novemu električnemu sušilcu. Topel čaj in sadna malica sta vse okrepčala in pripravljeni so bili za delo v delavnicah, ki smo jih vodile mentorice. Izdelovali smo kartonaste snežinke, volnene zapestnice, igrali smo monopoli, kartal… Kako hitro je minilo do večerje! Po večerji pa smo po skupinah zamesili testo in vsak je oblikoval svoj hlebček ali pletenko. Nekateri so kruhek pojedli za zajtrk, drugi so ga odnesli domov. Sledil je družabni večer: prepevanje pesmi in ples. Marsikdo je po aktivnemu dnevu komaj čakal posteljo in »spanec je bil res zlat žganec«.

Ekipa veteranov Tržiča osvojila tretje mesto ANTON STRITIH, FOTO: JOŽE KUHELJ

Tržiški veterani so se udeležili 16. državnega prvenstva v smučanju in streljanju, ki je potekalo na smučišču Golte 9. 2. 2019. Dolžina smukaške proge je bila 1350 m z višinsko razliko 205 m, streljanje pa se je izvajalo z MK puško na razdalji 50 m. Tekmovanja se je udeležilo 110 tekmovalcev iz Veteranskih združenj in Združenja slovenskih častnikov. V skupni razvrstitvi je odlično 4. mesto osvojil član tržiške ekipe Marjan Meglič. Ekipno so naši veterani zopet stali na zmagovalnih stopničkah, saj so po osvojenem prvem mestu pred dvema letoma letos osvojili odlično tretje mesto. Ekipo so sestavljali Marjan Meglič, Sašo Potočnik in Jože Kuhelj, ki je bil tudi vodja ekipe. Vsem velja iskrena čestitka, saj

uspehi na športnem področju dokazujejo, da smo veterani Tržiča tudi na državnem nivoju prepoznavni in nasledniki uspeš­ nih športnikov, ki so tudi že v preteklosti sodili v sam vrh alpskega smučanja. Uspehu naše smučarske ekipe pa se je v tekih na smučeh pridružil Franci Žnidarič z osvojenim prvim mestom. Franci se je udeležil 6. odprtega prvenstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je potekalo na Pokljuki 12. januarja, v okviru tekmovanja Slovenske vojske in Policije ter v okviru prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«. Tudi njemu veljajo čestitke za osvojeno prvo mesto.

Kot vedno do sedaj smo bili v nedeljo zjutraj nagrajeni s sončnim dnem, zato smo se po zajtrku in pakiranju odpravili na pohod v okolico koče, da smo lahko gazili, občudovali snežene zanimivosti, gorske vršace in veliko turnih smučarjev. Najboljše pa je bilo zopet sankanje. Prileglo se je okusno kosilo in sledila je še skupinska fotografija ter sestop preko Plazu na Ljubelj. Sneg je bil suh in se je zelo mlel pod nogami, a tudi to je bila izkušnja vztrajnosti in potrpežljivosti. Zelo veseli smo bili pomoči Primoža in Elemirja in seveda voznika teptalca Silva Godnova, mnogih staršev in pozdrava predsednika PD Tržič Uroša Ahačiča pa seveda vztrajnega načelnika MO in planinskega vodnika Staneta, ki je koordinator vseh aktivnosti, da smo se lahko že šestič nasmejani in zadovoljni vrnili na Ljubelj, kjer smo navdušene planince zopet predali staršem. Nasvidenje na 7. zimskem taboru!

šport

13

Podljubeljski sankači znova na stopničkah TANJA KRALJ, FOTO: TANJA KRALJ

17. februarja 2019 so v avstrijskem Winterleitnu potekale že tridesete svetovne igre mladih v sankanju na naravnih progah. Slovenijo je zastopalo sedem sankačev: Nuša Šubic (Sankaški klub Idrija), Meta Mekina in Ožbej Černe (Sankaški klub Jesenice) ter Nika Nemec, Žiga Kralj, Oskar Skočir in Vid Kralj (Športno društvo Podljubelj).

V svojih kategorijah so dosegli odlične rezultate:

- 2. mesto Vid Kralj, 18. mesto Ožbej Černe v kategoriji dečki IV.

- 2. mesto Žiga Kralj, 13. mesto Oskar Skočir v kategoriji dečki III,

Žigu in Vidu se je tako že drugo leto zapored uspelo povzpeti na zmagovalni oder.

- 8. mesto Nika Nemec, 10.mesto Nuša Šubic, 12.mesto Meta Mekina v kategoriji deklice IV,

Navijači iz Podljubelja, ki so se na tekmo pripeljali z avtobusom, so z glasnim navijanjem spodbujali vseh 93 tekmovalcev iz šestih držav.

Plesni Studio Špela spet odlično v novo sezono ŠPELA MANDELC

Nova plesna sezona 2019 se je za plesalce Plesnega Studia Špela začela več kot odlično. Letos smo se udeležili dveh pokalnih turnirjev, kjer smo si med močno konkurenco priplesali kar nekaj odličnih rezultatov.

• 3. mesto mala otroška skupina THE BEST

Pokalni turnir, 19. januar 2019:

• 4. mesto Maša Colja, street solo

• 2. mesto Žan Zupan in Rika Dolžan, street pari

• 4. Brina in Taja, hiphop pari

• 2. mesto Žan Zupan, HH Battle • 2. mesto Žan Zupan, hiphop člani solo • 4. mesto Maša Colja, street solo Pokalni turnir, 2. februar 2019: • 2. mesto Žan Zupan in Rika Dolžan, street pari

• 3. mesto mala mlad. skupina THE BEST • 3. mesto Rika Dolžan, HH Battle

Iskrene čestitke tudi vsem ostalim našim plesalcem. Še vedno pa vabimo vse ljubitelje plesnih tečajev in športnih vadb, da se nam pridružite in v tej sezoni migate z nami. Urnike in programe najdete na naši spletni strani www.plesnistudiospela.si.

Žan Košir je v soboto, 16. 2. 2019, v paralelnem veleslalomu v Pjongčangu v Južni Koreji ponovno stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. To je njegova peta zmaga v svetovnem pokalu! Čestitamo! Uredniški odbor Tržičana

14

šport

27. Smučarski tek gospodarstvenikov, diplomatov in politikov, Pokljuka 2019 MAG. KLEMEN GRAŠIČ, FOTO: VILI VOGELNIK, PETER MARKIČ, LADO SREČNIK

Nekaj zanimivih utrinkov s prireditve Organizator: Športno društvo STRELICA Celotno foto galerijo si lahko ogledate na naši spletni strani www.strelica.si

Gospodarstveniki s svojimi nagradami.

Sonce, sneg, prijetna družba – pravljica na Pokljuki.

V kompletni tekaški opremi. Štart je izredno pomemben.

Proga je bila za vse ista!

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, veleposlanica Republike Avstrije v Republiki Sloveniji mag. Sigrid Berka in organizator Klemen Grašič.

kultura

15

KUD Lom praznuje 100 let NANA PEHARC

V letu 2019 KUD Lom praznuje 100 letnico delovanja. V začetku se je imenovalo Kulturno prosvetno društvo Lom, šele kasneje, leta 1950, se je preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Lom. Lomljani so bili kulturi vedno zelo predani. Na začetku delovanja, l. 1919, so bili društveni prostori deloma v župnišču deloma v cerkovnikovi hiši »Pri Mežnarju«. Igre so nastajale tudi v šolski kleti. Želja marsikaterega igralca je bila, da bi lahko nastopili na pravem odru. Prostorsko stisko so imeli tudi gasilci, zato so leta 1960 željo in idejo začeli uresničevati ter v osmih letih postavili Dom krajanov, kjer je svojo sobo in oder dobilo Kulturno umetniš­ko društvo.

samo mi sami. Misli, dejanja nas pripeljejo do norih kombinacij, tehnike, teme, svetlobe, izbiramo najboljše ideje, da bi jih mogli tudi drugi začutiti«

V društvu prostovoljno delujejo tri sekcije: Lomski fantje in MePZ KUD Lom, pod vodstvom Jožeta Tišlerja in dramska sekcija, za katero skrbi Nana Peharc.

V 12 letih, odkar je dramska sekcija aktivno zavzela oder, so nanizali lepe uspehe. Goran Schmidt jih je 2010 s komedijo »Poročil se bom s svojo ženo« uvrstili na Festival gorenjskih komedijantov. Selektorja Petra Militarova so s komedijo »Vdova Rošlinka« leta 2014 navdušili v takšni meri, da jih je poslal na 17. festival gorenjskih komedijantov. Že takrat je opazil igralko Alenko Slapar, ki ga je naslednje lepo z vlogo Jolande dokončno prepričala. Postala je najboljša glavna ženska vloga sezone 2015, kar je izjemen uspeh, saj si je selektor ogledal blizu trideset predstav.

Od leta 1919 so v Lomu odigrali preko 70 različnih dramskih uprizoritev, veselih večerov, proslav, recitacij, nastopov otrok iz vrtca in podružnične šole. Aktivnost KUD-a se je začela zelo stopnjevati v 50. In 60. letih, ko je delo režiserja kvalitetno vodil Ciril Murnik. Sledili so mu: Jože Kovačič, Dolfe Anderle, Ludvik Soklič, Ivo Kokalj, Saša Kumpf, Sašo Perko, Jože Zupančič, Janez Slapar-Temšak, Anton Kralj, pa spet daljše obdobje Ludvik Soklič. Od leta 2007 pa področje režije pokriva Nana Peharc. Prvi predsednik KUD-a je bil Fran Govekar, takratni župnik, ki je vztrajal 10 let, sledil mu je Karel Sparhakel, prav tako župnik, deloval je 12 let. Kasneje so se predsedniki menjali na 2 do 3 leta. Zvrstili so se: Ludvik Meglič, Andrej Peharc, Anton Soklič, Vinko Polajnar, Jurij Rozman, Janez Slapar, Vinko Perne, Anton Kralj, Vinko Meglič, Janez Godnov, Zdravko Štamcar, Franc Zupan, Joži Torkar, Tomaž Slapar, Valerija Telepeček Meglič. Od 1991 pa z veliko zanosa in empatije do kulture predsednikuje Jože Tišler. Nekdanji režiser Ludvik Soklič, predan kulturni delavec, je lepo strnil misli: »Da človek ob rednem delu in službi deluje na področju ljubiteljske kulture mora imeti v sebi veliko volje, vztrajnosti, kajti to delo zahteva dodatne fizične in psihične napore. To je izziv, ki ga sprejmeš za svoj življenjski slog. Ustvarjalne ure so zelo osebne, polne idej, zamisli in poskusov, polne vzponov in padcev, za katere vemo

Jože Tišler: »Ljudje želimo slišati prijazno, toplo besedo, ki nas notranje ogreje in razveseli. Zato potrebujemo empatijo, ki jo nudi kultura. Kultura je interakcija od ljudi, za ljudi, za krepitev in ohranjanje dobrega na tem svetu.« Nana Peharc pa pravi: »Kultura je kot shramba iz katere jemljemo hrano za dušo in jo z enako mero polnimo z vedno novimi projekti in spomini, ki bodo ostali našim potomcem«.

Ker smo na vso zgodovino, na vse naše predhodnike in na sedanje sodelavce zelo ponosni, bomo v počastitev visokega jubileja 100- letnice lomskega KUD-a pripravili kar nekaj praznovanj, ki se bodo odvijala od marca do aprila. Sobota, 2. 3. 2019, ob 18. uri: Odprtje razstave fotografij KUD-a Lom in ogled dokumentarnega filma o Janezu Slaparju Temšaku. Nedelja, 10. 3. 2019, ob 18. uri: Slavnostni koncert MePZ KUD Lom in Lomskih fantov. Nedelja, 24. 3. 2019, ob 18. uri: ponovitev zelo uspešne komedije z naslovom Zadrega nad zadrego. Nastopajo igralci dramske sekcije KUD Lom. Sobota, 6. 4. 2019, ob 19. uri: Slavnostna akademija ob 100. oblet­nici KUD Lom. Dragi krajani, naj kultura živi naprej na naših odrih in v naših srcih, ostanimo del nje.

16

zdravje

Navadni jeglič (Primula vulgaris) NATAŠA PUHALJ, ZELIŠČARICA, FOTO: NATAŠA PUHALJ

Na zavetrnih in sončnih legah je že moč najti trobentico, eno izmed prvih znanilk pomladi. Verjetno je že vsak od nas kdaj pihnil v njen cvet in veselo zatrobil. Trobentico imenujemo tudi navadni ali brezstebelni jeglič in jo od vseh vrst jegličev verjetno najbolj poznamo. Poleg nje v rod jegličev spadata tudi visoki jeglič (Primula elatior) in pomladni jeglič (Primula veris). Navadni jeglič je trajnica s kratko, rjavo korenino. Listi so jajčaste oblike, spodaj dlakavi, nazobčani in združeni v pritlični rozeti. Iz dlakavega cvetnega peclja poženejo rumeni cvetovi. Primula v latinščini pomeni prvi in verjetno bi rastlino lahko poimenovali mali prvak pomladi. V 16. st. so jeglič imenovali Primula Paralysis in ga uporabljali proti ohromelosti, kapi in omotici. Nabiramo korenine, liste in cvetove. Korenine lahko sušimo tako, da jih obesimo na nitko, pri cvetovih pa je pomembno, da jih posušimo hitro, sicer izgubijo barvo. V ljudskem zdravilstvu lahko nabiramo tudi liste, vendar moramo biti pri tem previdni, saj je na njihovi spodnji strani pogosto razširjena glivica, snovi v žlezastih dlačicah rastline pa nam lahko povzročijo srbečico. Navadni jeglič vsebuje veliko število zdravilnih snovi in učinkovin, predvsem saponin in vitamin C, pa tudi grenčine, eterična olja, kafro, silicijevo kislino, tanine in rumenilo. Kot vsi ostali jegliči je tudi navadni jeglič zelo pomembna rastlina. Pomaga pri zasluzenju, kašlju in gripoznih boleznih, priporočljiv pa je tudi pri bronhialnih obolenjih, pljučnici in oslovskem kašlju. Korenine in cvetovi čistijo kri in pospešujejo izločanje strupenih snovi, ki vplivajo na nastanek protina in revmatizma. Čaj krepi živce in srce, blaži migreno in glavobol, zmanjšuje naval krvi v glavo, pomaga pri drgetanju udov, vnetju srčne mišice in živčnih težavah s srcem ter je eno najučinkovitejših uspaval. Prevretek, pripravljen iz korenin, zdravi ledvice in pomaga pri izločanju ledvičnih kamnov. Sveže cvetne liste lahko polagamo na otekle in boleče predele, saj lajšajo bolečine. Iz navadnega jegliča lahko pripravljamo čaje, sirupe, vino, tink­ ture ter zelo okusne spomladanske solate in juhe, ki jim lahko dodamo druge samonikle rastline. Cvetov ne kuhamo in ne dodajamo vročim jedem, saj s tem izgubijo učinkovine in barvo. Čaj proti nespečnosti pripravimo iz 100 g cvetov jegliča, 50 g cvetov sivke, 30 g hmeljevih storžkov, 20 g cvetov šentjanževke in

