Tržičan junij 2019

· INTERVJU ·

· V SREDIŠČU ·

· INTERVJU ·

Dr. Domen Ribnikar

Priznani doktorji fizike iz Leš

Anže Peharc

Glasilo Občine Tržič | 3. junij 2019 | Letnik 23 | Številka 4

2

uvodnik

Spoštovane dopisnice, spoštovani dopisniki! IRMA LIPOVEC, UREDNICA GLASILA TRŽIČAN

Zahvaljujem se za vse prispevke, ki ste jih tako vestno pošiljali na

Ob prispevkih, ki vsebujejo do 2.000 znakov brez presledkov na-

uredništvo. Brez vas in vaših prispevkov ne bi bilo Tržičana.

čeloma ne bomo objavljali fotografij. Na eno stran pride približno

Pri prvem pregledu prispevkov imam veliko dela s tem, da jih uredim tako, kot zahteva oblikovalec. Težava nastopi, ko prispevki in

6.000 znakov brez presledkov, torej so to trije prispevki po 2.000 znakov brez fotografij.

pripadajoče fotografije niso opremljeni z vsemi podatki.

Upam, da bom s temi pojasnili in navodili tudi vam olajšala delo.

Predlagam okvirna navodila. Prosim, da:

Veselim se sodelovanja z vami, veselim se pestrosti prispevkov.

1. naslov napišete z malimi tiskanimi črkami, 2. pod naslovom naj bo napisano ime in priimek avtorja prispevka in fotografije z velikimi tiskanimi črkami, 3. fotografijo poimenujte z istim naslovom kot je naslov prispevka, 4. pošljite kakovostno fotografijo. Pred letom je glasilo Tržičan dobilo novo grafično podobo. Grafična podoba glasila je taka, da so na eni strani 3 prispevki in 3 foto-

Poletje na Ljudski univerzi Tržič KRISTINA ZUPAN

Šolsko leto se bliža koncu in vsi razmišljamo o morju in prostem času, a tudi poletni meseci so primerni za izobraževanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Vedno je dobrodošlo, da se kaj novega naučimo in se ob tem še zabavamo.

Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič

Na Ljudski univerzi Tržič smo zato pripravili poletne aktivnosti za otroke in odrasle. Tudi letos bomo pripravili Podjetniški tabor za osnovnošolce, ki bo potekal od 29. 6. do 30. 6. 2019. Tabor bo potekal v okviru iniciative TržičPodjeten.si in bo za udeležence brezplačen. Mentor tabora bo Nejc Konjevič, ki ga otroci že dobro poznajo, saj jih s podjetništvom spoznava v okviru podjetniških krožkov. Tako kot že nekaj let zaporedoma bo tudi letos potekala Poletna šola slikanja z Vinkom Hlebšem (od 8. 7. do 12. 7. 2019, od 8.00 do 10.15; cena je 40 EUR), ki se je lahko udeležite tako začetniki kot tisti že bolj izkušeni. V začetku julija bosta izvedena tudi dve zeliščarski delavnici. V torek, 2. 7. 2019, bo ob 10.00 brezplačna delavnica za mlade Lip gloss za punce in fante. V sredo, 3. 7. 2019, pa bo ob 10.00 delavnica Hladilno mazilo za poletne dni. Mentorica programa vas bo seznanila s postopkom priprave mazila za pike, opekline in klope, prejeli pa boste tudi vzorček (cena delavnice je 15 EUR). Tik pred koncem počitnic, od 19. 8. do 23. 8. 2019, pa osnovnošolce vabimo na Poletno nemščino, kjer bodo lahko ugotovili, da je nemščina tudi zabavna. Tečaj bo potekal vsako dan od 9.00 do 11.15, cena je 45 EUR.

Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje, Janja Nemc in Maja Tekavec

Naša vrata bodo odprta tudi med počitnicami, zato vabljeni, da si popestrite poletne dni z našimi aktivnostmi.

grafije. Kadar so prispevki dolgi 1.500 znakov brez presledkov, je na strani prostora samo za 3 prispevke in 3 manjše fotografije. Če je prispevek krajši, torej približno 1.000 znakov brez presledkov, je prostora dovolj za večjo fotografijo. Sami presodite, kaj želite poudariti: besedilo ali fotografijo.

Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Irma Lipovec

Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 524 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 1. julija 2019. Datum za oddajo prispevkov je 15. junij 2019. Na naslovnici: Kristina Lindav, naslov dela: Le čas ga še vrti, akril na platnu

Francka Globočnik - mešana tehnika (Domačija)

župan z nami

3

Sanacija po neurju v letu 2018 Po finančni vrednosti, gradbenem obsegu pa tudi pomenu za našo skupno varnost, bo sanacija po lanskem neurju daleč največja investicija letošnjega proračuna. Aktivnosti bodo zajele več krajevnih skupnosti in lepo število krajev vezanih predvsem na Jelendolsko, Lomsko in Podljubeljsko dolino. Delimo jih lahko tudi na tiste, ki jih bo z izdatno finančno pomočjo sanacijskih sredstev izvedla občina in na vodarski del, ki ga za državo izvaja koncesionar Vodno gospodarsko podjetje iz Kranja. Vzporedno se bo v skladu z razpoložljivimi sredstvi izvajala tudi delna sanacija gozdnih cest. Predpogoj za uvrstitev v državni sanacijski program vlade je popis škode po ujmi. To smo uspešno zaključili. Želimo si, da bi bil na vladi sprejet najkasneje v maju. Popisu škode je sledilo obsežno načrtovanje in ocena vrednosti projektov.

Pregled prednostnih enajstih občinskih investicij prikazuje priložena tabela: Št. prioritete

Ime in ozna­ ka objekta (iz AJDE) ( če gre za plaz, pripi­ sati še besedo: PLAZ )

Ocena škode (iz AJDE)

Višina pro­ jektantskega predračuna

Dolina nad Lenartom

56.867,80

Jelendol

120.065,35

774.400,00

2

most pri Šuštarju

50.000,00

89.100,00

3

Na jame (kuharjev most)

58.863,25

188.000,00

Geološko tematska pot

87.966,75

185.500,00

1

4

Brv na geološko tematski poti

86.392,00

5

Dovžanova soteska

264.304,55

582.700,00

Občina Tržič je zimsko spomladanske mesece zelo aktivno in uspešno izkoristila. Izdelanih imamo za preko 3 milijone evrov načrtov in projektov, ki takoj po državni zagotovitvi sredstev, razpisu in izbiri izvajalca, omogočajo gradnjo (foto: Igor Šober).

6

Dolina pod Gabercom

40.803,85

262.000,00

7

Slap - Čadovlje

42.735,83

8

Čadovlje

70.172,35

Na majski seji smo, z namenom zagotovitve sredstev, sprejeli rebalans občinskega proračuna, ki računa na 2,8 milijona evrov iz naslova države, sami pa moramo v proračunu zagotoviti več kot 600 eur samo za plačilo davka. Računamo tudi na pridobitev več kot dvesto tisoč evrov državnih sredstev po zakonu o financiranju občin, ki so že vključena v trenutno odprti razpis izbire izvajalca za sanacijo ceste Gasilski dom Lom-križišče Potarje.

9

Most Čadovlje

17.043,52

185.000,00

10

Parkirišče Dovžanova soteska

93.474,13

365.250,00

Vrednost celotnih del je okrog 350 tisoč evrov. Dela se bodo začela najprej, predvidoma že v juniju. Računamo, da bo tudi v poškodovane vodotoke, ki morajo biti sanirani pred izgradnjo novega mostu ali nove ceste, država vložila nujno potrebna sredstva. Prva gradbena investicija bo predvidoma gradnja manjkajočega zidu na Cankarjevi cesti. Tudi ti projekti so že do- Popravljen in prehoden Bencetov most končani. (foto: arhiv Občine Tržič)

11

46.430,00 2.764.772,00

Od ostalih odprtih nalog nas vse skupaj čaka še praznjenje prodnatih naplavin iz struge nad Jelendolom. Občina je mletje prvih nekaj tisoč kubičnih metrov proda na lastne stroške že izvedla. Material se bo uporabil za sanacijo gozdnih cest. Prav gospodarjenje z gozdovi, gradnja vlak in erozija, je po mnenju vodarjev eden od razlogov za povečano količino materialov v potokih. Še vedno računamo tudi na sodelovanje in finančni prispevek lastnikov gozdov pri sanaciji po ujmi. Nesporno dejstvo je, da je bila ujma še dodatno rušilna tam, kjer so bile ceste in oporni zidovi razrahljani zaradi preobremenitev, v glavnem zaradi prevoza lesa. Prav tako je v slabem stanju tudi poškodovan most pri Jagru, kjer je potrebno prenehati s kamionskimi prevozi, da nam morebitno poslabšanje stanja ne onemogoči tudi avtomobilskega prometa pred novo pašno sezono.

4

iz dela občinske uprave

MINISTRSTVO BO SOFINANCIRALO NAKUP NUJNEGA REŠEVALNEGA VOZILA TIPA B Z Ministrstva za zdravje RS smo prejeli sklep, da se Občini Tržič za sofinanciranje ukrepa oz. investicije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti določi višino sredstev iz državnega proračuna za proračunsko leto 2019, in sicer za investicijo Nakup nujnega reševalnega vozila – NRV tipa B za ZD Tržič, v znesku 49.575,60 EUR.

PREJELI CERTIFIKAT VODA IZ PIPE V petek, 19. aprila, je Komunala Tržič d. o. o. na Zbornici komunalnega gospodarstva v Ljubljani prejela certifikat Voda iz pipe, ki ga je prejelo prvih 30 organizacij, po večini komunalna podjetja. Obenem so podpisali zavezo certifikata Voda iz pipe. To pomeni, da bodo v svojih poslovnih prostorih in na dogodkih, ki jih bodo organizirali, ponujali izključno vodo iz pipe in ne predpakirane vode. K pitju vode iz pipe bodo spodbujali svoje zaposlene, partnerje in podizvajalce. Prakso pitja vode iz pipe v podjetju izvajajo že dobro desetletje. Zaposlene in ostale deležnike bodo tudi v prihodnje ozaveščali, da imamo v Sloveniji zdravo in kakovostno pitno vodo, ki je bolj zdrava in okolju veliko prijaznejša kot predpakirana voda.

-- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako. -- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. -- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,4. -- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju. -- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 12 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva -- Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja. -- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,5. -- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju. -- Odzivnost v Svitu – presejalni program za raka debelega črevesa in danke je bila 64,5 %, v Sloveniji pa 62,7 %. -- Odzivnost v programu Zora – presejalni program za raka materničnega vratu je bila 69,9 %, v Sloveniji pa 71,8 %. Celotno publikacijo o stanju na področju zdravja v Občini Tržič si lahko preberete na povezavi http://obcine.nijz.si/Dokumen­ ti/pdf/2019/obcine/131.pdf.

ZAČETEK GRADNJE VSTOPNE INFO TOČKE DOVŽANOVA SOTESKA Vstopna točka v območje naravnega spomenika Dovžanova sotes­ ka je peščeno parkirišče za naseljem Čadovlje pri Tržiču, ob reki Tržiški Bistrici, na travnati površini ob parkirišču pa so locirane informativno pojasnjevalne table in klopi. Druge infrastrukture, ki bi omogočala interpretacijo naravne dediščine, na tej lokaciji ni. Individualen obiskovalec, ki pride brez spremstva vodnika, nima možnosti za pridobitev dodatnih informacij ali brošur. Razstavno-izobraževalno središče Dolina, ki leži v skrajnem severnem delu širšega območja NS Dovžanova soteska pa je od vstopne točke oddaljeno približno 2,3 km.

Direktor Komunale Tržič Primož Bajželj s priznanjem (foto: arhiv Komunala Tržič)

KAKO ZDRAVI SMO V OBČINI TRŽIČ? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so objavili publikacijo Zdravje v občini. V njej so podrobne informacije o zdravju prebivalcev za vsako od 212 občin. Prikaz Zdravje v občini 2019 je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, namreč pomembno vpliva na njihovo zdravje. Poglejmo nekaj ugotovitev oz. dejstev o zdravju v občini Tržič: Zdravstveno stanje in umrljivost -- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 14,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 15,3 dni.