10 g korenin baldrijana (1½ čajne žličke mešanice na skodelico, pijemo čez dan). Za spomladansko čiščenje telesa pripravimo čaj iz 100 g cvetov in listov jegliča, 100 g mladih poganjkov črnega bezga, 50 g mladih listov kopriv in 50 g regratovih korenin (1½ čajne žličke mešanice na skodelico, pijemo preko dneva). Za čaj proti putiki pa potrebujemo: mešanico 20 g korenin gladeža, 20 g korenin trobentic, 20 g listov kopriv in 40 g listov jesena (pijemo 2× dnevno pol skodelice). Sok zoper kašelj: cvetove zmečkamo in namočimo v malo vode, sladkamo. Zoper kašelj lahko naredimo tudi bonbončke iz trobentic, tako da te skuhamo s sladkorjem. Iz svežih cvetov lahko pripravimo sirup: v širok kozarec damo na dno plast sladkorja, ga prekrijemo s plastjo cvetov in ponavljamo toliko časa, da napolnimo kozarec. Zaključimo s plastjo sladkorja. Zapremo in postavimo za 14 dni na toplo sončno mesto. Nato sirup precedimo skozi gazo in hranimo v temni steklenici. Zoper kašelj lahko pripravimo tudi medeni sirup: v 0,3 litra vode kuhamo 3 ali 4 korenine 10 minut, nato precedimo in dodamo 4 ali 5 žlic medu. Uživamo po žličkah. Cvetno vino proti bolečinam pri srcu: v ½ litra belega vina damo 4 ali 5 pesti cvetov in postavimo za 3 tedne na sončno mesto. Precedimo in shranimo v temni steklenici, pijemo po požirkih.

Namig za izlet: Bela peč (1583 m) PETER MARKIČ, FOTO: PETER MARKIČ

Bela peč je s svojo južno strmo steno priljubljena predvsem pri plezalcih. Vodi pa na njen razgleden vrh tudi nekaj lažjih poti. Vozilo parkiramo na makadamskem parkirišču v Grahovšah. Na začetku parkirišča se levo vzpenja makadamska cesta, tam je tudi usmerjevalna tabla za kmetijo Pr' Tič. Sledimo cesti in v četrt ure pridemo do ´Frona´. Mimo hiš nadaljujemo po gozdni vlaki, katero malo višje prekine manjši potok. Višje stopimo iz gozda na razgledno senožet. Nad njo prečkamo cesto in nadaljujemo po poti v smeri kmetije Pr' Tič. Mimo kmetije nadaljujemo po cesti, ki nas višje ob pogledih na Kriško goro in Storžič, pripelje do brunarice. Tu zavijemo levo na markirano pešpot. Ta se vije skozi gozd mimo manjše lovske koče. Ves čas sledimo markacijam, saj je pot zelo razgibana. Ko se nam odpre pogled proti Košuti, kmalu dosežemo gozdno cesto, po kateri v četrt ure dosežemo planino Spodnja Konjščica. Nadaljujemo mimo koče, pot pa se višje vrne v gozd, skozi katerega

v nekaj minutah dosežemo planino Zgornja Konjščica. Dokaz, da smo na pravi poti, je manjše znamenje sredi pašnika, kjer je tudi smerna tabla. Pot nas zopet vodi skozi gozd in v manjših vzponih in spustih dosežemo križišče, kjer zavijemo desno v smeri Bele peči. Kmalu stopimo na razgleden, a prepaden vrh, potrebna je previdnost. Na vrhu stoji vpisna skrinjica. Vrnemo se po isti poti, lahko pa pohod podaljšamo do planine Javornik. Čas hoje: parkirišče v Grahovšah – Bela peč 2 h 30 min Višinska razlika: 765 m

v središču

17

Jana Babšek, Tržiški muzej Moja želja ob nastopu službe je bila, da bi Tržiški muzej postal hiša odprtih vrat, živahen kulturni center Tržiča, ki bi bogatil življenje v mestu in bi ga z veseljem obiskovali domačini, poleg njih pa obiskovalci iz Slovenije in tujine. Preveč je muzejev, ki samevajo brez obiskovalcev, čeprav hranijo prave zakladnice kulturne dediščine. Enako pomembno je tudi, da muzej deluje visoko strokovno in na najboljši možen način skrbi za kulturno dediščino Tržiča in okolice in jo predstavlja vsem obiskovalcem od najmlajših do starejših, tistim s posebnimi potrebami, kot tudi strokovnjakom. S tem namenom opravimo veliko strokovnega dela v dokumentaciji, konservaciji, proučujemo, organiziramo številne razstave, objavljamo knjige, organiziramo predavanja in strokovna vodenja. Z odlično skupino sodelavcev se med seboj dobro razumemo in sodelujemo. Zastavljeni cilji nam lepo uspevajo, kar kaže porast števila obiskovalcev, v letu 2018 smo zabeležili 10.452 obiskovalcev, številni objavljeni knjižni naslovi, katalogi in članki, prenovljena stalna razstava obrti in smučarije, nenazadnje pa tudi Valvasorjeva nagrada, ki so nam jo naši stanovski kolegi podelili za inovativnost pri interpretaciji vsebin na stalni razstavi obrtnih zbirk.

Idej in volje nam ne zmanjka. Letošnji program vključuje stalno razstavo kolarstva v Kurnikovi hiši, nekoliko bomo preuredili smučarski muzej in bolje predstavili dosežke Tržičanov: Andreja Jermana, Andreje Grašič, predvsem pa Žana Koširja. Z drugimi gorenjskimi muzeji bomo maja izvedli projekt Neverjetne gore, ki vzpostavlja gorsko-muzejsko transverzalo. Kot vedno bomo dejavni ob gregorjevem in šuštarski nedelji, ob mednarodnem muzejskem dnevu in poletni muzejski noči … Urejamo prostore, kjer hranimo dragocenosti – depojske prostore, to je veliko in dolgotrajno delo skrito očem javnosti, a bistvenega pomena, saj so predmeti srce vsakega muzeja. Pred poletjem se bodo najmlajši lahko podali na novo »Skrivnostno pot muzejskih jelenčkov« in postali pravi muzejski detektivi …

potovanja. Veliko prijateljev iz Slovenije in tujine pride k nam v Tržič na obisk ali izlet. Vse to mi daje navdih in energijo za življenje, kot tudi moje samotne poti v naravi, lanskega marca sem se na primer odpravila na popularni Camino, kjer je bilo kljub vsakodnevnemu dežju in snegu in redkim popotnikom zelo svobodno.

Pomembno mi je prispevati pozitivne vrednote in veselje v okolje, ki me obdaja, in s tem bogatiti bližnje, s tem pa tudi sebe.

Služba mi je v veliko veselje tako kot tudi moja družina in prijatelji. Družina mi osmišlja življenje, pomembno za nas je, da smo med seboj povezani, da si zaupamo in da si vendar pustimo dovolj svobodnega prostora, da torej lahko tudi vsak zase raziskujemo življenje in področja, ki nas zanimajo. Z družino si delimo veliko zanimanj, ljubezen do literature, gledališča, glasbe, filma, likovne umetnosti. Radi se odpravimo v naravo, hribe, na jadranje, na

Tatjana Blaži, Vrtec Tržič Že od leta 1985 sem zaposlena v vrtcu. Študij na pedagoški fakulteti sem zaključila ob delu. Pred ravnateljevanjem sem 27 let opravljala delo vzgojiteljice, nato pa 5 let delo pomočnice ravnateljice. Ves čas sem se dodatno strokovno izobraževala, med drugim tudi na Kemplerjevem institutu Gestalt izkustvene družinske psihoterapije, kjer sem po dveh letih pridobila naziv terapevtke. Vsa leta dela v vrtcu so bila svojevrsten izziv. Mesto ravnateljice sem predlani prevzela z vso odgovornostjo. Zagotavljati želim varno in sproščeno okolje, kjer se med seboj spoštujemo in odgovorno prevzemamo vsakodnevne izzive. Zaposleni imajo možnost za profesionalno rast in razvoj. Najbolj pomembno pa se mi zdi medsebojno zaupanje med starši in strokovnimi delavci. Staršem želimo biti partnerji in pomoč pri vzgoji njihovih malčkov. Svojo dobro prakso radi delimo z drugimi, zato se mrežimo z vrtci po Sloveniji in tujini. Sem glasnica prepričanja in prizadevanja, da so vsi zaposleni strokovnjaki na svojem področju. Vsak dan se razdajajo in delajo po svojih najboljših močeh.

Največji učitelji v mojem življenju so člani moje družine, saj sem mati treh odras­ lih otrok. Kot družina smo zelo povezani, čeprav ima vsak svoje življenje in svojo poklicno pot. Izkušnje starševstva so bile in so nujno potrebne pri mojem delu. Brez podpore moža, s katerim sva poročena že 32 let, ne bi šlo. Pred sedmimi leti se nam je pridružil pes Tay, ki je ljubljenček cele družine in naš srček. V tem življenjskem obdobju si vzamem več časa tudi zase in za svoje interesne dejavnosti. Zelo rada spremljam kulturno dogajanje v Tržiču in izven njega, uživam v športu in naravi, smučam, plavam, supam, plezam ferate, kolesarim, planinarim, obiskujem vadbo joge in feldenkraisa, s čimer skrbim za svoje fizično in mentalno zdravje, kar se mi zdi nujno ob hitrem življenjskem tempu. Tudi branje je moja ljubezen, knjige me spremljajo že vse življenje. Bogatijo me druženja s prijatelji, ki so pomemben del mojega življenja. Zase lahko rečem, da me je življenje »naredilo«, saj se vso svojo pot srečujem z ljudmi, ki so moji učitelji. Vodita

me moč in pogum. Naj zaključim z mislijo Helen Exley: »Živi pogumno. Bodi zvest sam sebi. Sledi svojim globokim prepričanjem. Bodi dober s seboj in z drugimi. Lahkotno hodi po zemlji.«

18

v središču

Natalija Brumen, Ljudska univerza Tržič V življenju ni naključij. Verjamem, da se nam dobro in slabo dogaja z namenom, da nas krepi in pelje k naši samouresničitvi. Pomembno je, da ostajamo na svoji poti, ne glede na to, kaj nas na njej čaka. Nikdar si nisem mislila, da bom odšla po končani Srednji gostinski šoli Bled na Teološko fakulteto v Ljubljano in jo končala leta 2001.Tudi si nikdar nisem mislila, da bom postala pisateljica. V času študija sem začela pisati romane, drame, priročnike. O družini nisem razmišljala, a sem na univerzi spoznala bodočega moža, sošolca, s katerim sva poročena 16 let in imava dva otroka: štirinajst letno Laro in Jonatana, ki ima 15 let. V Radovljici, v isti hiši, živimo skupaj štiri generacije, kar nas kljub različnim pogledom bogati. Res pa je, da če človek sam s seboj ni zadovoljen, tudi z drugimi ne more biti. Med obdobjem od zaključka fakultete, pa vse do moje zaposlitve na mesto direktorice Ljudske univerze Tržič, sem 15 let delovala kot predavateljica, mentorica, pre-

ga učenja, na Univerzi za tretjo življenjsko obdobje in pri Študijskih krožkih. Projekt 'Tržiški kreativni center', ki ga v celoti financira Občina, pa bo dobil nove vsebine podjetništva. Uspešno smo začeli izvajati projekt ZNA 2 (Znanje nas aktivira), ki je namenjen zaposlenim in neaktivnim, starim nad 45 let. Da pa lahko govorimo o uspešno izpeljanih projektih, je bistvenega pomena sodelovanje in skrb za skupno dobro.

ko različnih ljudskih univerz na področju formalnih in neformalnih izobraževanj. Vesela sem, da bom lahko še naprej razvijala svoje ideje in pomagala pri razvoju izobraževalnih programom za odrasle v občini Tržič. V naslednjem letu v sodelovanju z Občino, katera sofinancira večji del neformalnih izobraževanj, pripravljamo nadgradnjo na področju Medgeneracijske-

Kar mi ostane prostega časa ga namenim družini. Rada pišem, potujem, ustvarjam. Iz hobija spoznavanja zdravilnih rastlin sem postala zeliščarka z vsemi pridobljenimi certifikati. Pogosto sem v gorah, zlasti na feratah, čeprav nisem najbolj športni tip človeka. Če bi morala izbrati svoj življenjsko moto, bi ga naslonila na večno misel našega Trubarja, ki pravi: 'Stati inu obstati'. Primož Trubar