Potreba po vzpostavitvi informacijske točke se kaže pri obiskovalcih in tudi pri turističnih vodnikih, ki izvajajo turistično in strokovno vodenje po Dovžanovi soteski. Na parkirišču ni pokritega prostora, kamor bi se obiskovalci lahko zatekli pred dežjem, kjer bi bile na voljo različne informacije, karte in brošure. Obstoječa postavitev tabel in klopi na istem nivoju ne omogoča zadovoljive slišnosti še posebej ob višjem vodostaju reke, ki teče tik za tablami. Strokovne ekskurzije pogosto potekajo v obliki terenskih vaj, za katere so nujno potrebni pripomočki (kladiva, zaščitna očala, zemljevidi, povečevalna stekla …), kar morajo vodniki vsakič znova pripeljati iz Tržiča. Občina Tržič je projektni partner v operaciji Bogastvo narave (Program CLLD - izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020), ki ga delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Osnovni namen investicije je pridobiti, z vidika interpretacije naravne dediščine, nepogrešljiv objekt na vstopu v naravni spomenik, kjer bodo uporabnikom na voljo vse potrebne informacije za kakovostno doživljanje narave. Pridobili bomo ustrezno zbirno mesto za pričetke strokovnih in turističnih ogledov. V ta namen je bila 8. maja podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, podjetjem Promobile d. o. o. iz Ljubljane. Vrednost pogodbenih del znaša dobrih 104.000 evrov EUR, dela pa bodo predvidoma končana do konca julija.

iz dela občinske uprave

5

Po oktobrski ujmi 2018 je bistveno spremenjeno površje tudi v povirnem delu Tržiške Bistrice, slednja pa je kot neukročena trmoglavka delovala predvsem na svoji poti, kjer je njen strmec največji, struga pa najožja. Podobne ujme so se dogajale že v preteklosti. O njih imamo zgodovinske zapise predvsem iz prvih desetletij 20. stoletja. Razstava je na ogled v času, ko je odprt RIS Dolina in ob organiziranih ogledih Dovžanove soteske.

3D model objekta vstopne INFO točke Dovžanova soteska (foto: arhiv Občine Tržič).

OGLEJTE SI RAZSTAVO O POSLEDICAH NARAVNIH DOGODKOV V TRŽIČU Od sobote, 11. maja dalje, je v RIS Dolina na ogled razstava z naslovom »Tržiška Bistrica – neukročena trmoglavka Karavank«. Na desetih panojih so predstavljene posledice naravnih dogodkov, ki jih s prostim očesom lahko opazujemo v in ob reki Tržiška Bistrica od Jelendola do naselja Čadovlje pri Tržiču. Da so se podobni dogodki, kot je bila lanskoletna oktobrska ujma, dogajali že v preteklosti, pričajo zgodovinski viri. Razstavo so na Občini Tržič postavili skupaj z dr. Ireno Mrak (Visoka šola za varstvo okolja), dr. Matevžem Novakom (Geološki zavod Slovenije), z zgodovinskimi viri pa je pomagal dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja. Že kmalu po ujmi se je porodila ideja o razstavi, ki bi na eni strani predstavila posledice krutosti narave, po drugi pa nas opozorila, da prepogosto in premalo premišljeno posegamo v naravno okolje in mu s tem rušimo ravnovesje. Za nepoznavalce se zdi, da sanacija po ujmi poteka relativno počasi, a pot do potrditve sanacijskega programa je dolga. »Preden pride do potrditve državnega sanacijskega programa na vladi, kar računam, da se bo zgodilo konec maja, je potrebno narediti gromozansko delo. In na Občini smo ga. Po ujmi je treba najprej popisati škodo, poravnati tisto, kar se interventno da, potem škodo prijaviti in vnesti v državne programe, nato pa vse sprojektirati z načrti. Občina je z veliko truda in dobrega sodelovanja s projektanti različnih podjetij to naredila in načrte že predložila državi. Obetamo si lah­ ko okrog 2,8 mio evrov za popravilo občinske infrastrukture, ki smo jih razdelili na enajst prioritet. Temu pa je potrebno dodati še dela na gozdnih cestah in dela na vodotokih, kjer je škode za skoraj 10 mio evrov.

Dovžanova soteska (foto: Mateja Dolžan)

MED PREJEMNIKI PRIZNANJA PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNO MESTO PONOVNO TUDI TRŽIČ Slovenska filantropija spodbuja razvoj prostovoljstva v občinah z natečajem Prostovoljstvu prijazno mesto. V Kulturnem domu v Črni na Koroškem je v okviru že 20. Nacionalnega tedna prostovoljstva, 21 slovenskih občin prejelo naziv Prostovoljstvu prijaz­ no mesto. Med njimi je ponovno tudi Tržič. Občina Tržič je priznanje prejela za aktivno podporo delu pros­ tovoljskih organizacij, za spodbujanje prostovoljstva in vlaganja v infrastrukturo, ki omogoča tudi boljše delo prostovoljskim organizacijam, predvsem športnim organizacijam in organizacijam za zaščito in reševanje. V občini deluje preko sto prostovoljnih društev, v katera je vključenih več kot 2.200 občank in občanov. Iz proračuna Občine Tržič jim je, preko različnih oblik financiranja, vsako leto namenjenih več kot 700 tisočakov.

Računamo, da se bo vsaj nekaj od tega realiziralo že letos, ve pa se, da bo prva na vrsti obnova zidu na koncu Cankarjeve ulice, pri domačiji nesrečnih Dovžanovih, kjer je Bistrica povzročila največ škode, prestopila bregove in udrla na tržiško cesto,« pravi mag. Borut Sa­ jovic, župan Občine Tržič. Podobne ujme v Tržiču, kot je bila lani oktobra, opisujejo že zgodovinski viri, stari več kot sto let. Po ujmi oktobra 1907 so v ča­ sopisu Gorenjec zapisali: »iz Tržiča se piše: Tukaj sta Tržiška

Bis­trica in Mošenik napravila mnogo škode, ker je v predilnici zelo velik del sveta odneslo in železnično pot razdejalo, kakor tudi baronu Bornu veliko lesa odneslo, tudi dva velika jeza, Krišelnovega in Smukovega je odnesla in še na vse strani trga. Cele smreke je nesla s koreninami skozi trg.« (Gorenjec 1907, št. 41)

Dušan Bodlaj, podžupan Občine Tržič s priznanjem (foto: arhiv Občine Tržič)

6

spremljamo, poročamo

Želite dopoldneve preživeti varno in aktivno? MAJA RANT, UNIV. DIPL. SOC. DEL., FOTO: IZ ARHIVA DPU

Dom Petra Uzarja Tržič Vam omogoča, da se lahko vključite v dnevno varstvo, kjer lahko dopoldneve preživite v družbi vrst­ nikov in organiziranih dejavnosti, kot so ustvarjalne delavnice, telesne aktivnosti in drugo. Vse to pripomore k varnemu in aktivnemu preživljanju vsakdanjika, krepitvi telesa in duha ter čim daljši samostojnosti posameznika v svojem domačem okolju, hkrati pa pomeni tudi razbremenitev za svojce. Dnevno varstvo je namenjeno posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno, popoldne oziroma zvečer pa se vračajo domov. Uporabniki dnevnega varstva se vključujejo v aktivnosti z ostalimi stanovalci doma. Uporabnikom tako nudimo: • bivanje, • socialno oskrbo in zdravstveno varstvo, • organizirano prehrano (zajtrk, kosilo, napitki), po želji dietno, • razvedrilne aktivnosti: jutranjo telovadbo, delavnice za trening spomina, razne tematske delavnice (pust, velika noč, novo leto…), praznovanje osebnih praznikov, druge dejav­

nosti: pevski zbor, pogovorne skupine, »žoga bend«, predvajanje filmov, družabne igre, tombolo, sprehode in uporabo vadbenega parka pred domom … Za več informacij pišite na: maja.rant@dputrzic.si ali pokličite na tel. 04 598 03 18 ali 051 337 818.

Spomini, ki ne zbledijo LADO SREČNIK, FOTO: LADO SREČNIK

27. aprila praznujemo praznik dan upora proti okupatorju. Prej se je ta praznik imenoval »dan osvobodilne fronte slovenskega naroda« ali na kratko dan OF. OF je bila ustanovljena dan prej, in sicer 26. aprila 1941, deset dni za tem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in 14 dni po okupaciji Slovenije. Že tradicionalna proslava ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, je bila v petek, 26. aprila 2019, tudi v Domu Petra Uzarja v Tržiču. Uvodni pozdrav je imela nova direktorica doma dr. Karmen Arko.

Prisoten je bil tudi predsednik ZZB NOB Tržič Jure Jerkič, člani upravnega odbora in predsedniki KO ZB NOB v Tržiču. Med gos­ ti so bili župan mag. Borut Sajovic, direktorica občinske uprave dr. Metka Knific Zaletelj, podžupan Dušan Bodlaj, častni občan Tržiča Valentin Tomazin in predstavniki Krajevne skupnosti Bis­ trica pri Tržiču. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor Leske iz Leš in učenci in mentorja Glasbene šole Tržič. Preko 120 obiskovalcem prireditve je spregovoril tudi župan Tržiča mag. Borut Sajovic in se izkazal še kot recitator s časom priložnostno pesmijo.

Predsednik KO ZB NOB Bistrica pri Tržiču Branko Plajbes je kot organizator prireditve in kot podpredsednik ZZB NOB Tržič pri­ pravil priložnostni govor o dogodkih v obdobju med leti 1941 in 1945 v Tržiču.

Po prireditve je bila skromna pogostitev v prijateljskem srečanju in veselem razpoloženju.

Člani borčevske organizacije

Dr. Karmen Arko, Valentin Tomazin in Jure Jerkič

spremljamo, poročamo

7

Alteršola aktivnosti za otroke in mlade MONIKA VALJAVEC, FOTO: MONIKA VALJAVEC

Z najmlajšimi alteršolarji smo se počitniš­ko razpoloženi podali na zimsko trolovanje, kjer smo se zabavali s prikupnimi troli in skrivnostnim jetijem. Počitniški dan smo si popestrili z ustvarjalnimi, športnimi in kulinaričnimi aktivnostmi ter tako spoznali skrivno življenje trolov. Nova doživetja v Alteršoli pa se še na­prej obetajo mladim od 13 let dalje. V pros­ torih KS Bistrica že peto leto izvajamo preventivni program Alteršola za mlade s poudarkom na komunikacijskih treningih. Ob vikendih zvečer jim omogočamo brezplačno kvalitetno preživljanje pros­ tega časa, pridobivanje novih znanj in kompetenc za življenje. Na delavnicah se preko raznih interaktivnih iger posveča-

mo razvijanju samozavestne, spoštljive, odločne komunikacije in ostalim veščinam, ki mladim lahko pomagajo pri izzivih mladostništva. Večere si popestrimo z družabnimi igrami, ustvarjalnimi, kulinaričnimi, izobraževalnimi in drugimi delavnicami. Pri načrtovanju programa pa upoštevamo mnenja in predloge udeležencev. Majske vikende smo si popestrili s posebnimi izobraževalnimi delavnicami v znamenju medosebne komunikacije in se učili trikov uspešnega soočanja s šolskimi izzivi. Motivacije za nadaljnji raz­ voj programa nam vsekakor ne manjka, vedno pa smo veseli novih članov. Starši in mladi, ki se želite pridružiti, nam lahko pišete na info@altersola. si ali pokličete 040 659 670 (Monika).

Več informacij o naših programih pa si lahko pogledate na www.altersola.si.

Mednarodna vaja gorskih reševalcev na Ljubelju PRIMOŽ ŠTAMCAR, GRS TRŽIČ, FOTO: SLAVKO ROŽIČ

V petek, 22. 3. 2019, smo na pobudo Silva Tišlerja (lastnika koče na Ljubelju 1370 m) izvedli prvo skupno mednarodno reševalno vajo in srečanje gorskih reševalcev GRS Tržič in avstrijske GRS Borovlje (ÖBRD Ferlach) na območju prelaza Ljubelj. Sosednji-obmejni gorski reševalci se tudi sicer srečujemo ob različnih priložnostih (razne planinske ali GRS prireditve, sodelujemo tudi pri kakšni reševalni intervenciji na mejnem območju), tokrat pa je bila planirana skupna vaja, ki je v takšni obliki nismo izvedli že kar nekaj let (leta 1997 je bila skupna vaja na sedlu Belščica, Zbornik 60 let GRS Tržič). Kljub temu, da je bilo tokrat predvideno srečanje predvsem družabnega in spoznavnega značaja, smo najprej v celoti izvedli 2 urno vajo z naslednjim scenarijem: »Pri spustu s prelaza Ljubelj sta na ostrem prepadnem ovinku dva sankača zdrsnila s ceste in zgrmela preko 70 met­ rov po strmini v globino. Oba sta po prvih informacijah poškodovana«.

spust do ponesrečenega, oskrba (prva pomoč glede na poškodbe) in dvig na cesto. Vsaka GRS ekipa je sicer delala samostojno (svoja sidrišča, svoje vrvi, svoja nosila), a smo pri tem obojestransko z zanimanjem opazovali tehniko, opremo, način dela »pri sosedih«. Boroveljčani so reševanje izvedli z minimalno/lahko opremo (škripčevje za dvigovanje bremen), mi smo se odločili za trening uporabe težjih delov skupne reševalne opreme (vitlo in reševalni drog), saj je bilo mesto izvedbe vaje dostopno z reševalnimi vozili. Pri reševanju namišljenega poškodovanca (ki so ga pripravili reševalci iz Borovelj, mi pa drugega »poškodovanca« za njihovo ekipo) smo uporabili še oprema za oskrbo

poškodovanega/prvo pomoč (vakuumske opornice, vratno opornico, material za obvezovanje), reševalni sedež, gorska nosila TSL, ... Vajo smo zaključili z dvigom poškodovanih na cesto, spravilom opreme in krajšo analizo, nato smo se vsi premaknili na prelaz Ljubelj, kjer je sledilo druženje reševalcev z obeh strani meje ob gostoljubju ekipe »koče na Starem Ljubelju«. Načelnika obeh postaj GRS Janez Primožič (GRS Tržič), Erwin Oraže (GRS Borovlje) in Silvo Tišler (koča na Starem Ljubelju) so druženje in vajo zaključili z zahvalo vsem prisotnim ter povabilom in obljubo, da se naslednje leto ponovno srečamo ob podobni aktivnosti.

Zbrali smo se na parkirišču na Ljubelju, od koder smo se z reševalnimi vozili in kompletno opremo vzpeli do mesta vaje (ovinek stare Ljubeljske ceste na višini 1248m). Novozapadli sneg je še nekoliko zabelil dostop, kar pa našim šoferjem in vozilom kljub nekaj truda ni povzročilo večjih preglavic. Na delovišču je vsaka ekipa poskrbela za enega poškodovanca: ureditev sidrišč,

Načelnik GRS Tržič Janez Primožič, Silvo Tišler in načelnik GRS Borovlje Erwin Oraže

8

spremljamo, poročamo

XXVI. pohod prijateljstva in spomina na Udin boršt 2019 MIRO ROBLEK, FOTO: MIRO ROBLEK

V soboto, 27. aprila 2019, smo se člani organizacij ZB za vrednote NOB, OZVVS Tržič, OZSČ Tržič in še nekateri drugi občani udeležili tradicionalnega pohoda prijateljstva in spomina Udin boršt 2019. To je bil že deseti pohod tržiških udeležencev. Posvetili smo ga našemu občanu, pokojnemu majorju Janezu Udetu, udeležencu osamosvojitvene vojne. Pomembno vlogo je imel v TO leta 1991. Tržiški pohodniki smo se zbrali pred Osnovno šolo Križe. Pot nas je vodila skozi Sebenje, Žiganjo vas in skozi gozd do kotline Želin (Kapnik), kjer je spominsko obeležje. Tam je bilo v letih 1941–1942 zbirališče, bivališče in izhodišče za akcije borcev NOB v okolici Udin boršta. Pohodniki so prišli še s Kokrice, Cegelnice, Naklega in Dupelj. Prijazni organizatorji so nas pogostili s toplimi in hladnimi napitki. Po druženju z ostalimi pohodniki in znanci smo se odpravili do Krive jelke. kjer so nam člani OZVVS Tržič pripravili malico. Prehodili smo 14 kilometrov in vseh 31 pohodnikov je pot premagalo z dobro voljo. Nasvidenje prihodnje leto. Vabljeni v še večjem številu.

Dr. Anka Čebulj (roj. Zupan) prejemnica Jesenkove nagrade za najboljšo diplomantko doktorskega študija IRMA LIPOVEC (POVZETO PO UTEMELJITVI ZA JESENKOVO NAGRADO), FOTO: ŽELJKO STEVANIĆ; IFP

Jesenkove nagrade so najvišja priznanja za pedagoško, raziskovalno in strokovne dosežke na področju biotehniških ved v Sloveniji. Biotehniška fakulteta nagrade vsako leto podeli v spomin na Frana Jesenka, prvega profesorja botanike na ljubljanski univerzi in enega od ustanoviteljev današnjega Triglavskega narodnega parka. Na Univerzi v Ljubljani je 14. marca 2019 dr. Anka Čebulj (roj. Zupan) prejela Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija. V svoji doktorski disertaciji je Anka preverila biokemični odziv plodov jablane na fiziološke motnje kot so sončni ožigi, stek­ lavost, grenka pegavost in skald. V raziskavah je za določanje sestave in vsebnosti metabolitov uporabila tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo, aktivnost encimov fenilpropanoidne/flavonoidne poti je določala s pomočjo spektrofotometrije, radiografskega skeniranja TLC in izražanja genov z metodo RT-qPCR. Ugotovila je, da odziv plodov na fiziološke motnje ni enoten. Pri grenki pegavosti in steklavosti je prva poročala o vplivu nastanka teh motenj na vsebnost fenolnih spojin, ki jo je nadrgadila tudi z analizo aktivnosti encimov sintezne poti ter določanjem vsebnos­ti sladkorjev in organskih kislin. Pri nekaterih fizioloških motnjah je ovrednotila tudi aktivnost encimov POX in PPO. Med najbolj zanimivimi in hkrati najmanj raziskanimi odzivi je vsebnost dihidrohalkonov v povezavi s fiziološkimi motnjami. Izsledki doktorske disertacije prispevajo k boljšemu poznavanju biokemičnih procesov, ki se dogajajo v plodovih, v katerih se razvijejo fiziološke motnje. Pridobljena spoznanja bo moč uporabiti pri raziskovanju ukrepov za preprečevanje nastanka fizioloških motenj ali njihovo zgodnejše prepoznavanje. Rezultati bodo pri-

pomogli k razvoju cenovno ugodnih nedestruktivnih metod za razvrščanje plodov pred skladiščenjem glede na steklavost. V času statusa mlade raziskovalke je sodelovala tudi pri razis­ kavah za številne sadne in nesadne vrste ter se kot soavtorica udejstvovala na različnih področjih. O pomembnosti pridobljenih rezultatov različnih raziskav pričajo številne objave v revijah z visokim faktorjem vpliva, saj je v svoji še ne dolgi raziskovalni poti v svojo bibliografijo, kot vodilna avtorica ali soavtorica zapisala 10 pomembnih znanstvenih člankov, ki jih indeksira SCI. Svoje znanstvene raziskave je uspešno predstavila tudi na konferencah. Prav tako je bila s strani uglednih revij večkrat zaprošena za recenzijo različnih znanstvenih del. Med doktorskim stažem se je Anka tudi poročila in je mati dveh otrok.

med ljudmi

9

Prodajalna DONA praznuje 30 let ALJAŽ UZAR, FOTO: IZ DRUŽINSKEGA ARHIVA

Prodajalna DONA se ponaša z dolgoletno družinsko tradicijo, saj njeni začetki segajo v leto 1988, ko je Marjana Uzar v Polakovi hiši, v starem mestnem jedru Tržiča, odprla eno prvih zasebnih trgovin z oblačili v Sloveniji. Orala je ledino. Največja ovira je bila nabava izdelkov, saj veleprodajna skladišča v Sloveniji še niso imela izkušenj s poslovanjem z zasebniki. Trgovina se je z leti razvijala, pridobivala zaupanje kupcev in širila svojo ponudbo. Leta 1998 smo se, zaradi želje po večjih prodajnih površinah, preselili v Koželjev lokal, oz. v bivšo športno trgovino Mercator, na Trg svobode 11 v Tržiču. V večji trgovini smo povečali ponudbo ženskih, moških in otroških oblačil, povečala se je potreba po dodatnih zaposlitvah, obenem pa smo v sodelovanju s trgovsko šolo iz Kranja usposabljali mlade trgovke. Na lokaciji stare železniške postaje v Tržiču pri tovarni Peko smo leta 2010 zgradili novo, moderno trgovino na 150 m² površine in se še bolj približali kupcem s pestrejšo ponudbo in lažjim dostopom. Posebno pozornost namenjamo tudi slovenskim proizvajalcem. S prodajo njihovih izdelkov tako podpiramo slovensko proiz­ vodnjo in njihove zaposlene. Ti proizvajalci so Lisca d. d., Konfekcija Julija d.o.o, Orlič Barbara s.p. - BARBI, Joe&Luca in proizvodnja nogavic Mili. Naša trgovina se je ohranila in razvila tudi zaradi premišljenega poslovanja in dobre prijazne ponudbe. Kupci so nam ostali

Marjana Uzar leta 1988 zvesti in se radi vračajo. V zadnji letih se zaradi gospodarske rasti stanje v trgovini izboljšuje, kar se pozna na poslovnih rezultatih. Ker želimo slediti spremembam v načinu prodaje, smo v začetku letošnjega leta odprli spletno trgovino z nazivom OPSY.SI in tako kupcem blago ponudili tudi prek spleta. Veliko pozornost namenjamo tudi promociji preko družabnih omrežij, predvsem Facebooka, kjer nas lahko spremlja-

te pod nazivom Prodajalna DONA. Zelo smo ponosni na 30. obletnico začetka poslovanja, ki smo ga obeležili v mesecu oktobru 2018. NAGRADA: Vsem tistim, ki boste v času od 3. do vključno 15. junija kupovali v naši trgo­ vini, priznamo 20 % popust na en izdelek po vaši izbiri. S seboj prinesite junijsko številko Tržičana.

10

kultura

Sprejem prejemnice 16. mednarodne Pretnarjeve nagrade Metke Lokar v Tržiču v petek, 31. maja PO PROGRAMSKEM LISTU USTANOVA VELENJSKA KNJIŽNA FUNDACIJA: LIRIKONFEST XXIST. POVZELA MARINKA KENK-TOMAZIN, FOTO: ARHIV NAGRAJENKE

Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2019 s častnim naslovom »ambasadorka slovenskega jezika, literature in kulture« na Kitajskem pripada Metki Lokar, slovenski lektorici/učiteljici na Fakulteti za evropske jezike in kulture na Pekinški univerzi za tuje študije – v zahvalo za večletno poučevanje/posredovanje/širjenje slovenskega jezika, literature in kulture na Kitajskem, vzpostavljanje slovensko-kitajskih jezikovno-književnih stikov oz. mednarod­ no kulturno-povezovalno delo. Metka Lokar je slovenistka in umetnostna zgodovinarka. Leta 1997 je na ljubljanski FF diplomirala iz sodobne slovenske književnosti in sodobne likovne umetnosti, oboje pa leta 2006 povezala v magistrskem delu o konkretni in vizualni poeziji. Leta 1998 se je zaposlila na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF Univerze v Ljubljani. Med 2009 in 2013 je bila zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se je pretežno ukvarjala z raziskovanjem etnično-migracijskih dinamik v prostoru nekdanje Jugoslavije ter medkulturnih odnosov. Od leta 2013 živi na Kitajskem in v okviru lektorata Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik že šesto leto poučuje slovenščino na Fakulteti za evropske jezike in kulture na Pekinški univerzi za tuje študije, tj. eni osrednjih in tudi najstarejših kitajskih jezikoslovnih univerz (znani tudi kot zibelki kitajske diplomacije), kjer je slovenščina od leta 2018/2019 s prvo generacijo oz. deseterico redno vpisanih študentov že redni/dodiplomski študij, skoraj desetletje poprej pa je bila izbirni predmet. Med njenimi študenti slovenščine so tudi takšni, kot je Yuan Fan, ki si je za diplomsko nalogo izbrala Srečka Kosovela in zato v kitajščino odlično preved­la Kosovelovo zbirko Integrali '26.

Slovenska lektorica/učiteljica Metka Lokar je nedvomno zaslužna, da je v zadnjih letih več generacij njenih študentov na pekinški univerzi več kot samo slišalo za slovenski besedni zaklad in usvajalo njegov črkovni zapis (v naši pisavi s šumevci s strešicami) ter slovenske slovnične sklanjatve (ki jih kitajščina nima); spoznavalo Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela, Šalamuna idr. slovenske književnike; slišalo za Kekca in Triglav oz. Slovenijo sploh. Poučevanje, navduševanje, tkanje in ohranjanje spoznavanja in razumevanja slovenskega jezika v nesamoumevnem zanimanju kitajskega sveta nedvomno zahteva od slovenske učiteljice svojevrstno vztrajnost, pogum, pronicljivost, znanje in ljubezen do popolnoma različnih jezikov, literatur in kultur najmanj dveh narodov.