Marinka Kenk-Tomazin, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Odraščajoč s sestrama dvojčicama niti ne vem, od kod moja notranja usmeritev imeti veliko družino. Lep zakonski in dobri družinski odnosi so vodnjak, h kateremu prihajam utrujena, ranjena, prašna in žejna. Imava štiri hčere in dva sinova, življenje pa vsak s svojim posebnim čopičem barvajo dve vnukinji in dva vnuka, kmalu pride še eden. V otroštvu so me spremljale otroške pesmice in knjige, z njimi sva obdajala najine otroke in sedaj vnuke. Ko bi se starši dovolj zavedali, kakšno doto s tem prejmejo otroci, bi imeli pred knjižnicami dolgo dolgo vrsto, ob ugasnjenih televizorjih in tablicah bi čarale zgodbice, izštevanke. Kot majhna deklica sem se igrala knjiž­ nico in odločitev, da bo moj poklic povezan s knjigami, je bila zame gotovo prava. Še vedno prihajam na delo z odgovornostjo in vero v poslanstvo knjig, knjižnic, vrednoto znanja in branja. Kako zelo se razlikuje življenje pismenega človeka od nepismenega, kako se zmanjšata njegova odvisnost in podrejenost. Bralne sposobnosti pismenih pa morajo biti dobro razvite. Naša

knjižnica zato namenja vse več dejavnosti predšolskim in šolskim otrokom. Veliko hodimo izza svojih zidov v šole, vrtce, VDC. Leta 2018 smo kupili 2 618 novih enot gradiva, 309 elektronskih knjig, pripravili 416 dogodkov/ur knjiž­ ne in knjižnične vzgoje, predstavitev knjig, dogodkov za odrasle in otroke, v Tržič pripeljali priznane ustvarjalce. Digitaliziramo droben tisk in ostalo domoznansko gradivo. Z vsem tem bomo nadaljevali, izdali prispevke s simpozija o Tonetu Pretnarju in domoznansko slikanico za otroke Košutar, vključevali novosti. Vizija knjižnice je: »Vrhuns­

kost, raznovrstnost, dostopnost. Uporabnik splošne knjižnice kot vse bolj izo­bražen in aktiven državljan.« Zmanjkuje nam prostora za gradivo in obiskovalce raznovrstnih dogodkih. Toda vedno se bo našel prostorček in naš čas za vsakogar, ki ga žeja po več, zato lepo vabljeni, da prestopite prag Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. Moj življenjski moto ni (bil) samo eden, ker ob različnih časih rabim različno vzpodbudo. Sedanja sta: Kdor obupa, je že zgubil. / Če ti nisi ti, kdo je potem ti?

v središču

19

Dr. Metka Knific Zaletelj, Občinska uprava Občine Tržič Na prvem mestu so mi bili in bodo ljudje, ki so zaposleni v občinski upravi, ob njih ljudje, s katerimi se srečujem pri vsakdanjem delu. Želim si, da sodelavci delajo tisto, kar znajo in v čemer so najboljši. Rada hodim v službo, saj razvijamo odličen in ustvarjalen kolektiv, izvajamo izjemne projekte, ki smo si jih zadali. Dela v naši občini ne zmanjka in ga tudi v prihod­ nosti ne bo. Kot enega osrednjih izzivov vidim razvijanje ugodnega in ustvarjalnega okolja za uresničevanje skupnih idej, poleg tega se veselim novih inovativnih programov in koordiniranja projektov, ki razvijajo kakovost bivanja v naši občini. Zavedam se, da je potrebno trdo delo in da le to vodi k uspehu. Usklajevanje službenih obveznosti z družino ni prav preprosto. Ključ uspeha vidim v dobrem načrtovanju in usklajevanju. Službene obveznosti se iz dopoldanskih ur pogosto širijo v popoldneve in večere, a se vse zmore, če se hoče. Rada sem z možem in otroki, a z njimi pogosto preživim manj

časa, kot bi si želela. Je pa res, imam zlate otroke, izjemnega moža in idealne starše, zato je vse lažje. Ko smo skupaj, čas preživljamo kakovostno.

Tomaž Stritar ponudil boljšega: »Če hočeš druge vneti, moraš najprej sam goreti.«

Povsod iščem pozitivne stvari, imam trdno voljo in vedno skušam skrbeti za dobre medsebojne odnose. V to vlagam veliko energije, znanja in skrbim za lasten osebnostni razvoj. Imam močno željo in vizijo, da bi v sodelovanju z zaposlenimi, drugimi sodelavci občine in z domačimi ter zunanjimi inštitucijami lahko skrbela za kakovost delovanja javne uprave in posledično uspešen razvoj občine Tržič. Hvaležna sem, da me obdajajo ljudje, ki verjamejo v moja prizadevanja – to mi največ pomeni in to mi hrani dušo. Zadovoljna sem, ko so ljudje srečni, ko opravim dobro delo, ko so izpolnjeni zastavljeni cilji, da se ljudje okrog mene dobro počutijo. Rada imam glasbo, ples, gledališče, petje, … Do nedavnega je bil moj življenjski moto, da se z delom in trudom lahko doseže skoraj vse. Potem pa mi je prijatelj

Erna Meglič, Osnovna šola Križe Na mestu ravnateljice v Osnovni šoli Križe sem od 1. 9. 2005. Po poklicu sem profesorica biologije in kemije. Izzivi, ki sem jih na mestu ravnateljice spoznala in se z njimi spopadam še danes, so komunikacija s starši, z zaposlenimi (vedno več zahtev s strani staršev in manj podpore, večja obremenitev zaposlenih…), močne spremembe, ki se dogajajo v šolstvu na področ­ju plač, delovnega časa, same organizacije pouka, varčevanje s sredstvi… V času do danes je zanimivo tudi to, da sem imela na začetku ravnateljevanja izziv povečati uspehe učencev in njihovo znanje, danes pa mi je prednostni izziv naučiti in opremiti učenca s kompetencami, ki mu bodo pomagala v življenju (odnosi, komunikacija, vrednote kot je spoštovanje, strpnost…) Sama menim, da je vzor največji motivator, zato se redno izobražujem, v ospredje postavljam vrednote, ki pomagajo pri delu z učenci, starši in delavci. Spoštujem vsakega posameznika, upoštevam njihova mnenja in poskušam ustvarjati sodelovalno in inovativno okolje. 2014 sem pridobila ravnateljski certifikat in naziv ravnatelj mentor, 2017 pa naziv ravnatelj ekspert za svetovanje na področ­

ju šolske zakonodaje in pri svetovanju med vrstniškega nasilja. V tem letu zaključujem tri letni projekt Vodenje kariere ravnateljev. Od leta 2018 sem predsednica-izpraševalka državne izpitne komisije za strokovne izpite učiteljev in drugih strokovnih delavcev v osnovni šoli. Sem mati treh otrok in mama petim vnukom. Družina mi veliko pomeni, zato je ne prepuščam naključju. Brez podpore moža, ki me spremlja že 36 let, ne bi zmogla.

Rada hodim v hribe, igram odbojko, smučam, drsam in plavam. Športne aktivnosti mi zbistrijo misli in dajo moči, s petjem pa se učim odpirati srce. Sem članica Pevskega zbora Lom, vokalne skupine v Kovorju in cerkvenega zbora v Bistrici. V veliko veselje mi je moj vrt, kjer se sprostim ali pa dobivam nove zamisli. Sledim svojemu motu: »Sledi svojemu srcu, delaj dobro in pošteno. Bodi sočuten in prijazen tudi do sebe.«

20

terapevtske živali

Tačke pomagačke DARJA JAGODIC, IRENA ŠERUGA, FOTO: ARHIV DPU TRŽIČ

Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke je bilo ustanovljeno leta 2007. Je prostovoljno, humanitarno in nepridobitno društvo. V društvu smo združeni člani, ki skupaj z svojimi psi obis­kujemo različne ustanove.

odločbi Ministerstva za zdravje Republike Slovenije, s katerima je Društvu Tačke pomagačke dodelilo: status humanitarne organizacije in status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva.

Vodniki in psi smo za delo ustrezno strokovno usposobljeni. Naše delo odlikujejo še prijaznost, toplina, iskrenost; kosmatinci pa prinašajo še veliko več, kar je neo­ pisljivo z besedami in o čemer pričajo odzivi naših uporabnikov.

V Tržiču sodelujemo s Knjižnico dr. Toneta Pretnarja, kjer izvajamo program R.E.A.D.. Dvakrat mesečno, vsak drugi ponedeljek in drugi torek v mesecu otroci, berejo Bac­hu in Luni. Štirje pari pa enkrat mesečno obiščejo tudi stanovalce Doma Petra Uzarja kjer izvajajo program družabništva.

Skupaj s kosmatinci opravljamo različne vrste terapij, ki jih v ustanovah skrbno pripravijo in vodijo strokovni delavci. Pogosto smo povabljeni še na obiske, kjer z veseljem predstavimo naše delo in opozorimo, da je pes velika odgovornost. Naše delo je namenjeno predvsem osebam s posebnimi potrebami, ki jim družba mahajočega repka in vlažnega smrčka obogati pogosto monotono okolje in jim prižge iskrico življenja. Naša druženja spremljata red in potrpežljivost, obogatena z dobro voljo in neusahljivo predanostjo. Z vestnim, strokovnim in vztrajnim delom dosegamo razveseljive rezultate. Terapija s pomočjo psov v slovenskem pros­ toru pridobiva vse večjo veljavo tudi v strokovni javnosti. To potrjujeta posebni

Program družabništva v Domu Petra Uzarja Tržič V Domu Petra Uzarja Tržič terapevtski pari Tačk pomagačk izvajamo družabništvo. Enkrat mesečno dom obiščejo štirje vodniki s svojimi kosmatinci. Dva para obiščeta stanovalce dementnega oddelka, dva para pa ostaneta kar v avli, kjer so že zbrani stanovalci. Nekateri so pohodni, drugi na invalidskih vozičkih, tretji s hojcami. S kužki gremo od stanovalca do stanovalca. Če je pes velik, stoji ob stolu, da ga stanovalec lahko boža, masira, češe s krtačo, če pa je pes majhen, ga damo stanovalcu v naročje. Potem prosimo stanovalce, da psom nastavijo priboljške v posebne lesene igrače, da pes premika pokrovčke z gobčkom ali s tačko in najde priboljške.

Da popestrimo uro, vsak pes pokaže nekaj trikcev. Pogovarjamo se o pasmah psov, kakšnega psa je imel posamezni stanovalec doma in tako bistrimo njihov spomin. Če stanovalec želi, lahko psa pelje po hodniku, seveda v spremstvu vodnika. Ure so zabavne in stanovalci nas vsak mesec že težko pričakujejo. (Irena Šeruga)

Otrok in pes GREGOR KEK, FOTO: GREGOR KEK

Za otroka je zelo pomembno, da ga čim prej naučimo, kako se obnašati do živali. Največkrat se otroci srečujejo prav z domačimi živalmi, posebno s psom. Pes pozitivno vpliva tako na otroka kot na odraslega. Znano je, da hišni ljubljenčki vplivajo na zmanjšanje stresa, spodbujajo samozavest, dajejo občutek varnosti ter ponujajo priložnost za igro in nova znanja. Večkrat sem v naš vrtec, Vrtec Tržič, pripeljal našega domačega psa pasme bernardinec. O obisku naše psičke smo se z otroki pogovarjali že nekaj dni prej in se na obisk dobro pripravili. Pogovarjali smo se, kako se vedemo ob psu. Najpomembneje je, da ne vpijemo, smo mirni in ne skačemo okoli njega. Z otroki smo opazovali in ugotavljali, kakšni so psi. Otroci so se učili varnega ravnanja s psi. Pogovarjali smo se, kdaj lahko psa pobožamo. Otroci so se naučili, da morajo lastnika psa najprej prositi za

dovoljenje, če lahko psa pobožajo, obstaja tudi neprimeren čas za božanje: ko se pes hrani ali ko je vznemirjen. Tako kot moramo mi skrbeti za lastno higieno, moramo skrbeti tudi za higieno psa. Ogledali smo si umivanje zob pri psu, kako ga skrtačimo in postrižemo kremplje. Med drugim sem otrokom predstavil tudi to, kako pospravimo, če pes zunaj opravi potrebo. Ogledali smo si vrečke, ki jih uporabljamo za pobiranje iztrebkov. Kasneje smo vadili pobiranje namišljenih kakcev, saj prav s tem delom pasji lastnik doprinese veliko k ohranjanju zdravega in čistega okolja. V našem vrtcu smo že večkrat imeli na obisku tudi Tačke pomagačke. Vedno jih pride več in tako otroci vidijo več različnih pasem psov. Vsak pes je nekaj posebnega. Obiskali so nas tudi reševalni psi. Otroci so ob teh obiskih spoznavali tudi to, da pes ni samo družabnik v igri, ampak nam poma-

ga k bolj kvalitetnemu življenju oziroma nam lahko tudi reši življenje. Obiski živali pripomorejo k razvijanju spoštljivega odnosa, primernega vedenja ob srečanju z njimi, hkrati pa vplivajo na različne vidike otrokovega razvoja.

terapevtske živali

21

V sožitju z živalmi zmorem več SILVA BAJDE, DIPL. DELOVNA TERAPEVTKA, CUDV DRAGA, IG

Vloga živali pri osebah z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami v CUDV Draga, Ig Na koncu dolge ceste na robu Ljubljanskega barja in še malo dlje se nahaja naselje hišic. Od daleč je to čisto običajno naselje, ko pa pridete malo bližje, srečate otroke, mladostnike in odrasle z motnjami v duševnem razvoju, ki so našli svoj drugi dom, šolo ali zaposlitev pod posebnimi pogoji v CUDV Draga. Tu domujejo tudi živali. V jahalnem centru vas pozdravijo konji Ari, Noni, Lussinger, Tomas in Velter. Izza ograje mimoidoče radovedno opazujejo koze, oslička Liza in Dimko in ponija Violeta in Pančo. Pujsek Cveto v hladnih dneh po navadi spi v najtoplejšem delu ob skali sredi travnika. V vročih poletnih dneh se Cveto hladi v malem blatnem bazenu. V hlevu se skrivajo zajčki. Občasno lahko srečate terapevtskega psa, ki pride na »delovni« obisk. Z otroki in mladostniki se pogosto ustavimo ob ogradi in opazujemo, kaj delajo živali, spoznavamo, kako se živali sporazumevajo med seboj, kaj imajo rade, kaj jedo ... V okolici poiščemo hrano za živali. Spomladi natrgamo regrat, trobentice, vijolice in jim jih odnesemo. Jeseni nabiramo jabolka z dreves v okolici Centra in gremo po korenje na vrt. Pozimi pa posušimo ostanke kruha in jim ga odnesemo. Skupaj nabiramo, režemo, mešamo, nosimo in delimo hrano. Aktivnosti prilagodimo posamezniku tako, da vsakdo lahko sodeluje v okviru svojih zmožnosti.

KONJI SO ČLANI TIMA ZA IZVAJANJE AKTIVNOSTI IN TERAPIJ S POMOČJO KONJA. Aktivnosti in terapije s pomočjo konja so osrednji termin, ki obsega različne oblike terapij s pomočjo konja, športno-rekreativno jahanje za osebe s posebnimi potrebami in druge aktivnosti s pomočjo konja (The Federation Riding for the Disabled International, FRDI, 2010).