Imenitni glasbeni večeri v Tržiškem muzeju ROMANA KRAJNČAN, FOTO: ARHIV SKUPINE JAZZ LADIES

Pollakov salon je v maju pokal po šivih in vsi smo v en glas peli in uživali z legendarnim Andrejem Šifrerjem. Glasba združuje in povezuje, zato bodite z nami tudi na drugem glasbenem večeru v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri, ko bo nastopila skupina JAZZ LADIES. Zasedba petih mladih dam, zbranih zaradi ljubezni do jazz glasbe, občinstvo osvaja s svojimi izvedbami in priredbami glasbe 60-ih, 70-ih pa vse do sodobne glasbe. Igrajo in pojejo jazzovske, swing in bebop uspešnice, tudi skladbe latinskoameriškega izvora in slovenske popevke. Akademsko izobražene, izkušene in unikatne glasbenice s svojim muziciranjem navdušujejo publiko na koncertnih, gala prireditvah in festivalih po Sloveniji in tujini. Verjamemo, da bodo s pristnim, igrivim in glamuroznim nastopom navdušile tudi naše občinstvo. Skupino Jazz Ladies sestavljajo Natalija Tumpej - vokal, Taja Božič - klavir, Nina Merkoci - saksofon, Petra Trobec - kontrabas in Nina Korošak Serčič - bobni. Vrhunski dogodek bo tudi julijski koncert, ki bo na sporedu v pe­ tek, 26. julija, ob 20.30 uri. Z nami bo skupina THE POCKET EN­ SEMBLE, ki združuje naše najboljše multiinstrumentaliste - virtuoze kot so Boštjan Gombač, Lojze Krajnčan, Kristijan Krajnčan, Petra Vidmar in Robert Jukič. V prepletanju etno ritmov in melodij različnih instrumentov s celega sveta, se nam obeta magičen poletni večer, ki ga ne gre zamuditi.

Veselimo se koncertov pod zvezdami na vrtu Tržiškega muzeja. Prisrčno vabljeni!

kultura

11

Srečanje upokojenskih pevskih zborov Gorenjske MOJCA SEDMINEK, FOTO: JOŽE ROMŠEK

V soboto, 13. aprila, je bila v Osnovni šoli Bistrica revija pevskih zborov Gorenjski upokojenci pojejo. Revija je potekala pod pokroviteljstvom Pokrajinske zveze druš­ tev upokojencev Gorenjske in Društva upokojencev Tržič, letos je bila že enajsta po vrsti. Na reviji je nastopilo 14. pevskih zborov, ki so izvedli po dve pesmi. Mešani pevski zbor društva upokojencev Tržič, ki ga vodi Stane Bitežnik, je zapel Pesem o rojstvu, v priredbi Luka Kramolca in ljudsko Dekle na vrtu, za kar je prejel bučen aplavz. Namen revije je srečanj in videnje napredka v prepevanju pevcev, ki si svoj prosti čas krajšajo z večglasnim petjem. Obenem se na tak način ohranja dediščina ljudskih pesmi in pesmi sodobnejših slovenskih avtorjev. Ob koncu revije je sledila skupna pesem Slovenska dežela pod vodstvom zborovodkinje Nade Kranjčan, staroste v vodenju zborov na Gorenjskem. Prireditev nima tekmovalnega značaja, vendar je tričlanska komisija določila tri zbore z najbolj uglašenim prepevanjem. Ti so bili: ŽPZ Lipa Radovljica, MePZ Škofja Loka in MePZ Kranjska gora.

Mešani pevski zbor DU Tržič

Balet, orientalski plesi in miti starega Egipta IRIS ZAVELCINA, FOTO: IRIS ZAVELCINA

V Leyli neumorno ustvarjamo plesne zgodbe za letošnji Leyli večer – »Mistika starega Egipta« in v ta namen smo izvedli že kar nekaj izobraževalnih projektov. V februarju ste se nam tako lahko pridružili na baletu, ki je osnova vsakega plesa. Na prvi pogled nima z orientalskimi plesi ničesar skupnega, vendar ko si pobližje pogledamo razvoj le-tega, vidimo, da je v trenutku, ko se je začel razvijati kot odrska umetnost, začel v svoje prvine vključevati tudi osnove baleta. Fuzija obojega deluje

zelo naravno, balet še dodatno nadgradi plesalkino gracioznost gibov ter je ključen za razvoj orientalskega plesa kot odrske umetnosti. V marcu smo dan žena proslavljale z razvajanjem, sprostitvijo, sladkanjem in seveda orientalsko plesno tehniko. Znana dejstva o orientalskem plesu so namreč, da je gibalno zelo primeren za ženske, ne samo zaradi tega, ker doda pri sami estetiki gibov, ženstvenosti, eleganci in mehkobi, ampak predvsem zato, ker tako dobrodejno vpliva na naše p ­ očutje.

Poleg nadgradnje naše plesne tehnike smo se želeli poglobiti tudi v mitologijo ter osnovne karakteristike plesa in kostumografije iz časa faraonov, zato smo v aprilu priredili še izobraževanje na temo plesa v starem Egiptu. V maju in juniju nas čaka precej nastopov in tekem, organizirali pa bomo tudi delavnico izdelave kostumov. Aktualno dogajanje lahko še naprej sprem­ljate na našem FB profilu KUD Leyli.

12

kultura

Kolo se vrti, ko prevaža tovor in ljudi - Odprtje nove stalne razstave v Kurnikovi hiši DR. BOJAN KNIFIC, FOTO: ARHIV TRŽIŠKEGA MUZEJA

V sredo, 12. junija 2019, tržiški muzealci odpiramo novo stalno razstavo v Kurnikovi hiši, ki predstavlja biser tržiške trške arhitekture. Redkokomu ni znano, da se je v hiši rodil pesnik in zbiratelj ljudskega blaga Vojteh Kurnik (1826–1886), manj je znano, da je bil bi po poklicu kolar. Kolar je bil tudi njegov starejši brat Fortunat, z obdelovanjem lesa pa je se ukvarjal tudi Fortunatov sin Luka, ki je bil mizar. V pritličju Kurnikove hiše je že od sedemdesetih let 20. stoletja predstavljena nekdanja bivanjska kultura, ob tem tudi življenje in delo Vojteha Kurnika, junija 2019 pa bo v nadstropju hiše odprta nova stalna razstava, ki bo predstavila kolar-

stvo kot eno od pomembnih tržiških obrti. Tržič je stoletja slovel po različnih obrteh, to tradicijo ohranja Tržiški muzej, ki je za njihovo predstavitev leta 2018 prejel Valvasorjevo nagrado.

v prijetnem domačijskem vzdušju ob svetlobi ognja in vonju po dimu in tržiški fliki, ki drugod ne more biti bolj slastno pečena.

Na novi stalni razstavi si bo mogoče ogledati kolarsko delavnico, predstavili bomo kolarske izdelke – predvsem kolesa in vozove. Tržiški kolarji so bili nekdaj pomembni zaradi prometne poti čez Ljubelj, pozneje so se ukvarjali z izdelavo smuči, velikonočnih ragelj in drugega. Skupaj z novo razstavo v muzeju pripravljamo posebne programe za otroke in odrasle, s katerimi k obisku vabimo Tržičane in goste od drugod, ki želijo urico ali dve preživeti

Placarji in gasarji, tisti s spodnjega in oni z zgornjega konca. Izvirniki. ZVONKA PRETNAR

Tako je svoje junake opisal Janez Mayer v pesniški zbirki Placarji in gasarji, kar je svojstven poklon Tržiču in Tržičanom, ki so v določenem obdobju dali svojemu mestu neizbrisen pečat. Kot je zapisal avtor, »so Placarji in gasarji poskus nekakšne dokumentarne poezije, pesniški sinopsisi za upodobitve ljudi, ki so mi v rodnem mestu napolnjevali dušo, vedrili in burili misli in srce. Eni so bili res izvirni, druge pa je bilo težko ločiti od originalov.«

Zazvonil Bastl, Joža Pogačar Monga, Kristl Tadl, Stanko Sajovic Peskar, Fadil Jahić in še kdo bi se našel), drugega prijatelji, ki je z njimi razburkal takratno tržiško srenjo (Franci Štrukelj, Črt Konič, Tone Pretnar, Joža Perko, tudi ti niso vsi) in ne nazadnje so tudi tisti, ki so v Tržiču pustili posebno sled, kajti brez njih bi bil Tržič siromašnejši. (Dorca Kralj, Anka Ahačič, Milko Rob­lek, mnsg. Viktor Zakrajšek, Janez Vagner in še drugi).

Prijazne pesmi, polne empatije, lahko razdelimo v tri sklope: prvega predstavljajo Tržičani, ki so s svojim deloma ali načinom življenja pritegnili pozornost (Oton

V pesmi Prtepenc spoznamo njegovega, žal že pokojnega, očeta Mirka Majerja, ki je s svojimi vedutami dopolnil Placarje in gasarje.

8. pregledna območna razstava tržiških likovnikov DAVID AHAČIČ

V vseslovenski Teden ljubiteljske kulture smo v Tržiču vstopili z odprtjem 8. pregledne območne likovne razstave, ki sta jo pripravila Območna izpostava JSKD Tržič in KD tržiških likovnikov. S svojimi deli se na razstavi, ki bo v Paviljonu NOB odprta do 8. junija, predstavlja 18 domačih avtorjev, ki so imeli na razpolago dve temi: OBLO + OGLATO, ki jo je razpisal JSKD Ljubljana in česa turisti, ki obiščejo Tržič in njegovo okolico, ne smejo spregledati. Izbor del je opravil slikar Nikolai Mašukov.

Organizatorji si želijo, da bo pregledna razstava spodbudila razvoj in kakovostno rast likovne ustvarjalnosti v tržiški občini. Odprtje razstave so popestrile orientalske plesalke KUD Leyli; obiskovalce je nagovoril David Ahačič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Tržič, ki je s predsednico KD tržiških likovnikov Francko Globočnik podelil tudi priznanja udeležencem. Metka Stritih, naslov dela: V Tržič na pvac, mešana tehnika

kultura, med ljudmi

13

Martino romanje DAVID AHAČIČ, FOTO: IVO KOŽUH

Župnijska Karitas Križe že nekaj let v maju pripravlja enodnevno romanje po domovini, prilagojeno starostnikom, bolnikom in invalidom. V spomin na župljanko, ki nam je bila vsem, kljub prizadetosti, vzor preprostosti in iskrenega veselja, smo ga poimenovali Martino romanje. Pod vodstvom župnika Iva Kožuha in tajnice žup­ nijske Karitas Hermine Dolinar Krese smo se 11. maja odpravili proti osrednjemu božjepotnemu središču novomeške škofije Zaplazu, kjer smo se priporočili v varstvo in tolažbo Mariji vnebovzeti ter bl. Alojziju Grozdetu, čigar relikvije častijo v tej cerkvi. Na poti smo se ustavili tudi v žup­ niji Škofljica na obrobju Ljubljane, tamkajšnji župnik nam je predstavil zgodovino ter utrip župnije ter župnijsko cerkev sv. Cirila in Metoda, deležni pa smo bili tudi gostoljubne pogostitve. V starosti in bolezni se ljudje težje odločajo za potovanje, zato jim s takšnim romanjem omogočimo posebno duhovno in družabno izkušnjo.

Tudi sicer člani župnijske Karitas veliko energije usmerjajo v pomoč starejšim in medgeneracijsko povezovanje. V nedeljo, 16. junija, tako pripravljamo tudi tradicio-

nalno srečanje starejših, bolnikov in invalidov z začetkom pri sveti maši ob 10. uri v cerkvi Povišanja sv. Križa v Križah.

Josipina Urbančič Turnograjska JANA BABŠEK

Minilo je domala leto dni, odkar je v Preddvoru potekal mednarodni simpozij z naslovom Josipina Urbančič Turnograjska. Organiziralo ga je Kulturno društvo Josipine Turnograjske v sodelovanju Občine Preddvor in Zavoda za turizem Preddvor. Na simpoziju in v zborniku z istoimenskim naslovom in podnaslovom Zbornik razprav ob mednarodnem simpoziju in 185-letnici rojstva Josipine Urbančnik Turnograjske (1833–1854), prve slovenske pesnice, pisateljice, skladateljice, pianistke in pravljičarke (izšel je leta 2018), ki sta ga uredila ddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar, so objavljeni prispevki različnih avtorjev, ki njeno življenje, delo in pomen obravnavajo z izjemno različnih plati. Na prvi pogled gre za zbornik, ki s Tržičem ni povezan, a vsaj glede dveh stvari ni tako. V njem je namreč objavljen prispevek kustosa Tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica z naslovom Oblačilna kultura in Josipina Turnograjska in podnaslovom Njena pretekla podoba in sodobno poustvarjanje, ki predstavlja spoznanja o njenem oblačenju in oblačilni kulturi, ki jo je mogoče razbrati iz njenih del. Poleg tega simpozij in zbornik Tržiču ponujata svetel zgled obravnavanja žensk, ki so pomembno zaznamovale našo preteklost in zaznamujejo tudi sedanjost. Nedvomno so tudi v Tržiču živele posameznice, katerih življe-

nje bi bilo vredno podrobneje osvetliti in opozoriti na vlogo, ki so jo imele v lokalni in širši slovenski zgodovini. V znanstveni in strokovni literaturi, v kateri je govora o nekdanjih Tržičanih, se omenjajo skoraj izključno moški, ki so razvijali gospodarsko, kulturno in drugo življenje; Tržičanke so z redkimi izjemami domala popolnoma prezrte. Zbornik, v katerem so ob uvodnih sprem­ nih besedah, spominih in krajši razpravi o njeni zapuščini znanstvene prispevke objavili dr. Stane Granda, ddr. Mira Delavec Touhami, ddr. Igor Grdina, dr. Milena Mileva Blažic, Kasilda Bedenk, dr. Franc Križnar, dr. Tjaša Ribizel, dr. Henrik Neu­bauer, dr. Bojan Knific in mag. Miha Markelj, kaže, kako je mogoče spoznavati skrite in po krivici prezrte plati nekdanjega življenja. Obravnava piscev, ki so življenje, delo in okolje, v katerem je živela Josipina Urbančič Turnograjska, obravnavali iz izjemno različnih vidikov, kaže na koristnost interdisciplinarnega pristopa, v katerem se prepletajo zgodovinski, etnološki, literarni, glasbeni, koreološki in drugi pogledi na pomen in vlogo posameznice v preteklosti in okolje, v katerem je živela. Tako zbornik prinaša vpogled v socialno okolje druge četrtine in sredino 19. stoletja, v tedanje razvijanje nacionalne identitete, v pomen žensk kot literatk, v

pomen žensk v širšem evropskem prostoru, v vsestranskost posameznic in v tedanje kulturno življenje kot tudi v možnosti, ki se na tej dediščini kažejo v sodobnem razvijanju turističnih produktov. Podobno obravnavo si zaslužijo tudi številne Tržičanke, ki so v preteklih stoletjih krojile usodo kraja, ljudi in širšega okolja. A najprej jih je treba spoznati in prepoznati njihov pomen, šele potem jih bo mogoče holistično obravnavati in jih postaviti ob bok moškim, katerih imena in dosežki so praviloma bistveno bolj znani.

14

šport

Priznanja najuspešnejšim športnikom za leto 2018 Športna zveza Tržič je v sodelovanju z Občino Tržič v torek, 23. april 2019, v Kulturnem centru razglasila Naj športnika Tržiča za leto 2018 in podelila priznanja najuspešnejšim in najbolj obetavnim športnikom v lanskem letu ter tistim, ki so v preteklem letu osvojili naslov državnega prvaka. Med desetimi nominiranci je naziv Naj športnik Tržiča za leto 2018 osvojil deskar Žan Košir pred smučarskim skakalcem Anžetom Semeničem in veslačem Miho Aljančičem. SAŠA PIVK AVSEC, FOTO: VALENTIN KLEMENČIČ

V uvodu v prireditev, ki jo je povezoval Boštjan Gorenc – Pižama, sta zbrane športnike in ostale ljubitelje športa nagovorila župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic in predsednik Športne zveze Tržič Boris Tomazin. V skladu s pravilnikom o podelitvi priznanj Športne zveze Tržič se državnim prvakom, ki so naslov osvojili do svojega 16 leta starosti, podeli mali športni znak, starejšim pa veliki športni znak Občine Tržič. Prejemniki malega športnega znaka so: Maša Bodlaj je članica Kegljaškega kluba Ljubelj. Maša je postala državna prvakinja z ekipo v kegljanju v kategoriji mlajših kadetinj. Taja Bodlaj je članica Nordijskega smučarskega kluba Tržič FMG. Taja je državna prvakinja v smučarskih skokih v kategoriji mlajših deklic. Tim Dolinar je član Hokejskega društva Hidria Jesenice. V minulem letu 2018 je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji kadetov in mladincev. Lovro Dovžan, član Nordijskega smučarskega kluba Tržič FMG, je osvojil naslov državnega prvaka v nordijski kombinaciji v kategoriji starejših dečkov. Ma­ tic Hladnik je član Nordijskega smučarskega kluba Tržič FMG. Matic je kar trikrat osvojil naslov državnega prvaka v nordijski kombinaciji v kategoriji starejših dečkov in mlajših mladincev. Lovro Gal Janc je član Kegljaškega kluba Ljubelj. Lovro je postal državni prvaki v paru v kegljanju v kategoriji mlajših kadetov. Jure Jordan je član Plesnega kluba Tržič. V minulem letu 2018 je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših mladincev. Brina Mar­ čun je članica Plavalnega kluba Triglav Kranj. Brina je postala državna prvakinja v skladnostnem plavanju v kategoriji kombo kadetinje, kjer v ekipi nastopa 6 plavalk. Taša Muzik je članica Karate klub shotokan Kranj. Taša je postala državna prvakinja v disciplini kumite v kategoriji mlajše kadetinje do 50 kg. Iris Nučič je članica Plesnega kluba Tržič. V minulem letu 2018 je osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji mlajših mladink. Eva Puhar je članica Športno plezalnega odseka Radovljica. Eva je postala državna prvakinja v hitrostnem plezanju v kategoriji starejših deklic. Sara Nadvešnik je članica Plesnega kluba Tržič. V minulem letu 2018 je osvo-

jila naslov državne prvakinje v kategoriji mini. Lana Pesjak je članica Kegljaškega kluba Ljubelj. Lana je postala državna prvakinja z ekipo v kegljanju v kategoriji mlajših kadetinj. Tevž Premrl je član Kegljaškega kluba Ljubelj in je postal državni prvaki v paru v kegljanju v kategoriji mlajših kadetov. Maj Amadej Tišler Sušnik je član Plesnega kluba Tržič. V minulem letu 2018 je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji mini. Jerneja Repinc Zupančič je članica Nordijskega smučarskega kluba Tržič FMG. Jerneja je državna prvakinja v smučarskih skokih v kategoriji mlajših mladink. Najuspešnejši deskar Žan Košir je podelil plakete prejemnikom velikega športnega znaka. Ti so: Sonja Debevc, članica Balinarskega kluba Bistrica. Sonja je postala solo članska državna prvakinja. Eva Her­ vol je članica Balinarskega kluba Bistrica. Članska državna prvakinja je postala v natančnem izbijanju. Naja Zupan je članica Taekwon-do klub Radovljica. Naja je državna prvakinja v kategoriji mladink Forme črni pas, II dan. Anita Klemenčič je članica Tekaškega smučarskega kluba Triglav Kranj. Državna prvakinja je postala v štafeti 3-krat 3300 prosto, in sicer v kategoriji članic. Podelili so tudi priznanja najobetavnej­ šim športnikom Tržiča za dosežene rezultate v letu 2018. Tretje mesto je osvojil plesni par Plesnega kluba Tržič Kaja Šmid in Jaka Jordan. Drugo mesto je osvojila članica Kegljaškega kluba Ljubelj Sara Rovtar. Letošnji najobetavnejši športnik je Žan Zupan, član Plesnega studia Špela. Športno plaketo za izjemen dosežek v plesu sta prejela Luna Frida Zmajšek in Mia Julija Babič. Športno plaketo športniku invalidu za iz­ jemne dosežke v para plesu oz. plesu na vozičkih sta prejela Miha Rednak in Breda Košir. Na državnem prvenstvu v kategoriji debitanti combi 1 sta v juniju osvojila naziv državnih prvakov. Miha je na poti do izpolnitve še večjih plesnih uspehov omejeval njegov stari plesni voziček. Oviro so ustvarjalci oddaje Dan najlepših sanj na pobudo njegove soplesalke Brede z veseljem odstranili in Miha je dobil nov vozi-

ček. V novembru 2018 sta se Breda in Miha izkazala in pometla z mednarodno konkurenco na športnem para plesnem tekmovanju Malta Open Dance Spectacular, kjer sta osvojila prvo mesto v standardnih plesih in prvo mesto v latinsko-ameriških plesih. Športno plaketo je prejela Rika Dolžan, članica Plesnega studia Špela. Rika je zaljubljena v ples. Pleše v Plesnem Studiu Špela, pleše doma, pleše tudi, ko je vprašana v šoli. V letu 2018 je osvojila par odmevnih rezultatov v paru z Žanom Zupanom v street kategoriji mladincev. Na svetovnem mladinskem prvenstvu sta osvojila odlično 2. mesto. Street je plesna kategorija, kjer morajo plesalci predstaviti tudi zgodbo in lahko uporabljajo rekvizite. Letošnji nominiranci za naziv naj šport­ nika so bili Marija Ahačič Premrl, Žan Košir, Miha Aljančič, Sonja Debevc, Anže Semenič, Rika Dolžan, Eva Hervol, Irena Mejač, Anže Peharc in Maja Vengar. Tretje mesto je zasedel veslač Miha Aljan­ čič, drugo pa smučarski skakalec Anže Se­ menič. Naj športnik Tržiča za leto 2018 pa je postal deskar Žan Košir. Žan je danes eden izmed najboljših deskarjev v alpskih disciplinah na snegu. Vedno si želi izboljšati svoje delo, biti še boljši v tem, kar najbolje zna. Na ZOI v Sočiju je osvojil prvi tržiški olimpijski medalji. Za svoje vrhunske športne dosežke je prejel Bloud­ kovo n ­ agrado. V zadnjem letu je vložil vso energijo v svojo vrnitev in okrevanje. In uspeh na zimskih olimpijskih igrah v Pjong Changu je bil neizmeren. Osvojitev bronaste medalje je bila zanj tako, kot bi osvojil zlato. Na sprejemu v domačem Tržiču je takrat povedal: »Medalja je pohvala, ki sem jo na koncu dobil. Ostala mi bo večno v spominu. Ob pogledu nanjo se bom zagotovo spomnil na ta del svojega življenja in lahko zaključil, da je bilo kljub vsemu uspešno.«

intervju

15

Anže Peharc: »To kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri« »Ajdeeeee Peho, maš tooooo,« so bili vzkliki navijačev Anžeta Peharca v balvanski preizkušnji svetovnega pokala v Chongqingu na Kitajskem. 21-letnik iz Kovorja, član kranjskega plezalnega kluba FA, je dosegel odlično 3. mesto! Medalja bronastega leska pa je postavljena na prav posebno mesto. MAJA TEKAVEC, FOTO: ARHIV ANŽETA PEHARCA

Anže, za začetek, kdaj se je začela tvoja plezalna zgodba? Moja plezalna kariera se je pričela pri mojih devetih letih. Traja pa že kar nekaj časa, saj bom letos dopolnil 22 let. Vse skupaj se je začelo prav tukaj v Tržiču. V vseh teh letih si nanizal številne uspehe: svetovni mladinski prvak v športnem plezanju leta 2012, istega leta si v skupni razvrstitvi evropske mladinske serije (EMS) v težavnos­ ti zasedel 2. mesto ter v balvanskem plezanju 3. mesto, prav tako lani si v skupni razvrstitvi državnega prvenst­ va v težavnosti dosegel 1. mesto, v bal­ vanskem plezanju pa 2. mesto in še in še… Kako gledaš na do sedaj uspele do­ sežke? Vsi dosedanji dosežki so zame pokazatelj dobrega in trdega dela in so mi skozi mojo kariero služili kot dodatna motivacija po doseganju še boljših rezultatov. Ponosen sem prav na vsakega in upam, da jih bo v prihodnosti še več. Kako pa je s treningi, kje se odvijajo? Kot sem že prej omenil, so se treningi na začetku odvijali v Tržiču, sedaj pa že kar nekaj časa treniram v Kranju, kjer imam svojega trenerja in dobro infrastrukturo. Sicer zahajaš tudi v Veliko Britanijo … zakaj tja? V Veliko Britanijo rad zahajam, ker imam tam zelo dobre prijatelje iz plezalnega sveta. Spoznal sem jih skozi vsa leta tekmovanj na mladinskih in članskih vrstah. Vedno je dobro trenirati z ljudmi, ki imajo podoben nivo plezanja, saj je tako trening res kvaliteten. Poleg tega mi je Velika Britanija vsako leto bolj všeč. Kaj pa psihološka priprava? Kdaj de­ jansko se plezalci začnete soočati s to zbranostjo, da se znate zbrati kljub evforiji navijačev, ki vas spodbujajo in vam »dajo krila«… Skozi leta plezanja sem ugotovil, da je