ŽIVALI POVEZUJEJO OTROKE IN STROKOVNE DELAVCE. Skupine otrok, ki so vključene v oddelke vzgoje in izobraževanja, poskrbijo za živali v okviru delovne vzgoje. Potrebno je napolniti vreče s senom, odnesti vedra z vodo do izpustov, počistiti fige na izpustu, pomesti hlev … Miha srečate s psihologinjo, kako opazujeta dva konja, kako se igrata, Niko z delovno terapevtko reže jabolka za oslička, fizioterapevtka najde v obisku račk motiv, da Gregor prevozi določeno razdaljo s terapevtskim kolesom. Uporabniki, ki so vključeni v Varstveno delovnem center, se vključujejo v okviru zelenega programa v skrb za živali kot enega od programov zaposlitev. Tako vsako jutro pomagajo urediti hlev in okolico ... Skozi vsakodnevno rutino se učijo skrbeti za drugega. Otrokom smo živali približali v okviru projekta Otrok s posebnimi vzgojno izobraževanimi potrebami in žival, ki je bil izveden preko Zavoda za šolstvo. Spraševali smo se, ali stik z živaljo pripomore k usvajanju novih učnih vsebin v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Učenci dveh skupin skupine Vzgoje in izobraževanja v CUDV Draga so se dve leti enkrat tedensko srečavali z živalmi – konj, pes in druge male živali. V timskem sodelovanju

med profesorjem defektologije, delovnim terapevtom, fizioterapevtom, logopedom in vodnikom konja smo iskali nove vzgojno izobraževalne metode in oblike dela. Spoznavali smo različne živali, njihov jedilnik oz., kaj jedo, kako moramo za živali skrbeti in kako sodelujemo s posamezno živaljo. Nekatere živali smo našli na našem dvorišču, druge smo našli pri sosedih. Spoznali smo, da zunanje okolje, prisotnost živali, strukturiran program in timsko sodelovanje vplivata posameznika in na stopnjo sodelovanja ter boljše funkcioniranje znotraj skupine. V vsakem otroku so sposobnosti, samo poiskati jih je treba. Pomembno je najti »ključ«, ki odpre vrata do otroka. Včasih je to nova metoda dela s tovrstno populacijo, ki so jo razvili v Sloveniji ali na drugem koncu sveta. Pogosto imamo pred seboj enostavne rešitve: gozd, ki vabi posameznika, da ga razišče, travnik, kjer barvne cvetlice privabijo metuljčke, sosedova mačka, ki je našla pozabljeno žogico in jo lovi pred seboj … In kje najdemo teoretične osnove za vključevanje živali v proces usposabljanja pri osebah z motnjami v duševnem razvoju … Zgodovina uporabe živali kot dopolnilnimi metodam sega že daleč nazaj v zgodovino. Grška legenda pravi, da so ljudi, ki so izgubili vid, pošiljali k bogu zdravilstva. Njegovi psi s čudežnimi jeziki, so ljudem povrnili vid (Scienza del comportamento animale, 2003). Angleški psiholog Tukelete 1972 vzpodbuja psihiatrične bolnike k vključevanju v skrb za živali, da bi povečali samokontrolo. V Nemčiji 1867 pri bolnikih z epilepsijo vključijo pse. V Franciji leta 1875 bolnikom z nevrološkimi težavami predpišejo jahanje za izboljšanje ravnotežja. Leta 1942 uporabijo družne živali kot motivatorje za dobro razpoloženje v vojaški bolnišnici. (Palčič Kukanja, 2012). Liz Hartel, dekle, ki je bila vezana na voziček, osvoji srebrno medaljo v dresurnem jahanju na Olimpijskih igrah leta 1952. Dogodek pripomore k razvoju hipoterapije (Zadnikar, 2007). Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje koncept zdravja posameznika s psihofizičnim dobrim počutjem v skladu z razpoložljivostjo bivalnega okolja in ne le odsotnost bolezni. Med razpoložljivosti v okolju štejemo tudi živali. Številne študije kažejo na povezanost med človeško-živalskimi interakcijami in kakovostjo človekovega življenja v smislu vsesplošnega telesnega in duševnega zdravja. V današnji družbi nam žival lahko predstavlja prijatelja, s katerim preživljamo prosti čas, nam spremeni stil življenja, oblikuje ritual, pripomore k razširjanju socialne mreže… (Ballarini, 2001) V zadnjih 50 letih se uveljavlja žival v vlogi terapevta, v terapijah s pomočjo živali (Animal-Assisted Therapy; AAT) in aktivnosti s pomočjo živali (AAA Animal Assisted activity). Gre za aktivnosti, pri kateri ob prisotnosti izšolane živali, vodnika in ustreznega strokovnega delavca želimo pri posamezniku doseči izboljšanja na različnih področjih človekovega funkcioniranja (Aubrey, 2000). Aktivnosti in terapije s pomočjo živali se uveljavlja kot komplementarna oblika pomoči na najrazličnejših področjih: pri otrocih v bolniš­nicah, otrocih z motnjami v razvoju, osebah z omejitvami v procesu rehabilitacije, starostnikih v domovih za ostarele (Palčič Kukanja 2012) Aktivnosti z živalmi nudijo priložnosti za motivacijsko, rekreacijsko in terapevtsko podporo posamezniku. Za aktivnosti in terapije s pomočjo živali so primerne skoraj vse živalske vrste: od psov, mačk, papig in morskih prašičkov do konj, delfinov, želv, plazilcev … (Marinšek, Tuščak 2007). Celoten prispevek si lahko preberete na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

22

šola

Rezultati državnega tekmovanja Mladina in gore ASJA ŠTUCIN, GORAZD ČERNILEC

V soboto, 26. januarja 2019, je na POŠ Podnanos potekalo 30. državno tekmovanje Mladina in gore, najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. OŠ Tržič sta zastopali dve ekipi. Košutarski gaunarji: Mariša Kos (8. b), Neja Skočir (9. b), Neža Kočevar (9. b), Tinkara Košir (9. b) in Gorski sokoli: Patrik Ahačič (9. a), Gašper Meglič (9. a), Špela Dovžan (9. b), Katarina Bernard (9. b). Vsi so se odlično odrezali. Košutarski gaunarji so dosegli 2. mesto, Gorski sokoli pa 9. mesto, izmed 24 prijavljenih ekip. Iskrene čestitke vsem! Mentorja: Gorazd Černilec in Asja Štucin

Vpis bodočih prvošolcev za šolsko leto 2019/2020 TANJA VUKOVIĆ, KLARA SENICA, LEA TORKAR Osnovna šola Bistrica

Osnovna šola Bistrica-podružnica Kovor

Osnovna šola Tržič

Osnovna šola Tržič-podružnica Podljubelj

Osnovna šola Tržič-podružnica Lom

Osnovna šola Križe

Število učencev

41

12

39

16

8

30

Število deklic

20

3

24

8

1

12

Število dečkov

21

9

15

8

7

22

V torek, 5. 2., in sredo, 6. 2., je v osnovnih šolah občine Tržič potekal vpis bodočih prvošolcev. Na zgornji preglednici je razvidno število vpisanih učencev na posameznih šolah in podružnicah. V septembru bo torej prestopilo prag 146 prvošolcev.

To število se lahko spremeni, na kar vpliva možnost prepisa učencev iz drugih bližnjih občin in obratno ter odločitev komisije za odložitev vpisa otroka v tem šolskem letu.

Bronaste rokometašice iz Osnovne šole Bistrica SILVIA ŠLIBAR, FOTO: SILVIA ŠLIBAR

19. februarja je v Ajdovščini potekalo Državno četrtfinalno tekmovanje osnovnih šol v rokometu za starejše deklice. Učenke iz OŠ Bistrica so se uvrstile na 3. mesto. Zmagale so domačinke iz OŠ Ajdovščina, druga so bila dekleta iz OŠ Danila Lokarja iz Ljub­ ljane. Vsem trinajstim sodelujočim dekletom iz OŠ Bistrica iskreno čestitam za kar nekaj lepih uigranih akcij. Posebno pohvalo zaslužijo naše najboljše strelke. Tudi obe vratarki Tina Stritih in Aleksandra Ristić sta se izkazali kot zelo pogumni in požrtvovalni ob res močnih strelih deklet, letnika 2004 in 2005. Še veliko tekem in zadovoljstva v športu privoščim mojim puncam. Vsem devetošolkam pa vztrajnosti, poštenih iger in borbenosti do konca tekmovanja, ko bodo kot dijakinje aktivne v različnih športnih panogah. Na fotografiji: Kaja Knific, Tina Balkovec, Leja Pogačnik, Eva Šepetavc, Manca Čadež, Ariana Dulc, Lejla Mulalič, Ana Boldin, Maša Lunar, Tija Stritih, Tina Stritih, Aleksandra Ristić, Ema Benedik.

šola

23

Opomin v polletju … tokrat nam, staršem! SILVIA ŠLIBAR, FOTO: SILVIA ŠLIBAR

Nedeljsko popoldne je, športna igrišča in travnate površine pa v tišini samevajo. Nikjer otrok, ki bi se veselo igrali, lovili, skrivali. Pravi dolgčas, res. Vsem staršem nam je, ne glede na izobrazbo, spol ali poklic, vedno težje krotiti naše mlade, ko gre za uporabo sodobne tehnologije in vsega, kar le-ta prinaša. Dnevno se trudimo, da bi jih usmerjali v šport, glasbo, umetnost, ročna dela, enostavna gos­ podinjska opravila. A kot »Sizifovo« delo. Spet in spet se znajdemo v napornih pregovarjanjih, kdaj in koliko smejo naši bodoči odrasli uporabljati svoje prepametne telefone in sploh ves virtualni svet iger in zabave. Pri pouku športne vzgoje smo se z učenci četrtih razredov med sprehodom do Ročevnice pogovarjali o vljudnosti, prijaznosti, ljubezni, sreči. Ko je sošolec slišal, da dve deklici še nikoli nista peljali psa na sprehod, ni mogel verjeti. Dovolila sem mu, da je šel domov po svojo prijazno psičko, saj smo šli tako ali tako mimo njegovega doma. Kar težko opišem veselje, ki sta ga pokazali dek­lici ob čisto navadnem držanju psičke na povodcu. V okviru projekta Tržiška veriga srca sem v ure predmeta šport vključila vsebine fair play-a, pogovarjamo se o čustvih, ki jih učenci doživljajo pri pouku in paleta je res pestra. Poštena igra, brez fizičnega ali verbalnega nasilja, je temelj za zadovoljstvo, ki ga prinašajo športne igre. Veliko otroškega veselja, želje po uspehu, pa tudi jeze, žalosti ali sramu in nenazadnje sreče, doživljamo športni pedagogi pri svojih urah. Mlajši učenci prav brez zadržkov povedo, kaj čutijo, mislijo in velikokrat ponosno predlagajo kaj, da bi dosegli večjo kohezivnost v skupini. Uspeh – si mislim, se presenečeno ustavim, zadiham in se kot vsi, ki učimo – sproti tudi učim. Prav pri urah športa imamo možnost udejanjanja načela Vedno z igro. Tako učencem znova in znova, kot na treningih ali pri resnem delu doma, dajemo možnost doživeti strah, jezo, sočutje, veselje. Z igro gre vse lažje. A sta red in disciplina še vedno pogoj za vestno delo pedagoga, ki mora v šolski uri doseči cilje in seveda napredek v znanju in vzgoji. Vsi učitelji smo dnevno opozorjeni s strani staršev, da naj ne ocenjujemo vedenja učencev in dijakov. To so že zdavnaj ukinili, drži. In verjemite, da se še kako trudimo, da bi pošteno ocenili znanje in seveda vloženi trud. Niti ni več samoumevno, da bodo učenci vzorno ali primerno sodelovali, sploh ne tisti, ki jih šola »ne zanima«. Veliko energije učitelji posvečamo motečim učencem, da sploh še pridobimo njihovo pozornost in dosežemo raven znosnih razmer za delo. In kako naj vzgajamo ali prevzgajamo, če niti sami dostikrat nismo več pozitiven zgled. Tudi naša pozornost v prostem času vse prevečkrat konča tam, kot pri naših mladih – na pametnih napravah.

Badminton je zakon ŽANA ŠUBIC

V četrtek, 6. 2. 2019, je V OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki potekalo področno prvenstvo v badmintonu. Učenci OŠ Križe so pokazali odlično igro. Najbolj se je izkazal učenec Andraž Rener, ki si je s 1. mestom na področnem tekmovanju zagotovil mesto na državnem tekmovanju. Učitelju Primožu Megliču ter učencem za uspehe čestitamo!

Biti starš, ki vztraja pri določenih mejah in omejitvah, ali pri odrejenih zadolžitvah, ki bi jih naš mladi družinski član pri svoji starosti pa že res moral opraviti sam, ni lahko. Nasprotno – prav naporno je. Kot vsi starši tudi mi učitelji doma bijemo besedne boje s svojimi otroki. In zaradi pedagoške izobrazbe nam delo v starševski vlogi ni niti malo olajšano. In ko govorim s starši današnjih tridest-letnikov, torej s tistimi, katerih otroke sem učila športno vzgojo ali v OPB, opažam, da se nič kaj glasno ne hvalijo, koliko zaslug imajo za delovne navade, kaj šele srečo svojih otrok. Večina se modro izgovori na svet, ki se je pač v kratkem času zelo spremenil. Ko obujamo spomine, ali se pogovarjamo o vrednotah, pa se strinjamo, da sta gibanje na svežem zraku in po možnosti ne samo s pasjim pač pa tudi s pravimi prijatelji vredna več, v pravem pomenu besede. Več, kot vsi všečki in socialna omrežja, ki te resnično omrežijo, a hkrati oropajo lepih in manj lepih trenutkov, ki smo jih deležni v izbrani, pa čeprav ne vedno najboljši družbi. Če vam bo kdo pripovedoval o mladih, ki se z vrstniki, kaj šele sorodniki sploh ne družijo več, mu kar verjemite. Vse stike opravijo preko pametnih naprav. Prav zato nam starši, prosim, spreglejte umazana oblačila in včasih kakšno luknjico, ker bomo pri pouku športa ali v podaljšanem bivanju počeli prav to, kar prinaša zadovoljstvo, socialne veščine in nam ne nazadnje daje občutek lahkotnega gibanja, igrivosti in sprostitve. Na fotografijah so iskrice pouka, ko poteka malo drugače – bolj srčno in doživeto. Več fotografij na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

24

šola

Zlato naj bo ŽANA ŠUBIC, FOTO: NATAŠA DOVŽAN

Učenci Osnovne šole Križe so poskrbeli, da je mesec februar postal kar zlati mesec. Učenci Aljaž Erman (7. a), Matic Primožič (8. a) in Sanja Remškar (8. b) so se 26. 1. 2019 udeležili državnega tekmovanja iz razvedrilne matematike. Mentorico Tatjano Vilar ter vse ostale učitelje in učence so razveselili s kar 3 zlatimi medaljami. Učencem za ta neverjeten uspeh čestitamo! Za učenca Aljaža Ermana je to že druga zlata medalja. Prvo si je prislužil v soboto, 12. 1. 2019, ko je v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko potekalo državno tekmovanje iz računalništva Bober. Aljaž Erman je osvojil ZLATO priznanje in priznanje za 2. mesto. Učencu ter mentorici Nataši Dovžan za ta uspeh čestitamo!