psihološka priprava najbolj pomemben del mojega nastopa. V zadnjem času sem sam naredil velik korak naprej glede psihološke priprave na samo tekmo. Zame osebno veliko vlogo predstavlja poslušanje glasbe med tekmo, saj me sprošča in me izolira v »moj svet«. Prav tako pa sem začel sodelovati s športno psihologinjo, ki mi pri tem dodatno pomaga. Na olimpijskih igrah, ki so tudi eden tvojih ciljev, bo na sporedu ena plezal­ na tekma, in sicer v kombinaciji bal­ vanskega, težavnostnega in hitrostne­ ga plezanja. Kaj od tega si si zadal še izboljšati? Trenutno sem na tekmah svetovnega pokala tekmoval le v balvanskem plezanju, vendar sem se letos zaradi OI 2020 odločil tekmovati v vseh treh disciplinah. Definitivno moram narediti velik korak v hitrostnem plezanju, v katerem smo Slovenci najšibkejši, dodatno pa me čaka tudi nekaj dela na težavnost­ nem plezanju. V balvanski preizkušnji svetovnega pokala v Chongqingu na Kitajskem si dosegel enega od vrhuncev kariere 3. mesto. Zakaj ti ta dosežek pomeni tako veliko? Ta dosežek je bil res rezultat dolgolet­ nega dela in moram reči, da je bil občutek ob uspehu res neverjeten. Že samo plezanje z najboljšimi na svetu in nato še uvrstitev med najboljše tri so res uresničitev otroških želja. To so trenutki, za katere vsak vrhunski športnik trenira. Kako ste proslavili? Proslavljanje isti dan je bilo nekoliko težje, saj je bilo na Kitajski težko najti kakšen klub, vendar sem proslavil dosežek z domačimi takoj, ko sem se vrnil domov. Tvoji vzornik/i? Po navadi sem vedno govoril, da nimam nobenega specifičnega vzornika, ven-

dar sem skozi leta spoznal nekaj ljudi, ki jih zelo spoštujem in upam, da bom nekoč imel podobne lastnosti kot oni. Če bi moral izpostaviti dva, bi bila to Jakob Schubert in Tomoa Narasaki. Kot odličen športnik si tudi uspešen študent tik pred diplomo. Kako uskla­ juješ, mogoče kakšen »recept«? Že v osnovni šoli sem začel tekmovati za mladinsko reprezentanco in sem se tako navadil usklajevati študij s športom. Moja največja prednost je organiziranost, saj imam vedno stvari splanirane za več dni naprej. Nasvet: To kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Prihaja poletje, ko ni treningov. Kam takrat najraje uideš? Za nas plezalce poletje žal ni čas za sprostitev, vendar se ta čas nadomesti v mesecu decembru. V tem mesecu bi običajno planiral kako potovanje v tujino, vendar letos to ne bo tako, saj imam veliko športnih obveznosti in takoj ko z njimi končam, me čaka dokončanje študija. Tvoji cilji so… Zmagati tekmo svetovnega pokala, zmagati skupni seštevek svetovnega pokala, uvrstitev na OI, odmeven vzpon v skali.

16

šport

Tržiški orli uspešni v sezoni 2018/19 URBAN SUŠNIK, FOTO: AGENCIJA GEPA

Športniki so že od nekdaj odlični ambasadorji svoje države kot tudi mesta, od koder prihajajo. Člani kluba NSK Tržič FMG so tudi v sezoni 2018/19 poskrbeli, da je bilo ime mesta Tržič ponešeno širom sveta. Odlični rezultati na vseh nivojih tekmovanj, tako mednarodnih kot tudi domačih, so klub uvrstili na skupno 5. mesto v razvrstitvi klubov v Sloveniji. V ta seštevek se štejejo točke, ki jih je klub prejel na različnih nivojih tekmovanj in v različnih kategorijah, saj se štejejo tudi rezultati članov kluba, ki nastopajo v nordijski kombinaciji in pa ženski skoki. NSK Tržič FMG je najboljšo razvrstitev med klubi dosegel v disciplini nordijska kombinacija, kjer je uvrščen na 4. mesto, v disciplini skoki klub zaseda 5. mesto, v ženskih skokih in v seštevku vseh disciplin samo na tekmah domačega prvenstva pa 6. mesto, kar v skupnem seštevku vseeno pomeni, da je NSK Tržič FMG v Sloveniji skupno razvrš­ čen kot 5. klub v državi.

UVRSTITVE NAŠIH ČLANOV NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH Največ točk za visoko uvrstitev kluba je v zadnji sezoni prispeval član Anže Se­ menič, ki je skozi celotno sezono odlično nastopal na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih. S svojimi rezultati se je uvrstil tudi v ekipo, ki je potovala na svetovno prvenstvo v Seefeld, kjer pa, na žalost, ni dobil priložnosti za nastop. V celotni sezoni svetovnega pokala se je Semenič 16-krat uvrstil med dobitnike točk, njegova najboljša uvrstitev na posamičnih tekmah pa je bilo 9. mesto, ki ga je dosegel na domači tekmi na poletih v Planici, še enkrat pa je tekmo končal na 10. mestu in sicer v italijanskem Predazzu. Še bolj kot na posamečnih tekmah pa se je Anže izkazal kot zanesljiv član na ekipnih tekmah, kjer je slovenski reprezentanci pomagal do zmage na poletih v Vikersundu, v Willingenu in Planici je bil Semenič član ekipe, ki je zasedla 3. mesto, v Zakopanah pa so bili četrti. V celotni sezoni svetovnega pokala je Semenič zasedel skupno 28. mesto, samo v razvrstitvi poletov pa je bil 15. Semenič je tudi edini predstavnik kluba, ki je v pretekli sezoni nastopil na kakšni tekmi celinskega pokala. Nastopil je na dveh tekmah in zasedel 5. in 25. mesto. V klubu opažamo manjši primanjkljaj tekmovalcev, ki prestopajo iz mladinskih vrst v članske, zato pa se zelo dobro dela z mladimi, ki so tudi zabeležili nekaj izvrstnih rezultatov na tekmah alpskega pokala. Blestela je predvsem perspektivna skakalka Jerneja Repinc Zupančič, ki je sezono

Anže Semenič 2018/19 zaključila na skupnem drugem mestu v razvrstitivi alpskega pokala. Zelo dobro iz sezone v sezono napreduje tudi nordijski kombinatorec Matic Hladnik, ki se je to zimo 4-krat uvrstil med dobitnike točk na tekmah alpskega pokala. Hladnik in Repinc Zupančičeva sta bila tudi najboljša predstavnika kluba na tekmah mladine, t. i. OPA igrah. Repinc Zupančičeva je tudi na tem tekmovanju zasedla odlično 2. mesto, Hladnik pa je tekmo končal na nehvaležnem 4. mestu. Na OPA igrah je tržiški klub zastopal še mladi kombinatorec Lovro Dovžan, ki je v svoji kategoriji zasedel 14. mesto.

DRŽAVNA TEKMOVANJA Skakalci, skakalke in kombinatorci so zabeležili tudi nekaj izvrstnih rezultatov na domačih tleh. Izpostaviti velja predsvsem rezultat Semeniča, ki je na državnem prvenstvu članov zaostal le za Timijem Zajcem in zasedel 2. mesto. Med posamezniki je medaljo na državnem prvenstvu osvojil še Dovžan, ki je bil 3. na tekmi dečkov starih 15 let in manj. Pri dekletih je tik za dobitnicami medalj v kategoriji do 18 let ostala Repinc Zupančičeva, prav tako je 4. mesto zasedla Taja Bodlaj v kategorij deklic do 15 let. Bodlajeva pa je bila še mesto boljša v kategoriji deklic do 13 let, kar je tudi sicer njena osnovna kategorija. Na

domačih tleh pa so blesteli kombinatorci. Matic Hladnik je postal dvakratni državni prvak, saj je zmagal v kategoriji do 16 let in tudi pri dve leti starejših tekmovalcih. Državni prvak je postal tudi Dovžan, ki je bil najboljši v kategoriji do 15 let. Odlični rezultati na državnih prvenstvih so zadostovali tudi za visoke uvrstitve v skupnem seštevku domačega pokala Cockta. Semenič je tako tekmovanje zaključil na skupno tretjem mestu v kategoriji članov, Dovžan je bil drugi v skupnem seštevku skokov in pa zmagovalec skupnega seštevka v nor­ dijski kombinaciji pri dečkih do 15 let. Zmagovalec svoje kategorije je postal tudi Hladnik, v kategoriji do 18 let pa je zasedel končno drugo mesto. Čeprav se je sezona 2018/19 šele dobro končala, pa v klubu že strmimo k novim izzivom. Vsi tekmovalci in tekmovalke so že začeli s pripravami za novo sezono, v kateri vsi prisotni v klubu upamo, da bomo še nadgradili dosedanje rezultate in nadaljevali s tradicijo, da so tržiški orli odlični ambasadorji našega mesta. V kolikor vas zanima dogajanje v klubu ali bi se mu radi pridružili lahko več izveste na spletni stani www. nsk-trzic.si ali nsk.trzic@gmail. com.

šport

17

Namesto pirhov in potice po zlate medalje na Nizozemsko KLEMEN DREMELJ, FOTO: KLEMEN DREMELJ

Med velikonočnimi prazniki, od 19. do 21. aprila 2019, so se plesalci plesnega kluba Zebra udeležili največje tekme v plesu na vozičkih HOLLAND DANS SPEKTAKEL 2019 v Cuijku na Nizozemskem. Barve slovenske zastave sta zastopala tudi Breda Košir iz Bistrice pri Tržiču in njen soplesalec Miha Rednak iz Velenja. S preostalimi plesalci sta se pomerila v 3 kategorijah: Dutch Open

A klasse combi 1 latin, Dutch Open A klasse combi 1 standard in World cup combi 1 latin. V vseh kategorijah sta dokazala, da sta se trud in trdo delo izplačala, saj sta v vseh kategorija osvojila odlično 1. mesto.

Plesalci Plesnega Studia Špela uspešni na pokalnih turnirjih ŠPELA MANDELC, FOTO: ARHIV PS ŠPELA

Tekmovalci Plesnega Studia Špela so zelo uspešno zaključili tekmovanja na pokalnih turnirjih Slovenije in si s tem priplesali možnost nastopa na Državnem prvenstvu Slovenije, ki bo potekalo konec junija v Novem mestu. Kar 22 plesalcev se je sredi maja odpravilo v Rimini, kjer je potekalo Evropsko prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih. Poleg vseh treningov, nastopov in drugih tekmovanj pa smo imeli konec maja še eno tekmovanje DANCESTAR v Poreču, kjer se predstavijo plesalci v različnih plesnih zvrsteh z vsega sveta. Na tem tekmovanju bo Plesni Studio Špela zastopala skupina Spectrum. Rezultate bomo objavili v prihodnjih številkah Tržičana. Vsi držimo pesti za uspešne nastope. Nekaj rezultatov z zadnjega pokalnega turnirja v maju: 2. mesto Žan Zupan in Rika Dolžan, street pari člani 4. mesto THE BEST, mala otroška skupina 4. mesto KODEX, mala članska skupina 4. mesto Žan Zupan, HH Battle člani 4. mesto Rika Dolžan, HH Battle mladinci 5. mesto THE CLIMAX, mala mladinska skupina 6. mesto Brina Draksler in Taja Gaberc, pari otroci Čestitke pa tudi vsem ostalim našim tekmovalcem, ki so si prav tako priplesali lepe uvrstitve. Aktivno počitniško varstvo za vaše otroke Vse zainteresirane otroke pa vabimo v aktivno počitniško varstvo, ki bo letos potekalo od 1. do 4. julija. Potepali se bomo po Tržiču, jahali, iskali zaklad, obiskali Gorenjsko plažo, WOOP ali žival­ ski vrt, ... Varstvo bo trajalo od ponedeljka do četrtka, od 8.00 do 16.00 ure. Namenjeno je otrokom starim od 6 do 12 let oz. od 1. do vključno 5. razreda osnovne šole.

Če želite, da se tudi vaš otrok zabava in športa v okviru našega poletnega varstva, vabljeni v našo družbo. Prijave in ostale informacije: 040 623 535 Špela

18

v središču

Priznani doktorji znanosti iz Leš Nekoč so iz našega kraja prihajali najboljši čevljarji, danes pa se Tržič lahko pohvali s tremi svetovno znanimi znanstveniki. Predstavljamo vam tri Tržičane, ki s svojim znanjem na področju fizike in astrofizike navdušujejo tako doma kot tudi po svetu. Vse tri združuje ljubezen do fizike, želja po razis­ kovanju in rodni kraj Leše. TEJA DOBOVŠEK, FOTO: ANDRAŽ LEGAT, JURE JAPELJ IN JURE KOKALJ

Dr. Jure Japelj Ko se temnega večera odpravite na prosto, vidite z zvezdami posejano nebo. Bolj podroben pogled razkrije, da si zvezde niso povsem enake. Vidimo modre, rdeče, pa svetle in temne. Nato pogledamo skozi teleskop, in odstre se nam popolnoma nov svet. Izkaže se, da so nekatere pikice v resnici zapletene, a prečudovite strukture, ki vsebujejo na milijarde zvezd – galaksije. In ko nebo opazujemo z zelo velikimi teleskopi ugotovimo, da je v Vesolju na milijarde galaksij, ki ležijo na za nas nepredstavljivih razdaljah. Z natančnim opazovanjem svetlobe in poznavanjem fizike se lahko naučimo ogromno o naravi teh oddaljenih objektov in o Vesolju nasploh. Znamo razložiti, zakaj so si zvezde med seboj tako različne. Naučili smo se, da je večina atomov, osnovnih gradnikov našega telesa in naše okolice, produkt jedrskih reakcij v vročih notranjostih zvezd. Prek natančnih eksperimentov in dovršenih teoretičnih modelov počasi razkrivamo skrivnosti samega razvoja Vesolja. Da lahko zgolj s pomočjo svetlobe in osnovnih principov fizike povemo tako veliko o zvezdah in Vesolju, me je navdušilo za študij astronomije na Fakulteti za matematiko in fiziko (Univerza v Ljubljani). Po dodiplomskem študiju sem na isti fakulteti pod mentorstvom prof. dr. Andreje Gomboc delal tudi doktorat iz fizike na področju astrofizike (2010–2014). Po doktoratu sem dve leti delal kot raziskovalec na Nacionalnem observatoriju v Trstu, od leta 2017 pa sem raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu. Moja glavna tema raziskovanja so eksplozije zelo masivnih zvezd. Zvezde, ki so več kot desetkrat masivnejše od našega Sonca, namreč končajo svoje življenje s kataklizmično eksplozijo, imenovano supernova. Pri tem umirajoča zvezda odda izjemo veliko energije – toliko, kot jo bo Sonce izsevalo v vsej svoji 10

milijard let dolgi življenski dobi! A vse supernove se ne obnašajo enako, in mene zanima, kako različne lastnosti zvezd vplivajo na način njihove smrti. Za razis­ kovanje uporabljam največje teleskope na svetu, ki se nahajajo v Čilu. Med drugim aktivno sodelujem tudi pri pripravah in gradnji instrumentov, ki bodo montirani na izjemno velikih teleskopih nove generacije. Ti so trenutno še v gradnji in z njimi bodo predvidoma pričeli z opazovanjem neba po letu 2025. Moje delo je zelo pestro. Eksplozije zvezd so naključne, zato moram biti vedno v pripravljenosti. Sateliti, ki krožijo okoli Zemlje, so običajno prvi, ki opazijo novo eksplozijo. Na telefon dobim sporočilo o detekciji in prek daljave sprožim opazovanja s teles­ kopi na drugi strani sveta. Večina mojega dela je nato povezana z obdelavo in interpretacijo pridobljenih podatkov. Delo v astronomiji je tipično zelo mednarodno - na inštitutu v Amsterdamu je zaposlenih približno 120 ljudi, ki prihajajo iz več kot tridesetih držav z vsega sveta. Sem tudi del velikih evropskih raziskovalnih skupin, v katerih sodelujemo raziskovalci s podobnimi razis­ kovalnimi interesi. Posledično delo vključuje veliko potovanj po svetu. Raziskovanje Vesolja je pravzaprav reševanje izjemno zapletene uganke. Ko najdemo odgovor na zastavljen problem, se takoj odpre cela vrsta novih vprašanj. S svojim delom prispevam svoj majhen del k reševanju te uganke. To, skupaj s prijetnim in mednarodnim delovnim vzdušjem, je moja motivacija za delo.

Dr. Jure Kokalj Jure Kokalj je asistent za fiziko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in raziskovalec na Odseku za teoretično fiziko na Institutu Jožef Stefan. Veselje do reševanja ugank, zanimanje za naravo ter dobri učitelji za fiziko in matematiko v osnovi šoli (Mišo Zaletel, Anton Ručigaj) in srednji šoli (Darko Zupanc, Mat­ jaž Pertot) so ga pripeljali do študija fizike v Ljubljani. Tam je leta 2010 doktoriral in se nato do konca leta 2012 izpopolnjeval na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji.

Njegovo raziskovalno področ­ je je fizika trdnih snovi oz. materia­lov, kot so npr. kovine, keramike ali kristali. Pri tem se posveča predvsem lastnostim elektronov v določenih materia­ lih, ki so zanimivi iz tehnološ­ kega vidika (npr. funkcionalne

v središču

elektronske komponente) oz. iz fundamentalnega vidika zaradi prisotnosti nepojasnjenih in nerazumljenih pojavov. Zanimivo je namreč, da ti materiali zaradi velikega števila elektronov in sovplivanja med njimi oz. interakcije med njimi kažejo veliko število različnih faznih stanj, ki odražajo bistveno drugačne lastnosti, kot se odražajo pri osnovnih faznih stanjih (plin, tekočina in trdnina). Za lažjo predstavo o problematiki, s katero se ukvarja Jure, si lahko zamislimo koncert in stoječi aplavz po koncertu. Če bi npr. želeli napovedati, ali bo po določenem koncertu prišlo do popolnega stoječega aplavza ali le do posameznih stoječih skupin oz. posameznikov ali pa samo do sedečega aplavza, bi morali upoštevati vrsto dejavnikov. Med njimi bi bili npr. kvaliteta koncerta in dvorane, starost in živahnost publike, dovzetnost posameznika, da vstane, če okoli njega stoji zadosti poslušalcev, glasnost in navdušenost aplavza ostalih poslušalcev, koliko ostalih poslušalcev vidi posameznik, želja posameznika po izstopanju, itd. Skratka, ravnanje posameznega poslušalca je odvisno tudi od ravnanja ostalih poslušalcev. Elektroni, ki jih Jure proučuje, so seveda bistveno bolj enostavni in obnašanje posameznega elektrona je možno opisati z eno samo kvantno-mehansko enačbo, nič daljšo od ene vrstice. V resnici so osnove fizike, s katerimi lahko razložimo večino pojavov

19

v naravi, zelo enostavne in ravno zato Jure večkrat reče: »Fizika je lepa«. Zaplete pa se, npr. ko imamo zares veliko število elektronov v kosu snovi, pri čemer elektroni močno sovplivajo eden na drugega. Takrat je končni rezultat težko napovedati in razumeti, kot npr. pri viskotemperaturni superprevodni fazi, v kateri po kosu snovi teče električni tok brez izgub. Le-ta je v naši prispodobi bolj podobna mehiškemu valu na nogometnem stadionu, kjer so vsi navijači (elektorni) gibajo usklajeno in v obliki vala. Superprevodnost je tudi eden redkih pojavov, kjer lahko kvantno mehansko obnašanje, ki je večinoma relevantno na nanoskopskih razdaljah, kot je npr. atom, prisotno na makroskopski razdalji in ga je mogoče opaziti s prostim očesom (npr. lebdenje nad magnetom). Visokotemperaturno superprevodnost danes kljub zelo naprednim matematičnim metodam in uporabi superračunalnikov še vedno ne razumemo in del raziskav, s katerimi se Jure ukvarja, je usmerjenih ravno k razumevanju le-tega. Zanimanje za to uganko, kot tudi za vse ostale fizikalne uganke, združuje raziskovalce po svetu. Jure sodeluje z raziskovalci v Ameriki, Angliji, Avstraliji, Japonski, Srbiji in na Hrvaškem. Skupaj z raziskovalci v Ameriki mu je na primer uspel preboj pri razumevanju obnašanja visokotemperaturnih superprevodnikov, ki je bil letos objavljen v najuglednejši reviji Science. Na svoje delo gleda pozitivno in pravi: »Dobra motivacija za nadaljnje delo je prav reševanje zanimivih ugank s ciljem izboljšati naše znanje in napredek, možnost kreativnosti, izvedeti kaj novega ter so­ delovanje z ljudmi po svetu pri zasledovanju skupnih ciljev.«

Dr. Andraž Legat Dr. Andraž Legat je diplomiral na področju tehnične fizike. Že med študijem je poučeval fiziko na Gimnaziji Kranj, kasneje se je zaposlil v Iskri Kibernetika (sedaj Števci). Vzporedno z razvojnim delom na področju merilnih sistemov je magistriral iz elek­ trotehnike. Nato se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Institutu Jožef Stefan in doktoriral na področju materialov, oziroma kemijske tehnologije. Po doktoratu se je zaposlil na takratnem ZRMK, katerega ključni raziskovalni del se je kasneje preoblikoval v Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Sedaj končuje tretji mandat direktorovanja omenjenega javnega raziskovalnega inštituta, ki ima več kot 200 zaposlenih, od katerih je več kot 50 doktorjev znanosti. Že v času osnovnega šolanja ga je med različnimi vsebinami zanimala tudi matematika, za katero ga je posebej navdušil profesor Tone Ručigaj. Na gimnaziji se je njegovo zanimanje usmerilo predvsem v fiziko, ki jo je takrat poučeval izredno razgledan profesor France Avsec. Zaradi želje po globljem razumevanju naravnih procesov sta se s tesnim sošolcem Slavkom Kocijančičem odločila za študij fizike in približno v istem času tudi diplomirala. Kasneje sta na gimnaziji istočasno poučevala fiziko. Slavko je sedaj redni profesor na Oddelku za fiziko in tehniko Pedagoške fakultete. Dr. Andraž Legat se je že ob zaključku študija delno usmeril v reševanje tehnoloških problemov, saj je diplomsko delo naredil na področju laserjev v takratni Iskri Elektrooptiki (sedaj Fotona). Zanj je dobil tudi posebno nagrado industrijske skupine Iskra. V Tehnološko-razvojnem centru Iskre Kibernetike se je srečal z zagotavljanjem trajnosti materialov v različnih okoljih. Posebej se je usmeril v raziskovanje kompleksnih procesov korozije kovinskih materialov. Iz omenjenega področja je tudi doktoriral. Kljub postopnemu prevzemanju vodstvenih obveznosti vzporedno še vedno deluje tudi kot raziskovalec. Posebej aktiven je v

okviru evropskih raziskovalnih projektov in sodelovanju z industrijo. Tudi zaradi tega je bil predsednik evropskega združenja ENBRI (European Network of Building Research Institutes) in podpredsednik FEHRL (Forum of Europe's National Road Research Centres). Še vedno je član usklajevalne skupine pri ECTP (European Construction Technology Platform). Njegovo znanstveno delo pokriva trajnost materialov in gradbenih objektov, vključno s prometno in energetsko infrastrukturo, kamor spadajo tudi jedrski objekti. Posebej zanimivi v zadnjem času postajajo nekateri novi materiali, ki so potencialno uporabni tudi v medicini in avtomobilski industriji. Zaradi širokih aktivnosti ZAG se raziskovalno ukvarja tudi z okoljskimi problemi, ki vključujejo krožno gospodarstvo in razvoj metodologij za oceno vplivov na okolje. Dr. Andraž Legat je bil kot izredni profesor mentor ali komentor številnim diplomantom, magistrantom in doktorantom. V soavtorstvu ima objavljenih več kot 50 znanstvenih člankov v mednarodnih revijah in več poglavij v knjigah. Pogosto ima vabljena predavanja na domačih in tujih univerzah. Pri sodelovanju z različnimi ministrstvi in direkcijami obža­ luje, da premalo upoštevajo znanstveno pridobljene rešitve ali uporabljajo nove tehnološke rešitve. Pri industrijskih sistemih je premalo premišljena privatizacija žal uničila številne razvoj­ no uspešne industrijske centre, ki se šele sedaj končno ponov­ no vzpostavljajo. Zaveda se rigidnosti in tudi nekaterih napak, ki jih je EU storila v relaciji do Slovenije, vendar je istočasno prepričan, da je to trenutno najboljše okolje, v katerem lahko razvijamo gospodarstvo in družbo.