Učenec Aljaž Erman s priznanji. Čestitamo!

V OŠ Križe migamo PETRA BERGANT, ŽANA ŠUBIC, FOTO: PETRA BERGANT

Letos v OŠ Križe poteka razširjen program, ki zajema 3 sklope: gibanje, zdravje in higieno ter varnost. V okviru programa izvajamo jutranjo telovadbo za učence od 1. do 5. razreda, tako imajo učenci možnost, da svoj dan pričnejo z gibanjem. Z učenci od 7. do 9. razreda pa se dodatna telovadba izvaja 3x tedensko. Na šoli pridno izkoristimo vsak trenutek za gibanje, zato sta temu namenjena tudi dva dvajset minutna rekreativna odmora. Prav tako ima vsaka skupina v podaljšanem bivanju enkrat tedensko uro športa. Velik poudarek je namenjen tudi higieni ter pravilom hranjenja in obnašanja v času malice in kosila. Učenci sami s pomočjo bontona ustvarjajo pravila ter se trudijo, da bi jih čim bolj uspešno uresničili. Učenci in učitelji se veliko pogovarjajo ter spoznavajo različne teme: varnost v prometu, varna pot v šolo, zdrav način življenja, zdrava prehrana … Tudi na tem področju se kaže, da imajo učenci veliko znanja. V sklopu RAP-a se učenci lahko udeležijo tudi naslednjih krožkov: naravoslovni krožek, gim­nastika, nogomet in badminton. Ker pa se učitelji zavedamo, da je zgled vreden več kot tisoč besed, smo se tudi sami izzvali v športno – kulturnem izzivu 2019. V mesecu januarju smo učitelji pridno nabirali ure gibanja ter jih zbrali povprečno 27 na udeleženca tega izziva. Februar je še ved-

V soboto v šolo? Z veseljem! ŽANA ŠUBIC, FOTO: ŽANA ŠUBIC

V soboto, 2. 2. 2019, se je OŠ Križe spremenila v pravo naravoslovno deželo. Učenci so imeli na naravoslovnem dnevu možnost bolje spoznati ter preizkusiti kar 5 različnih naravoslovnih izzivov. Izdelovali so rakete, lovili led, se poigrali z žogicami ter njihovim odbojem, spoznavali so kraterje na Luni ter še veliko drugih naravoslovno obarvanih tem. Učenci so bili z naravoslovnim dnem zelo zadovoljni, najbolj jim je bilo všeč, da so bili razdeljeni v mešane skupine, saj so se tako lahko družili tudi s svojimi prijatelji iz drugih razredov. Prav tako so učenci drugega razreda povedali, da so se jim poskusi zdeli zanimivi, da so usvojili veliko novih spoznanj. Drugošolci so dejali tudi, da upajo, da bodo imeli še kdaj tako zabavno soboto v šoli.

no obarvan športno, saj se zavedamo pomembnosti gibanja, smo mu pa dodali še malo kulturnega pridiha. Vse vas vabimo, da se nam pridružite pri izzivu samega sebe in poskrbite za čim več gibanja.

med ljudmi

25

Gašper Komac: «… in moja harmonikarska zgodba se je začela.« MAJA TEKAVEC, FOTO: ARHIV GAŠPER KOMAC

Kdaj in kje se je začela tvoja ljubezen do igranja na harmoniko? Že kot majhen deček sem vsak petek nestrpno čakal oddajo Na zdravje ter Raketo pod kozolcem in po hiši razkazoval plastično harmoniko, ki mi jo je takrat prinesel sv. Miklavž. Zraven sem seveda tudi kakšno zapel. Posebno zanimanje za harmoniko pa sem pokazal na praznovanju sedemdesetletnice starega očeta, samouka, ki je z igranjem skrbel za dobro vzdušje na številnih praznovanjih. Tako sem ga neprestano opazoval, gledal pod prste, spremljal vsak njegov gib ter ga s prsti začel oponašati. In moja »harmonikarska zgodba« se je začela. Kmalu po tistem sem dobil svojo prvo pravo diatonično harmoniko in začel obiskovati glasbeno šolo Piano Forte ter mentorja Janka Kokalja in tudi uspešno zaključil nižjo glasbeno šolo. Trenutno se izpopolnjujem pri mentorju Matjažu Kokalju, kjer pridno vadiva skladbe tako težjega ranga za razna tekmovanja, kot tudi lažje skladbe za igranje na raznih prireditvah, rojstnodnevnih zabavah in srečanjih. Zakaj diatonična in ne klavirska? Zato, ker ima zame osebno, veliko lepši in bolj poln zven kot klavirska harmonika. Koliko časa ti vzame učenje nove skladbe? Verjetno je odvisno tudi od težavnosti? Učenje nove težje skladbe lahko vzame tudi do mesec dni vaj, za lažjo pa veliko manj, lahko tudi nekaj minut. Katero glasbeno zvrst najraje igraš? Narodno - zabavno, ljudsko, pop …? Najraje igram narodno – zabavne vesele viže pa tudi lepe dalmatinske ter številne druge. Težko se opredelim bolj natančno. Vse je odvisno tudi od razpoloženja in namena igranja. Nedolgo nazaj je potekalo 13. Avsenikovo tekmovanje, na katerem si dosegel zlato priznanje. Res je. V Begunjah na Gorenjskem je potekalo 13. Avsenikovo tekmovanje na diatonično harmoniko, za katerega sem

ter raznih praznovanjih. Kadarkoli se z veseljem odzovem povabilu. Brez podpore domačih bi bilo vse skupaj verjetno malce težje… Aktivno igranje na harmoniko zahteva precejšnjo podporo staršev. Tudi s finančnega vidika: tu je nakup harmonike, narodna noša, ogromno število učnih ur, prevažanja na različne konce Slovenije, tudi tujine… kar mi je pa najbolj pomembno pa je, da mi stojijo ob strani, pri tem kar me veseli: v dobrem in v slabem. Tvoj/i vzornik/i... Moj največji vzornik je Slavko Avsenik, ki je že v tistem času mojstrsko obvladal harmoniko in oral ledino v narodno zabavni glasbi. Njegove skladbe vedrijo srca Slovencev tako doma kot po svetu.

se intenzivno pripravljal dva meseca ter s skladbama: Prijatelji, ostanimo prijatelji in Pastirček dosegel 98.30 točk in tako osvojil zlato Avsenikovo priznanje, na to sem izredno ponosen. Kateri pa so še dosežki, ki si jih šteješ v veliko čast? Na kaj si še posebej ponosen? Med dosežki, na katere sem najbolj ponosen iz prejšnjih sezon, so 2 - krat 3. mesto in 2. mesto v kategoriji na mednarodnem tekmovanju Alpe Adria v Avstriji. Potem je tu še 1. mesto v Skaručni ter gorenjski prvak v svoji kategoriji v Besnici 2017. Kaj pa trema? Hja, do sedaj s tremo nikoli nisem imel opravka. Vedno sem hodil sproščen na oder in odigral, kot je treba, zdaj ko imam že nekaj kilometrine za seboj pa se občasno pojavi strah, če bo vse, kot je treba, da ne bom česa pozabil. Trema pa se še posebej pojavi na tekmovanjih, kjer bi bil rad vedno boljši, boljši in še boljši… Kje pa najraje raztegneš meh? Najraje igram v veseli družbi, na raznih tekmovanjih, srečanjih harmonikarjev

Želim si… … še naprej obvladovati harmoniko po najboljših močeh in dosegati odlične rezultate na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih ter z igranjem razveseljevati ljudi okoli sebe.

26

naše okolje

Sodobne kurilne naprave na lesno biomaso MAG. SAMO COTELJ, ENERGETSKI SVETOVALEC ENSVET

Les kot kurivo človeštvo pozna že od nekdaj in ohranil se je vse do danes, ko smo spoznali, da dolgoročno ne moremo računati samo na fosilna goriva (premog, nafta, plin), ker so le-ta omejena in vedno dražja, hkrati pa ima raba fosilnih goriv številne škodljive vplive na naše okolje in obstoj človeštva. Današnja napredna tehnologija zgorevanja omogoča, da produkti lesne biomase (polena, sekanci, lesni peleti) zgorevajo v sodobnih kurilnih napravah, ki so vedno bolj prilagojene uporabniku. Avtomatizacija delovanja teh kurilnih naprav je dosegla tako stopnjo, da je obratovanje in posluževanje primerljivo s kurilnimi napravami na olje in plin, izkoristki zgorevanja presegajo 90 %, emisije škodljivih snovi v zrak so bistveno manjše kot pri zgorevanju fosilnih goriv, še največ pa lesna biomasa prispeva k zmanjševanju emisij CO2, ker je zgorevanje lesne biomase CO2 nevtralno. Zaradi navedenih lastnosti so ogrevalni sistemi na lesno biomaso dobra alternativa ogrevalnim sistemom na fosilna goriva, predvsem za ogrevanje večjih ali manjših enodružinskih stanovanjskih hiš in tudi večstanovanjskih stavb. Vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso podpira tudi država, ki s pomočjo Eko sklada – okoljskega javnega sklada za take sisteme dodeljuje subvencije in kredite.

ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA TRŽIČ TRG SVOBODE 18, tel. (04) 597 15 52

Če se odločite za zamenjavo stare kurilne naprave (ne glede na energent) centralnega ogrevanja z novo sodobno kurilno napravo na lesno biomaso (peleti, drva, sekanci) za naložbo lahko pridobite subvencijo v višini 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 €. Več informacij o učinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov energije lahko dobite v Energetsko svetovalni pisarni v Tržič, ki deluje vsako sredo od 15. do 17. ure, za obisk se predhodno dogovorite po telefonu 04 59 71 552.

Požarna varnost v objektih MANCA AHAČIČ, VGČ1, PREDSEDNICA KOMISIJE ZA PREVENTIVO GZ TRŽIČ

Po statistiki število požarov v objektih v občini Tržič narašča. Največ požarov nastane zaradi neprevidnosti, malomarnosti in nestrokovnega ravnanja občanov. Najpogostejši vzroki za požar so: neprevidno kajenje in odmetavanje cigaretnih ogorkov, vžig vnetljivih tekočin, plinov in hlapov (največkrat sveče in odprti ogenj), otroška igra z ognjem, okvara in nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav, samovžig saj v dimnikih (neočiščene ali slabo očiščene dimne naprave), nenadzorovano kuhanje, strele,… Da preprečimo požar v objektu ali stanovanjskem prostoru, je najprej potrebna urejenost bivalnih prostorov, predvsem stop­ nišč, kleti in podstrešij. Odstranitev vseh nepotrebnih gorljivih snovi, kot so kopičenje papirnatega materiala, stare obutve in oblačil, otroških igrač, itd. Poškodovane kable in vtičnice je potrebno zamenjati z novimi. Pri kuhanju prižganega štedilnika nikoli ne puščamo brez nadzora, saj lahko pride zaradi pregretja hitro do požara. Vzdrževanje in popravila električnih in plinskih

napeljav prepustimo usposobljenim strokovnjakom. Sveče, pet­ rolej in razne naprave, ki oddajo toploto kot so likalniki, sušilni in pralni stroji, peči, kaloriferji itd nikoli ne puščamo prižganih brez nadzora. Nikoli jih ne postavljajte v bližino gorljivih snovi, kot so na primer: lesene obloge, zavese, pregrinjala…. Če zagori, ostanimo mirni! Če nismo v nevarnosti, poskusimo požar omejiti ali pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (voda, odeja, pokrovka, ...) ali gasilnikom. Pregreto maščobo ali električne nap­rave NIKOLI ne gasimo z vodo. Če požara ne moremo pogasiti sami, se umaknemo in takoj pokličemo številko 112, kjer povemo: KDO kliče, KAJ se je zgodilo, KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev, kakšne so POŠKODBE (ali so poškodovani ljudje in živali), kakšne so OKOLIŠINE na kraju nesreče, kakšno POMOČ potrebujete.

Vir: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1182.htm

Plastika naša vsakdanja KATJA SREŠ, EKOLOGI BREZ MEJA

Plastiki, najvidnejšemu simbolu potrošniške družbe do lani nismo namenjali velike pozornosti. Javnost so prebudile novice o prvem odkritju mikroplastike v ljudeh in ambicioznih ukrepih za prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Da slednji dobesedno in v prenesenem pomenu prodirajo v vse pore našega življenja, priča tudi izbor slovarja Collins za besedo leta 2018 – ‘single-use’ oz. za enkratno uporabo. Evropa in svet se vedno bolj posvečata reševanju tega 'plastičnega' problema. Čas je, da se mu posvetimo tudi v Sloveniji. Ekologi brez meja, ki se že deset let ukvarjamo s preprečevanjem nastajanja odpadkov, smo s tem

namenom zagnali projekt Plastika naša vsakdanja. Med drugim bomo popisali vrste embalaže življenjskih potrebščin (hrana, pijača, čistila in gospodinjski aparati) in predstavili možne alternative. Razbili bomo ‘plastične mite’ in odgovorili na pogosto vprašanje: kaj se zgodi s plastičnimi odpadki, ko zapustijo dvorišča domov in podjetij. Posebno pozornost pa namenjamo ‘Velikim 5’ – vrečki, plastenki, embalaži za hrano, slamici in lončku za kavo na poti, ki so le vrh ledene gore naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Odpovej se plastičnim izdelkom za enkratno uporabo tudi ti!

iz naše preteklosti

27

Žiga Lamberg – prvi ljubljanski škof DR. BOJAN KNIFIC

Na gradu Gutenberg nad Bistrico pri Tržiču rojeni Žiga (Sigis­ mund) Lamberg je 6. junija 1463 postal prvi ljubljanski škof. Imenovanje je potrdil papež Pij II., škofoval je do smrti 18. junija 1488. Okoli 1415 se je Juriju Lambergu starejšemu na gradu Gutenberg kot šesti izmed osmih otroki rodil Žiga Lamberg. Predvidoma se je začel šolati v Kranju, postal je duhovnik, leta 1444 je bil župnik pri sv. Martinu pri Kranju, pozneje je postal kaplan in spovednik cesarja Friderika III. Po smrti leta 1488 je bil pokopan v ljubljanski stolnici, leta 1678 pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v družinsko kapelo sv. Valentina na gradu Kamen v Begunjah. Pri prekopu je bil navzoč tudi Valvasor, ki je poročal, da je bilo truplo »čudovito dobro ohranjeno in je razširjalo prijeten vonj« (Petek 1988: 118; Internetni vir 1, Turk 1932). Žiga je izhajal iz kranjskega plemiškega rodu Lambergov, ki je na Kranjsko prišel v 14. stoletju iz Gornje Avstrije. Možje te rodbine so se izjemno uveljavili v vojaških in upravnih službah Habsburžanov ter kot visoki cerkveni dostojanstveniki (Internetni vir 2). Žiga Lamberg se je šolal tudi na Dunaju, potem študiral pravo v Padovi in bil leta 1451 promoviran za doktorja cerkvenega prava. Po končanem študiju je dobil službo dvornega kaplana na Dunaju, cesar pa mu je naklonil še dohodke župnije v Pliberku in kanonikata v Freisingu (Benedik 2012: 85). V Kranju je vodil tudi bratovščino Sv. Rešnjega telesa. Z dovoljenjem je župnijo zapustil za tri leta (1446–1449), da bi se na vseučilišču v Italiji (verjet­ no Bologni) izpopolnil v teoloških študijah. Iz Italije se ni vrnil v Kranj, temveč je šel na cesarski dvor na Dunaju za dvornega kaplana (Internetni vir 2). Zaradi dobrih odnosov Lambergov s cesarsko hišo je bil Žiga Lamberg leta 1449 imenovan za kaplana na cesarskem dvoru in za spovednika cesarja Friderika III.; vodil je cesarski miloščinski urad. Na dvoru se je seznanil z Enejem Silvio Piccolominijem, poz­nejšim tržaškim škofom in papežem Pijem II., s katerim je prijateljeval do konca življenja (Internetni vir 2).

PRVI LJUBLJANSKI ŠKOF Žigo Lamberga je cesar Friderik III. že takoj ob ustanovitvi ljub­ ljanske škofije 6. decembra 1461 določil za prvega njenega škofa. Papež Pij II. je njegovo imenovanje potrdil 6. septembra 1462 in

ga osebno posvetil in umestil v Rimu 6. junija 1463. Njegova posvetitev in umestitev se je nekoliko zavlekla zaradi upiranja posestno bogatega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu, njegovi podreditvi in inkorporaciji v novo ustanovljeno škofijo. Novi škofiji in ljubljanskim škofom sta namreč cesar in papež podelila v posest in koriščenje samostanskih posesti in dohodkov, pri čemer je imel škof pravico nastavljati in odstavljati priorje, ki naj bi oskrbovali dušno pastirstvo v okolici. V reševanje spora se je vključil Žiga Lamberg, ki se je s samostanom pogodil, da mu bo za predajo dokumentov in odstop pravic in privilegijev izplačano 120 dukatov, kar pa na koncu ni bilo realizirano (Internetni vir 2).

SPOMINSKA PLOŠČA Anton Košir, Frčarjev, iz Bistrice pri Tržiču je dal na cerkev sv. Jurija nad Bistrico ob 470-letnici posvetitve Žiga Lamberga v ljubljanskega škofa na lastne stroške postaviti ploščo z napisom: »Na gradu Gutenberg, h kateremu je pripadala cerkev sv. Jurija, se je rodil ŽIGA GROF LAMBERG, ki je bil prvi ljubljanski škof od leta 1463 do leta 1488. Znamenitemu rojaku v spomin: Anton Košir, Bistrica 31. – 1933.« Ploščo so izdelali v kamnoseškem podjetju Kocijančič na Brezjah, odkrita je bila 6. avgusta leta 1933 (Bna 1933a: 2). Slovesnosti sta se udeležila tedanji nadškof Anton Bonaventura Jeglič in vladika Gregorij Rožman. »Visoki obisk nas je izredno razveselil. Tako smo imeli ob spominu na prvega ljubljanskega škofa v svoji sredi tudi osemindvajsetega in devetindvajsetega nadpastirja naše škofije«, so v Cerkvenem glasniku zapisali v spomin na ta dogodek (Bna 1933b: 4).

NJEGOVA DELA IN NALOGE Kot prvi škof novoustanovljene škofije je imel Lamberg za prvo nalogo uveljavitev škofove jurisdikcije v župnijah na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, ki so bile iz oglejskega patriarhata in salzburške nadškofije dodeljene ljubljanskemu škofu. Oglejski patriarhat namreč ni maral takoj priznati izvzetja območja nove ljubljanske škofije (Internetni vir 2). Druga naloga škofa Lamberga je bila izgradnja škofovskega sedeža, to je stolnice in škofijskega dvorca. S podporami, za katere je izposloval pri papežu posebne odpustke, je popravil in prezidal staro cerkev sv. Miklavža v Ljubljani, ki so jo leta 1469 zažgali Turki, v obliki, ki jo je ohranila do gradnje nove stolnice leta 1704. Pri tem je imel podporo cesarja s cesarico, ki sta prispevala za popravilo stolne cerkve. Cesar je škofu dovolil nakup treh hiš, da iz njih in iz podarjene prejšnje šmiklavške kaplanije sezida škofijski dvorec. Do tega pa ni prišlo zaradi turške nevarnosti in bremen, ki jih je ta nevarnost nalagala. Dvorec je dogradil šele Lambergov naslednik leta 1512 (Internetni vir 2). Po svojem udejstvovanju in nazorih je bil Žiga Lamberg humanist. Še kot župnik v Sv. Martinu pri Kranju je bil pristaš cerkvene reforme in bazelskega razkolnega koncila. Izrazito je bil naklonjen cesarju. Naklonjenost bratovščini Sv. Rešnega telesa, katere predstojnik je bil v Kranju, je nadaljeval tudi kot škof v Ljubljani, kjer je isto bratovščino ustanovil leta 1461. Leta 1464 ga je lavantinski škof imenoval za komisarja protiturške križarske vojske, česar pa niso potrdile posvetne oblasti. Leta 1466 je bil imenovan za člana komisije, ki je v Krki na Koroškem preiskovala glas svetosti blažene Heme za njeno kanonizacijo (Internetni vir 2). *** Uporabljena literatura tega članka in članka, Lambergi – znameniti lastniki Hudega gradu iz prejšnje številke je objavljena v spletni različici Tržičana.

28

koledar prireditev

Marec, april 2019 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave do 2. 3. Atrij Občine Tržič

Karavanke – prostor povezav in razhajanj Tržiški muzej

vsak ponedeljek

nedelja, 3. 3.

Dom Petra Uzarja

Zelenica (pred planinskim domom)

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (srednje težke vaje)

Državno prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju 2019; SKI RAID & VIKEND ZABAVE (zabavni program na Zelenici)

Dom Petra Uzarja

vsak ponedeljek in četrtek Dom Petra Uzarja

do 25. 3. Galerija Paviljon

18.00 telovadba Dom Petra Uzarja

15:00 izpred parkirišča BPT (sprevod), staro mestno jedro

Tržiški Karneval s 101ka Bandom

Razstava Mihe Maleša Tržiški muzej

Društvo za razvoj turnega smučanja, Planinsko društvo Tržič, Občina Tržič

vsak torek

Občina Tržič

Dom Petra Uzarja

od 2. 3. dalje Dom krajanov Lom pod Storžičem

18.00 (odprtje) Fotografska razstava ob 100. obletnici KUD Lom Kulturno umetniško društvo Lom pod Storžičem

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (zelo težke vaje) Dom Petra Uzarja

vsak četrtek Dom Petra Uzarja

od 7. 3. do 8. 4. 18.00 Galerija Atrij

razstava Zakaj valentinovo, če imamo gregorjevo? Tržiški muzej

Od 7. 3. dalje Dom Petra Uzarja

Razstava Gregorjevo

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (lahke vaje) Dom Petra Uzarja

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

17.00 Ura pravljic

petek, 1. 3.

Ostale aktivnosti

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

ponedeljek, 4. 3.2019, novi vpisi v skupino break dance torek, 5. 3. 2019, v skupino jazz balet sreda, 6. 3. 2019, v skupino rock and roll četrtek, 7. 3. 2019, v skupino športna rekreacija in družabni plesi petek, 8. 3. 2019, v skupino plesi za najmlajše (začetna in nadaljevalna)

Od 11. 3. do 21. 3. ob 18.00 V Zdravstvenem domu Tržič ponedeljek, 11. 3. 2019, uvod v šolo za starše; sreda, 13. 3. 2019, nega dojenčka; ponedeljek, 18. 3. 2019, aktivna priprava na porod; sreda, 20. 3. 2019, matične celice, porod četrtek, 21. 3. 2019, razvoj in nega zob v 1. letu, prehrana in bolezni

vsak ponedeljek do 20. 3. 17.00 Dom krajanov Lom pod Storžičem

Zimska liga v streljanju z zračno puško in pištolo Športno društvo Lom pod Storžičem

Glasbena šola Tržič

torek, 5. 3. 13.30 iz Tržiča

Izlet s praznovanjem dneva žena in pustovanjem Društvo upokojencev Tržič

19:00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Dom Petra Uzarja in Tržiški muzej

Od 4. 3. do 8.3 .

48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (saksofon)

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Vpis v Plesni klub Tržič

ponedeljek, 4. 3. in torek, 5. 3. Glasbena šola Tržič

Srečanje pogovorne skupine za samopomoč

Predstavitev knjige Bronje Žakelj: Belo se pere na devetdeset Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 6. 3. 15.00 Dom Petra Uzarja

sobota, 2. 3. iz Tržiča

Planinski izlet: Sveta gora nad Solkanom

Srečanje skupine za družinske člane, ki skrbijo za osebo z demenco Dom Petra Uzarja

Planinsko društvo Tržič 18.00 društvena pisarna v Bistrici 10.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Meritve društva diabetikov Tržič

Meritve društva diabetikov Tržič Društvo diabetikov Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 15.00 Sokolnica

Otroško pustovanje Splošno športno društvo Tržič

18.00 Kulturni dom Križe

Predavanje o rezi sadnih rastlin z Janom Bizjakom Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

petek, 8. 3.

Občni zbor Planinskega društva Križe

10.00 restavracija Raj

Planinsko društvo Križe

Redni zbor članov društva Društvo invalidov Tržič

18.00 Planinski dom na Zelenici

Državno prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju 2019; SKI RAID & VIKEND ZABAVE

19.30 Kulturni center Tržič

Društvo za razvoj turnega smučanja in Občina Tržič

Občina Tržič

Tržiški abonma: Šentjakobsko gledališče Ljubljana - Seks in ljubosumnost

koledar prireditev sobota, 9. 3.

sobota, 16. 3.

torek, 26. 3.

8.00 Atrij Občine Tržič

11.00 Kulturni center Tržič

8.00 Tržič

Tržni dan – Ko se ptički ženijo

Abonma za otroke: Rozinteater Ovbe, Kekec, ujma gre

Pohod in spoznavanje Tržiča z okolico ter ogled muzeja

Občina Tržič

Društvo upokojencev Tržič

Iz Križev

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Planinski izlet: Hrvaška Istra

Predavanje Mihe Kramlja: Radosti in pasti nove tehnologije

Občina Tržič

29

8.30 izpred bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

Postno romanje po Rožnovenski poti Prijatelji rožnovenske poti

Planinsko društvo Križe

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

10.00 Balos 4

Delavnica plesne tehnike Kulturno umetniško društvo Leyli

19.00 Dvorana tržiških olimpijcev

An’ flet’n večer Media Butik in Občina Tržič

nedelja, 10. 3. 18.00 dom krajanov Lom pod Storžičem

Slavnostni koncert MePZ KUD Lom in Lomskih fantov Kulturno umetniško društvo Lom pod Storžičem

p onedeljek, 11. in torek, 12. 3.

nedelja, 17. 3. Dom krajanov Lom pod Storžičem

100. obletnica Kulturno umetniškega društva Lom pod Storžičem (Območno srečanje vokalnih skupin) Kulturno umetniško društvo Lom pod Storžičem

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Branje s tačkami

torek, 19. 3.

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

18:00 Razstavno - izobraževalno središče Dolina

ponedeljek, 11. 3. 16.00 Tržič (mestno jedro, brežina Tržiške Bistrice, Kurnikova hiša)

Predavanje: Žiga Zwitter: Vpliv viška male ledene dobe v 17. stoletju na Zgornje Savinjske samotne kmetije Občina Tržič

Gregorjevo – »Vuč v vodo« Osnovna šola Bistrica, Občina Tržič, Tržiški muzej

torek, 12. 3. 19:00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

19:00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Spomladanske Besedarije – srečanje tržiških literatov Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 20. 3. 18.00 Glasbena šola Tržič

sreda, 13. 3. 11.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Individualna pomoč za uporabnike računalnika Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Nastop prvošolcev ob materinskem dnevu Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Informativni dan na Ljudski univerzi Ljudska univerza Tržič

četrtek, 14. 3. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ura pravljic: Predstava POŠ Kovor v nemščini

četrtek, 21. 3.

Srečanje članov društva slepih in slabovidnih

Zbor članov Društvo upokojencev Tržič

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Srečanje pogovorne skupine za samopomoč Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Javni sklad za kulturne dejavnosti Tržič območna izpostava Tržič

18.00 Glasbena šola Tržič

Nastop učencev Glasbene šole Tržič Glasbena šola Tržič

18.00 Velika sejna soba Občine Tržič

Letni zbor članov Občinskega združenja slovenskih častnikov Tržič Združenje slovenskih častnikov Tržič

četrtek, 28. 3.

Ura pravljic; Predstava KUD Leše: Od kod si kruhek Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sobota, 30. 3.

Gledališka igra KUD Podljubelj: Vohun iz Šiške Kulturno umetniško društvo Podljubelj

APRIL

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Razstave

Ura pravljic: Dino in čarobni Toni (Gledališče KU-KUC) Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sobota, 23. 3. 18.00 restavracija Raj

Domoznanski večer / okrogla miza: Bili so glasbeniki

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

petek, 15. 3.

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

19.00 Kulturni center Tržič

15.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 18.00 Ljudska univerza Tržič

Individualna pomoč za uporabnike računalnika

17:00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Predavanje Maje Megla: STRES Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 27. 3. 11.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

9.00 Kulturni center Tržič

Območno srečanje otroških plesnih skupin TRŽIČ PLEŠE 2019 Jani sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Tržič

do 8. 4. Galerija Atrij

razstava: Zakaj valentinovo, če imamo gregorjevo? Tržiški muzej

od 4. 4. do 6. 5. 18.00 Galerija Paviljon

razstava: Eva Petrič, instalacija Tržiški muzej

nedelja, 24. 3. Dom krajanov Lom pod Storžičem

100. obletnica Kulturno umetniškega društva Lom pod Storžičem Kulturno umetniško društvo Lom pod Storžičem

od 11. 4. do 6. 5. 18.00 Galerija Atrij

slikarska razstava Barbare Demšar Tržiški muzej

30

koledar prireditev

četrtek, 4. 4. Kulturni center Tržič

Koncert: Manca Izmajlova- Ruska noč

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

18.00 na eni izmed tržiških osnovnih šol

17.00 Ura pravljic Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Tržiča: Spomladanski koncert 2019

sobota, 6. 4.

Javni sklad za Kulturne dejavnosti, območna izpostava Tržič

Manca Izmajlova in Občina Tržič

vsak ponedeljek

8.00 Atrij Občine Tržič

Tržni dan

Dom Petra Uzarja

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (srednje težke vaje) Dom Petra Uzarja

Občina Tržič in Krajevna skupnost Tržič –mesto

sobota, 13. 4. iz Tržiča

Planinski izlet: Kotovo sedlo 2134m Planinsko društvo Tržič

9.00 ulice Tržiča

Tek po ulicah Tržiča vsak ponedeljek in četrtek

Športna zveza Tržič

18.00 telovadba

Predavanje v RIS Dolina

10.00 Sebenje

Občina Tržič

Vaški sejem

Dom Petra Uzarja

torek, 16. 4. 18.00 Razstavno izobraževalno središče v Dolini

Dom Petra Uzarja

Krajevna skupnost Sebenje

sobota, 27. 4.

vsak torek

19.00 Dom krajanov Lom pod Storžičem

Dom Petra Uzarja

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (zelo težke vaje) Dom Petra Uzarja

Slavnostna akademija ob 100. obletnici KUD Lom pod Storžičem Kulturno umetniško društvo Lom pod Storžičem

iz Tržiča

Planinski pohod: Gozdnik - Kal Mrzlica Planinsko društvo Tržič

četrtek, 11. 4.

vsak četrtek

18.00 Galerija Paviljon

Dom Petra Uzarja

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (lahke vaje) Dom Petra Uzarja

Odprtje slikarske razstave Barbare Demšar Občina Tržič in Krajevna skupnost Tržič –mesto

Zanimivi dogodki v članicah združenja zgodovinskih mest Slovenije DATUM in URA

PRIREDITEV

KRAJ

DODATNE INFORMACIJE

3. 3. ob 10. uri

53. tradicionalni smuk za trofejo Svinjska glava

Planina pod Golico, Jesenice

Športni center Španov vrh 051 669 490; asmediji@gmail.com

5. 3. ob 10. in 16. uri

Pustovanje

Mestni in Stari trg, Slovenske Konjice

DPM Slovenske Konjice in TD Slovenske Konjice; 031 541 349; janja.brglez@guest.arnes.si

5. 3. ob 16.30

Pustni sprevod in veselo pustno rajanje

Mestni trg, Škofja Loka

Društvo prijateljev mladine Škofja Loka 031 362 157; katrin.kopac@gmail.com

8. in 9. 3. ob 19. uri

Anton Tomaž Linhart: Županova Micka, komedija

Loški oder, Škofja Loka

KD Loški oder Škofja Loka 04 512 08 50; 041 730 982; gledalisce@kd-loskioder.si

9. 3. ob 20. uri

Koncerta Kvartet Akord in Jurij Hladnik

Ipavčev kulturni center Šentjur

Knjižnica Šentjur; 03 746 37 40; info@ikcsentjur.si

12. 3.

Gregorjevo v Slovenskih Konjicah

mestno jedro Slovenskih Konjic

Turistično društvo Slovenske Konjice; 041 488 499; cveto.stefanic@gmail.com

12. 3. ob 18. uri

Dobrodelni koncert »NAMESTO WINDOWSEV NOVA OKNA«

Kulturni dom na Slovenskem Javorniku, Jesenice

OŠ Koroška Bela Jesenice; 04 580 64 05; o-korbela.kr@guest.arnes.si

13. 3. ob 18. uri

Umetniško – modni večer s Sanjo Veličković

Dom kulture Slovenske Konjice

Splošna knjižnica Slovenske Konjice 03 758 04 37; www.knjiznica-slovenskekonjice.si

15. – 19. 3, od 10. ure dalje

Tradicionalni Jožefov sejem

Prireditveni prostor na Stari Savi, Jesenice

Zavod za šport Jesenice; 04/588 46 60; zsj.programi@siol.net

16. 3. od 10. ure dalje

Tradicionalni pomladni tek

Prireditveni prostor na Stari Savi, Jesenice

Zavod za šport Jesenice; 04/588 46 60; zsj.programi@siol.net

16. 3. od 9. ure dalje

9. Kocenova sobota na Ponikvi

Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva, Šentjur

Turistično olepševalno društvo Ponikva 031 704 980; tod.ponikva@gmail.com; http://www.todponikva.si/

16. 3. ob 9. uri

Ponikva Open 2019 - Mednarodna tekma v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke in drugih mehanskih ugank

Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva, Šentjur

Rubik Klub Slovenija wca.slovenia@gmail.com

16. 3. ob 19.30

Koncert Klapa SOL z otoka Paga

Dvorana Kina Železar Jesenice

Pihalni orkester Jesenice – Kranjska Gora 041 990 260; helena.erman@gmail.com

22. 3. ob 14. uri

Rusijada - festival ruske kulture in jezika

Loški oder, Škofja Loka

Gimnazija Škofja Loka; 031 869 756; marjetapetek@hotmail.com

27. 3. ob 18. uri

Pravljični večer za odrasle 2019

Splošna knjižnica Slovenske Konjice

Splošna knjižnica Slovenske Konjice 03 758 04 37; www.knjiznica-slovenskekonjice.si

kultura, iz naše preteklosti

31

Tržiške šoferske BORIS KUBURIČ

Tržiška dolina se smeje, prireditev, ki smo jo Smehovci pri Mladinskem gledališču Tržič pripravili ob iztekajočem se letu 2017, je ne le prinesla obilico smeha in dobre volje, pač pa tudi nekaj odzivov na odigrane skeče. Med njimi je najbolj odmeval zgodba z naslovom Na avtobus, kjer starejša ženica (Boris Kuburič) pred vstopom na avtobus z napisom Škofja Loka - Kranj -Tržič takole nagovori mladega šoferja (David Ahačič): ŽENICA: Dober dan, saj gre tale avtobus v, ali ne? ŠOFER: Seveda, gospa, kar vstopite… ŽENICA: A, pa ste prepričani, da gre res v Tržič? ŠOFER: Gospa, glejte, tudi na tejle tabli vam piše, da gre v Tržič… ŽENICA: Aha, dajte no, kaj vse pri nas piše, pa nič ne velja…. ŠOFER: Gospa, vam verjamem … Kar vstopite, prosim… Gremo! ŽENICA: Počasi, lepo prosim… Vi ste pa kar precej mlad šofer… A šoferski izpit sploh imate? ŠOFER: Lepo vas prosim, seveda ga imam…. ŽENICA: Ne vem, če bi vam verjela. Veste, včasih smo Tržičani imel »ta prave« šoferje. Na daleč so bili znani po tem, da so bili znani. Danes je pa šofer avtobusa že lahko kdor hoče bit'…. Tonija Kajbiča, dolgoletnega tržiškega šoferja, je skeč spodbodel, da je tudi sam zapisal nekaj anekdotičnih zgodb o tržiških šoferjih: Zgodba prva: «Igralci« - Voznik: Janez Klemenc, sprevodnik: Jaka Zadnikar; relacija: Tržič - Maribor Na poti proti Mariboru se avtobus ustavi v Slovenskih Konjicah. Starejša gospa v štajerskem narečju vpraša: - Pa kaj vi stojite na Klopcah? - Gospa, na klopcah se sedi, ne stoji!, ji odgovori Jaka. Klopce so avtobusno postajališče med Konjicami in Mariborom. Zgodba druga: Igralski par je isti. Kraj Slovenska Bistrica. Zgodba skoraj enaka. - Ali stojite v Morju? Štajerci v svojem žargonu ne rečejo ali ustavite ali počakate tam in tam, ampak ali tam in tam stojite. - V morju se plava, ne stoji!, je tudi tokrat odrezav Jaka. Tudi Morje so kraj oz. avtobusna postaja na Štajerskem. Zgodba tretja: »Igralca«: Voznika in sprevodnika istočasno sta Jože Gabron in Tone Kajbič; relacija: Tržič - Varaždin Tone je prvič na tej relaciji in zato kot mlad šofer celo pot do Varaždina posluša modre nasvete starejšega kolega. Dan je vroč. V Varaždinu imata štiri urni postanek in Jože se ohladi v bližnji reki. Ob vrnitvi spet deli nasvete in za vajo snameta jermen na motorju ter ga nato spet vrneta na svoje mesto in dobro »našponata«. Pri tem opravilu so roke precej umazane, zato Jože naroči Tonetu, naj mu prinese kanister z vodo. A ta je prazen. - Normalno, zavpije Jože, s ta mladimi ni tako ali tako nič. Zakaj pa včeraj nisi nalil vode? Kako se bom pa sedaj umil? - Če si v reki plaval, boš pa še roke tam umil!, mu odgovori sovoznik. Do Tržiča nista več spregovorila. Zgodba četrta: Voznik: Janez Mandelc - Pikec; relacija: Tržič - Planica Šofer v Kovorju »naloži« športne navdušence in hajd v Pla-

nico. Na skoke. Parkirajo blizu Štajercev, kjer sta še pred pričetkom prireditve veselje in količina popitega vina na vrhuncu. Kovorjanom to seveda ni pogodu. Po končanih skokih bi se Kovorjani radi tepli s Štajerci, a jim provokacije ne uspejo. Stepejo se nato kar sami med sabo v avtobusu na poti domov. In še ena Planiška. Tokrat je bil šofer Toni Kajbič. Ob šestih popoldan je bil dogovorjen odhod s planiškega parkirišča, a glej ga zlomka: harmonikarja ni od nikoder. Vsi ga iščejo, tudi policija in reševalci. Po uri iskanja ena od potnic zaprosi šoferja, da naj ji odpre »bunker«, ker je lačna. Tone vljudno odpre prostor za prtljago in ga nemudoma presenečen tudi takoj zapre. Zakaj? V njem je namreč videl težko iskanega potnika, kako s harmoniko na trebuhu veselo smrči. Tako in tam se je peljal vse do doma. Do Križev. Zgodba peta: Leto 1977. Voznik: Jelko Slabe, sprevodnik: Jaka Zadnikar, potnik: Toni Kajbič. Relacija: Tržič - Kranj Jaki smo, zaradi njegovih brkov in ostrega pogleda, potniki pravili tudi Šerif v New Yorku, saj je bil neznansko podoben glavnemu igralcu (Dennis Weaver) takrat zelo priljubljene TV nadaljevanke z istim naslovom. Znameniti so bili njegovi stavki: »Kar nanj, dokler še stoji (avtobus)!« ali »Katera še ni dala (denarja za vozovnico oz. ni plačala prevoza)?«. Omenjenega leta se je Tone še vozil v poklicno šolo v Kranj in Jaka je po avtobusu preverjal, ali imajo vsi (tudi mesečne) vozovnice. Ko ugotovi, da ima Tone v ustih žvečilni gumi, mu ga lastnoročno potegne iz ust, pritisne v dlan in zahteva, da ga odnese v koš. Sam je ostal pri zadnjih vratih. V Naklem Jaka zavpije »Izstopijo!« in izstopi. Jelo ni imel navade pogledati v vzvratno ogledalo in to izkoristi Tone, ki zavpije »Dobro je!«. Vrata se zapro in Jaka ostane v Naklem. Cel avtobus se je smejal, a ne za dolgo. Jaka je na avtoštop prišel v Kranj pred avtobusom, a krivca kljub poizvedovanju ni našel. Po 20-ih letih Tone tudi sam postane šofer in na eni od novoletnih srečanj zaposlenih Jaki omeni njegov »Izstopi!« in »Dobro je!«. Jaka pa: » A, ti si bil?!, Dvajset let sem te čakal!« In spet je bil smeh. Tokrat vseh zaposlenih. Zgodba šesta: Voznika: Vojko Perkman in Jože Gabron; relacija: Tržič Maribor Avtobus bi moral že odpeljati, ko Vojka, drugega šoferja na omenjeni relaciji ni in ni. Jože domneva, da je Vojko zaspal in ker ve, da stanuje v stolpnici tik ob avtobusni postaji ga gre zbudit. Pozvoni na zvonec ob domofonu, na katerega se oglasi Vojko, ki reče: »Vojkota ni doma!« Odloži slušalko in gre nazaj spat. Jože je moral sam peljati avtobus do Maribora. Zgodb in anekdot o tržiških šoferjih in »šoferjih« je veliko in morda jih bo kdo kdaj zapisal, da ne bi šle v pozabo. Tokrat jih je Toni. Jih bo še kdo?

obvestila, vabila Zapisi z gora – planinski dnevnik SANDRA POHOLE

Zapisi z gora – planinski dnevnik je sila posrečena zadeva. Zakaj? Ko človek po večurnem naporu vendarle zleze na težko pričakovani vrh, se zna zgoditi, da je od radosti in prelepih razgledov kar malce opit. Da mu glava ne bi obvisela v oblakih, v spominu pa nastale frdamane luknje, lahko svoja doživetja, občutenja in opažanja z gora pridno zapiše v Zapise z gora. Slednji niso le priročen pohodniški dnevnik stare šole (svinčnik in papir), saj so opremljeni še s pravili vedenja na gorskih poteh in naravi nasploh

ter koristnimi napotki za vsakega pohodnika in kolesarja. In še: vsebujejo tudi nekaj malega o tihi govorici živali. Skratka, vsak pohodnik, planinec in kolesar ga mora imeti. • Format: 10 x 14 cm • Št. strani: 132 • www.k8dizajn.si

NAGRADNO VPRAŠANJE: Kateri je najvišji vrh v občini Tržič? Odgovore nam do 15. marca 2019 pošljite na dopisnicah na naslov Uredništvo Tržičana, Trg svobode 18, 4290 Tržič, ali po e-pošti na naslov: informacije@trzic.si Pravilna nagradne igre so na vpogled v Uredništvu Tržičana.

Romanje po Rožnovenski poti Vabimo vas na postno romanje po Rožnovenski poti. Geslo tokratnega romanja je: Z VSAKIM KORAKOM BLIŽJE ODREŠENJU Prošnje in zahvale bomo namenili tudi po osebnem namenu.

Čudežne kapljice BORIS HORVAT TIHI, PREDSEDNIK ODBORA NAGLUŠNIH ZDGNS

V številnih medijih se pojavljajo oglasi o revolucionarni metodi, ki omogoča povrnitev slušnih sposobnosti brez operacij in dragih slušnih aparatov. Gre za zavajanje in škodljivo oglaševanje in s tem tudi kršitev obstoječe zakonodaje. Naglušnost je neozdravljiva, ne pomagajo nobene čudežne kapljice, ampak pomagajo izključno le ustrezni tehnični pripomočki in kakovostni slušni aparati V Sloveniji živi približno 150.000 oseb z okvaro sluha in verjamem, da je to zelo mamljiv trg za različ-

katera fotogra

niku papežu Janezu Pavlu II. Na približno 12 km dolgo pot se bomo odpravili ob vsakem vremenu. Hoje je za štiri ure. Na pol poti, na info točki, pa bo poskrbljeno tudi za okrepčilo. Poskrbite za primerno obutev in obleko. Prisrčno vabljeni!

Informacije za romanje:

Romanje bo v soboto, 9. marca 2019.

Jana Grohar 041 271 635

Ob 8.30 uri bo sv. maša v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, potem pa se bomo zbrali ob spome-

www.roznovenskapot.si

ne tržne manipulacije in da mnogi v tej nesrečni masi ljudi vidijo le pot do lahkega zaslužka in niti najmanj ne pomislijo na številne negativne in škodljive učinke, ki jih lahko povzročijo z zavajajočimi obljubami in oglasi. Skupaj s sodelavci v vseh društvih gluhih in naglušnih, ki delujejo pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih širom Slovenije, se trudimo z ozaveščanjem, da osebam z izgubo sluha pokažemo pravo rehabilitacijsko pot, zato iskreno upam, da nam bodo slovenski mediji pri tem pomagali, predvsem pa si želimo, da naglušnim ljudem ne bi škodovali.

Matevž Kleč 040 553417

Prijatelji Rožnovenske poti

brezplačni oglas

32

obvestila, vabila Vabilo

Vabilo na letni zbor

KUD Leše, Leske ter KS Leše in KS Brezje

Gradivo za zbor je na vpogled v društveni pisarni v času uradnih ur pri Joži Laharnar.

Društvo invalidov Tržič

Posebno pozornost bomo namenili našim članicam ob mednarodnem dnevu žena, zato vse še posebej lepo vabljene. Prosimo

brezplačni oglas

brezplačni oglas

v petek, 8.marca, ob 18. uri v šolo v Lešah

13. Tek po ulicah Tržiča – tek za vse generacije

3. Prireditelj: Športna zveza Tržič in Vrtec Tržič Start: 10.15, družine s predšolskimi otroki, 10.30, tek osnovnošolcev, 11.30. Tek po ulicah Tržiča.

1. Kraj prireditve: Tržič Tekmovanje šteje za serijo »Gorenjska, moj planet« in »Tržiški pokal v tekih«

brezplačni oglas

brezplačni oglas

2. Datum tekmovanja: sobota, 6. aprila 2019, ob 10.15 uri, start pred stolp­ nico

VPLIVI OKOLJA NA ZDRAVJE

RANLJIVE SKUPINE • Dojenčki in otroci • Starejši ljudje • Ljudje z boleznimi srca in ožilja • Ljudje z boleznimi dihal (astma, KOPB) • Sladkorni bolniki

ONESNAŽEN ZUNANJI ZRAK

DELCI PM

Kaj lahko sami storimo za zašcito svojega zdravja? • Upoštevajmo Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev PM10 glede na • Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Izogibajmo se bližini prometnic, izberimo park ali gozd. Ne izvajajmo napornejših fizičnih • Bivalne prostore učinkovito prezračimo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja.

VPLIVI NA ZDRAVJE

PM10

PM10 PM0,1

PM2,5

ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične

PM2,5

PM10

PM0,1

• Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj

VD

bolezni živčevja

IH

AV AN

• Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.

JE

bolezni srca in obtočil

bolezni dihal drugi učinki: prezgodnji porod, nizka porodna teža..

VIRI ONESNAŽEVANJA

presnovne bolezni

•

skladno

• Doprinesimo k zmanjšanju izpustov v domačem okolju – to lahko storimo tako pri ogrevanju objekta v katerem živimo kot pri načinu transporta!

brezplačni oglas

PM0,1 PM2,5

brezplačni oglas

na prireditev ob praznovanju dneva žena.

vse zainteresirane, da do torka, 5.2.2019, prijavite svojo prisot­ nost.

Društvo invalidov Tržič prijazno vabi vse svoje člane na redni letni zbor članov, ki bo v petek, 8. marca 2019, ob 10.00 uri v Restavraciji Raj v Tržiču.

vas prijazno vabijo

33

obvestila, vabila Lovska koča na Vetrnem JANEZ JAZBEC, FOTO: JANEZ JAZBEC

Navadila sva se, da vikende preživiva v koči pod Kriško goro. Lokacija koče je idealna, saj je od najinega doma v Sebenjah oddaljena samo tri kilometre. Z veseljem kuhava in postreževa naključnim ali napovedanim gostom. Nudiva jedi na žlico, jelenov golaž, bograč, segedin golaž, polnjene paprike, največ pa je še vedno kosil s pravo govejo juho. Za posladek nudiva grmado, jabolčni štrudelj, gibanico, puding s smetano in malinovcem kot v starih časih v mlečni, sladoled z vročimi borovnicami. V Lovski koči je kar živahno. Pri nas se oglasijo tudi pohodniki, ki se vračajo s Kriške gore in Gozda. Zelo sva jih vesela. Rada pa vidiva tudi mlade družine, ki obiščejo Vetrno, saj ima Švabov Miha na domačiji kaj pokazati. Take črede, v kateri je okoli dvesto drobnic, največ ovc in koz, krško-poljskih prašičev in oslov, ne najdete daleč naokoli. Za otroke je to prava paša za oči.

brezplačni oglas

Konec marca bodo minila štiri leta, odkar sva z ženo Sonjo prevzela v najem Lovsko kočo na Vetrnem. Malokdo je verjel, da bova zdržala toliko časa.

ZELENICA

3. 3. 2019 SKI RAID & VIKEND ZABAVE

Po sprehodu in ogledu živali pa se radi oglasijo še na čaj in sladico k nama, v Lovsko kočo. Vsem gostom sva hvaležna za obisk. Če pa bi radi v čudovitem okolju in ob dobri domači hrani praznovali s svojimi najbližjimi, le pridite! Naš tel. je 031 665 822. Nagradno vprašanje: Približno koliko živali je v čredi domačije Švab? Odgovore nam do 15. marca 2019 pošljite na dopisnicah na naslov Uredništvo Tržičana, Trg svobode 18, 4290 Tržič, ali po e-pošti na naslov: informacije@trzic.si. Pravilna nagradne igre so na vpogled v Uredništvu Tržičana.

Program 3. marec 2019 Državno prvenstvo v turnem smučanju – ZELENICA SKI RAID, zabava na snegu z družabnimi igrami ter mini funslope progo, testiranje turnih smuči Elan, vožnja s snežnimi kolesi Hillstrike in izposoja snežnih krpelj, veleslalom za Kozorogov pokal … Dodatna ponudba - TAXI RATRAK Za najbolj utrujene ali za tiste z manj kondicije – 10 EUR/osebo ob polnem ratraku (max. 10 oseb na vožnjo): odhod ob 10. in 11. uri z Ljubelja, povratek ob 15. in 16. uri z Zelenice, prijave: stanko.koblar@gmail.com oz. 040 627 808.

www.visit-trzic.com/skiraid

KOZOROGOV PAKET

(49,90 EUR/osebo) 2.—3. marec 2019 Vodena tura s snežnimi krpljami, turnimi smučkami ali peš, Zeleniški paket dobrodošlice, družabne igre na snegu, predavanje lednega plezalca Klemena Premrla: Ledene sanje, nočitev s polpenzionom, lovljenje jutra v objektiv na Trianglu, prijave: stanko.koblar@gmail.com oz. 040 627 808.

www.zelenicaskiraid.eu

Organizatorji: Društvo za razvoj turnega smučanja, GUC Zelenica in Občina Tržič.

brezplačni oglas

34

Z VZAJEMNO HITRO DO ZDRAVSTVA Pozdravljen, g. Matjaž Fajfar, direktor Vzajemnine poslovalnice v Kranju. Je v Tržiču kaj novega? Vzajemna je lansko leto v Tržiču odprla novo poslovalnico na lokaciji: Loka 120, Tržičanom bolj znano po tehničnih pregledih podjetja Tehno d.o.o. Že na začetku bi izpostavil, da bomo prvim dvajsetim v marcu 2019, ki bodo sklenili novo zavarovanje, poleg lepega darila ob sklenitvi podarili tudi praktično nagrado. V ponudbi Vzajemne zdravstvene zavarovalnice najdemo širok nabor različnih zavarovanj. Ali bi katero še prav posebej izpostavili? V Vzajemni svojo ponudbo zdravstvenih zavarovanj prilagajamo potrebam posameznika in pri tem sledimo enemu cilju: Želimo biti varuh zdravja, ki celovito poskrbi za preventivo in zdravje vseh generacij. Ljudje še vedno radi dobro zavarujejo premoženje – hišo, stanovanje, avto, a vse bolj se zavedajo, kako pomembno je zdravje, zato se vse bolj zavarujejo tudi za tveganja, ki jih prinašajo bolezni in nezgode. V zadnjih letih je opazen porast zavarovanj, ki omogočajo pacientom, da v primeru bolezni ali poškodbe takoj pridejo do zdravstvenih storitev, saj so v javnem zdravstvu čakalne dobe zelo dolge. V Vzajemni to ponujamo v okviru zavarovanja Zdravstvena polica, ki omogoča takojšen dostop do specialističnih storitev, operacij, drugega mnenja itd. Ali lahko na kratko obrazložite prednosti, ki jih imajo zavarovanci Zdravstvene police? Zavarovanje Zdravstvena polica ponuja veliko več kot zgolj hitro obravnavo brez čakalnih dob. V Vzajemni za zavarovanca v celoti pripravimo individualni načrt zdravljenja in mu pomagamo od začetka do zaključka zdravljenja. Organiziramo obisk pri zdravniku specialistu in poskrbimo za hitro organizacijo operativnega posega. V naši mreži izvajalcev so vrhunski strokovnjaki in mednarodno priznane zdravstvene ustanove v Sloveniji in tujini (preko 50 domačih in okoli 30 tujih partnerjev). Zavarovanju lahko pod ugodnimi pogoji priključimo še kritje za pridobitev drugega mnenja in zavarujemo svoje otroke. Nam lahko poveste še kakšen primer cene za določeno zdravstveno storitev? Cene samoplačniških specialističnih storitev v Sloveniji narekuje sama storitev in njen ponudnik, zato se lahko storitve za enak poseg razlikujejo. Operacija meniskusa pri enem izmed ponudnikov na primer stane kar 2.000 evrov. Vzajemna nudi svojim zavarovancem tudi lojalnostni program Varuh zdravja, s katerim vam pomaga skrbeti za svoje zdravje ter ga ohranjati. Kaj pravzaprav zajema vaš edinstven program aktivnega varovanja zdravja? •

Informacije o zdravnikih specialistih v okviru javne zdravstvene mreže in čakalni dobi. Za vas poiščemo specialista z najkrajšo čakalno dobo.

•

Zelo obiskane brezplačne tečaje smučanja in teka na smučeh.

•

Aktiven oddih in ugodne počitnice: Bogat izbor turističnih aranžmajev za zdrav oddih s posebnim poudarkom na dodatni ponudbi, kot so tečaji nordijske hoje, kolesarske ture, specialistične meritve.

•

Ugodnosti in popuste pri nakupih opreme za šport, pri prijavninah na rekreativne dogodke, pri smučarskih vozovnicah (15% popust na smučarske karte za Krvavec in Mariborsko Pohorje,15-20% za Kranjsko Goro).

•

Brezplačno spletno telovadnico Varuh zdravja, ki vam nudi raznolike vadbe s profesionalnimi trenerji, ki jih lahko izvajate kar v udobju lastnega doma.

Nam lahko na koncu najinega razgovora zaupate še kaj o vaši novi nagradni igri?

plačan oglas

Nagradna igra je zelo preprosta, vse kar morate storiti je, da nas obiščete v naši poslovalnici v Tržiču ter se potegujete za čudovite nagrade. Naj še povem, da se bo enemu izmed sodelujočih nasmehnila sreča ter bo kot prvo nagrado prejel prenosni računalnik HP. Se vidimo v Loki 120, v prostorih tehničnih pregledov podjetja Tehno d.o.o. Poslovalnica v Tržiču je odprta: Ponedeljek in sreda 8:00 - 12:00 in 13:00 - 17:00 ter v Petek 8:00 - 12:00 in 13:00 - 15:00

plaÄ?an oglas