20

šola

Na tekmovanja po priznanja

Veter v laseh

ŽANA ŠUBIC

ŽANA ŠUBIC

Učenci Osnovne šole Križe so bili ponovno uspešni na tekmovanju. Tokrat so blesteli na državnem tekmovanju iz matematike, ki se ga je udeležilo 5 učencev naše šole. Učenka Katrina Langus, 5. a in Aljaž Erman, 7. a sta dosegla zlato priznanje. Učenka Kat­ rina Langus pa si zasluži še dodatno pohvalo, saj je dosegla 1. mesto na državnem tekmovanju. S srebrnimi priznanji so se odlično odrezali tudi naslednji učenci: Matic Primožič, 8. a, Sanja Remškar, 8. b in Lovro Dovžan, 9. a. Učencem ter mentoricama Tatjani Vilar in Polonci Kammermeier za uspehe čestitamo!

V sredo, 15. maja 2019, je V OŠ Križe potekal dan druženja treh generacij v sklopu akcije Veter v laseh. Popoldansko druženje se je pričelo s športnimi igrami (odbojka, nogomet, košarka), v katerih so se pomerili učenci, učitelji ter starši. Športne igre niso bile tekmovalno naravnane, temveč namenjenem druženju ter promoviranju športa in aktivnega preživljanja prostega časa. Vseeno pa velja omeniti, da so se v igrah z žogo najbolje izkazali učitelji. Staršem in učencem se zahvaljujemo za aktivno udeležbo, s katero so tudi najboljši zgled vsem drugim. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki jim ekipni športi ne ležijo, saj so se lahko spoznali z nordijsko hojo ali se odpravili na pohod po Poti treh zvonov. Športne dogodke si je prišel ogledat tudi župan mag. Borut Sajovic. Po pestrem športnem dogajanju je sledilo še zanimivo in poučno predavanje o pomembnosti telesne dejavnosti in prehrane za celostni razvoj malčka, otroka in mladostnika, ki ga je vodila dr. Vedrana Sember, prof. šp. vzg. Zahvaljujemo se vsem, ki so si vzeli čas in prišli na Dan druženja treh generacij.

V OŠ Križe ni nikoli dolgčas ŽANA ŠUBIC

V Osnovni šoli Križe se je tudi ta mesec veliko dogajalo. Dogajanja nam ni pokvarilo slabo vreme, saj tudi v primeru slabega vremena poskrbimo za dejavnosti, ki preženejo dolgčas. Ker učenci aktivno preživljajo odmore v šoli, so se športno obarvane delovne sobote zelo razveselili. V soboto, 11. maja, je bil ponovno čas za delovno soboto. Tudi tokrat so se skoraj vsi učenci in učitelji strinjali, da je športno obarvana sobota izven učilnic odlična ideja.

Zabavni odmori 5.A IN RAZREDNIČARKA POLONCA KAMMERMEIER, FOTO: POLONCA KAMMERMEIER

V Osnovni šoli Križe smo se odločili, da bomo daljše odmore namenili zdravemu načinu preživljanja prostega časa. Največkrat, če le vreme dopušča, gremo učenci razredne stopnje na šolsko dvorišče. Igramo nogomet, košarko ali kaj drugega, včasih pa se le sprehodimo in klepetamo. Če pa nam vreme le premočno zagode, si naredimo lepo kar v učilnici. V 5.a razredu smo se odločili za »limbo - ples«. Ob plesu se zabavamo, sprostimo in uživamo. Odmor mine kot bi mignil. Tako so naše glave prezračene in pripravljene na novo učenje.

Jaz in ti, ti in jaz URŠKA BAJŽELJ, FOTO: ANDREJ BAJŽELJ

Učenci 1.b OŠ Križe so sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju Portret – Jaz in ti, ti in jaz. Sodelovalo je 118 vzgojno-izobraževalnih ustanov iz 6 držav, skupaj kar 1132 likovnih del. Komisija je podelila 100 priznanj in enega od bronastih priznanj je prejela tudi učenka OŠ Križe Nina Rodič iz 1.b. S svojim likovnim delom ponosno predstavlja OŠ Križe na razstavi mednarod­ nega likovnega natečaja. Mentorica Urška Bajželj in učenka sta se odprtja razstave tudi udeležili, kjer je Nina prejela zasluženo priznanje. Razstava je odprta na OŠ Dornberg do konca šolskega leta in je vredna ogleda tudi zaradi drugih, izredno unikatnih, portretov mladih umetnikov.

šola

21

Teden RK v Podljubelju MAJA AHAČIČ, FOTO: MAJA AHAČIČ

V Podružnično šolo Podljubelj smo ob mednarodnem dnevu rdečega križa povabili sokrajanko Alenko Kos. Predstavila je film Občuti svobodo vode, ki je nastal v okviru projekta Erasmus, v sodelovanju Društva za Boljši svet - Vilinski ključ, z Občino Brežice in s sodelavci. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo donatorju Medica d. o. o., ki je omogočil predstavitev v naši šoli. Predstavili so junake, ki so nas s svojimi pretresljivimi zgodbami popeljali v svet močne volje, ljubezni in vztrajnosti. Te močne osebne lastnosti jih vodijo skozi vsakdanjik in navdali so nas s spoštovanjem, sočutjem in kot je zapisal Tevž: »Hvaležen sem, da sem zdrav.« Po predstavitvi so predsednica KORK Jana Anzeljc in odbornici Nada in Marija sim-

bolično sprejele prvošolčke v organizacijo in jih obdarovale s kolebnico in knjižico. Vključili smo se tudi v zbiralno akcijo Ob-

činskega združenja RK in zbrali veliko šolskih potrebščin za otroke iz socialno šibkih družin.

Obiskali smo Enoto konjeniške policije v Stožicah ANDREJA ŠMID, FOTO: ANDREJA ŠMID

Zbudili smo se v prelepo sončno jutro. Z otroki v starosti od 3 do 5 let smo se z avtobusi odpeljali proti Ljubljani na ogled Enote konjeniške policije. Tam so nas pričakali prijazni policisti in nam predstavili opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu: čelado, ščitnike, neprebojni jopič. Prav tako so nam pokazali razne pripomočke za nego konjev. Izvedeli smo, da tudi konji uporabljajo ščitnike za noge in glavo, ko gredo na patruljo. Vsak otrok je lahko tudi zajahal »ta zahecnega« konja, seveda pa je bil najbolj zanimiv ogled hleva, kjer smo videli bele in črne konje. Enega od konj smo lahko tudi pobožali in mu pogledali v zobe. Poslovili smo se s skupinsko fotografijo.

Obiski v trgovini Hofer MONIKA CELAR, FOTO: MONIKA CELAR

Otroci iz Vrtca Tržič in strokovni delavci smo imeli večkrat možnost obiskati trgovino Hofer. Zahvaljujemo se podjetju Hofer za pripravljenost in sodelovanje z nami. Največja zahvala pa gre Karli Janžekovič, ki je otroke vsakič zelo lepo sprejela in jih popeljala po trgovini. Otrokom je razkazala tudi prostore, ki jih drugače ne bi spoznali. Verjamemo, da so otroci uži-

vali v predstavitvi trgovine, saj jih je najbolj navdušilo skladišče, v katerem so bili viličar, hladilnik, zamrzovalna skrinja in mlin za mletje kartona. Po obisku trgovine smo strokovni delavci prostor v igralnicah pripravili tako, da so imeli otroci na voljo svojo trgovino, v kateri so lahko uporabili pridobljene izkušnje.

22

šola

Prireditev ob 50-letnici šolskega glasila Stezice v Osnovni šoli Bistrica Naše Stezice DINA PINTARIČ IN MAG. MANCA KOKALJ VERNIG, FOTO: ARHIV OŠ BISTRICA

Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli …

PRVA ŠTEVILKA

PRVA MENTORICA

V Osnovni šoli heroja

dipl. ing. Zvonka Pretnar,

Ga. Jožica Koder

uredniškega odbora

Bračiča, danes Osnovna

zaposlena kot socialna

predlaga ime

učencev postane

šola Bistrica, izide prva

delavka

številka šolskega glasila.

Stezice

PRVO IME

PRVI UREDNIK

Stezice

so po drugi svetovni vojni edino glasilo v Tržiču, ki nepretrgoma izhaja že

Klavdij Puhar .

50

let.

Ponosni smo nanje. Piše se šolsko leto 1968/1969 in v Osnovni šoli heroja Bračiča (sedaj Osnovni šoli Bis­ trica) luč sveta ugleda prvo šolsko glasilo. Ime mu je skrbno izbrala Jožica Koder, ki takrat še ni mogla slutiti, da bo ime s svojo simboliko popeljalo glasilo skozi pol stoletja, vse do današnjega dne. Rodile so se Stezice. In kako ponosni smo, da teh Stezic ni preraslo grmovje in zelene trave, da jih učitelji, mentorji skupaj z učenci skrbno negujemo in vsako leto vanje tkemo niti domišljijskega sveta, poezije, aktualnih šolskih dogodkov … in s tem ohranjamo uhojene poti, občasno pa dodamo še kakšno novo stezico. Za ohranjanje Stezic je dolga leta skrbela učiteljica slovenskega jezika Jožica Koder, danes naša najbolj iskrena recenzentka.

Ob njenem odhodu v pokoj je uredništvo predala učiteljici slovenskega jezika in pisateljici Tanji Ahačič. Za njo je uredniš­ tvo prevzela učiteljica računalništva Dina Pintarič, ki je vsa leta zadolžena tudi za oblikovno in grafično podobo Stezic. Let se je nabralo že krepko čez polnoletnost. Naslednja urednica je učiteljica slovenščine Andreja Kosec, ki je celo desetletje skrbela za ohranitev in osvežitev vsebin. Uvede kvadratni format ter Stezice vpleta v rubrike. Zadnje leto je uredništvo prevzela učiteljica mag. Manca Kokalj Vernig. Osnovna šola Bistrica skupaj s Stezicami praznuje. Jubilej, ki ga ni praznoval še noben časopis v občini Tržič. Slavnostna prireditev se je v ta namen odvijala v sredo, 24. aprila 2019, v pros­ torih Osnovne šole Bistrica. Še posebej

smo bili veseli odziva naših bivših učencev in vestnih ustvarjalcev Stezic, danes pa uspešnih novinarjev Marjete Klemenc (samostojna novinarka, dolgoletna voditeljica in dopisnica na RTV SLO), Sergeje Valjavec (vodja lokalnega studia Gorenjska na Radiu 1) in Bojana Veselinoviča (direktorja Slovenske tiskovne agencije). Učenci novinarskega krožka so z njimi prav fletno poklepetali in jih vrnili v čas, ko so v svojih mladih letih na Osnovni šoli Bistrica pričeli tlakovati pot novinarstva s pisanjem prispevkov za Stezice in sodelovanjem v novinarskem krožku. Na prireditvi so pohvalne in vzpodbudne besede snovanju in ohranjanju Stezic namenili tudi upokojena učiteljica, nekdanja urednica Stezic in pisateljica Tanja Ahačič, župan občine Tržič mag. Borut Sajovic in predstavnica Zavoda za šolstvo dr. Nataša Potočnik. Prireditev pa je s svojim govorom zaključil ravnatelj Osnovne šole Bistrica dr. Štefan Žun. Prireditev je močno izžarevala povezanost. Povezanost, ki se je zavoljo dolgolet­ nega oblikovanja Stezic tkala med učenci in učitelji na povsem drug način- kjer je standardne vloge v šoli zamenjalo strmenje k skupnemu cilju- k nastajanju novih Stezic leto za letom. In nova povezanost, ki je na koncu zajela še širši krog ljudi, ki so tako preko prireditve postali del zgodbe, ki se je začela pred petdesetimi leti in se piše še naprej … kot nikoli dokončana. Zato vsi vpleteni v skupno zgodbo Stezic samozavestno kličemo: Se vidimo na naslednji obletnici!

šola

23

Ob petdesetletnici šolskega glasila Stezice JOŽICA KODER

Začetek sega v čas, ko je bila naša osnovna šola še v Tržiču, v zgradbi, kjer je danes Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, imenovala se je Osnovna šola heroja Bračiča Tržič. Pred petdesetimi leti so na stari šoli začele izhajati Stezice. Takrat je bil za ravnatelja učitelj Mirko Brejc. Po njegovem odhodu v pokoj je na mesto ravnatelja prišel učitelj Stanko Stritih. V šolskem letu 1972/73 smo se preselili v novo zgradbo v Bistrici pri Tržiču. Ravnatelj Stanko Stritih, ki je na šoli ostal do upokojitve v decembru 1983, je vsa leta z veliko naklonjenostjo bdel nad Stezicami, vesel je bil vsake številke, ki jo je znal pohvaliti in s tem učence in učitelje. Tisto leto, ko je odšel, smo izdali posebno številko glasila prav njemu. Hkrati je bilo to leto tudi desetletnica šole v Bistrici in sedemnajstletnica izhajanja Stezic. Uredili so jih učenci, člani literarno-novinarskega krožka. Za likovno opremo je poskrbel akademski slikar Kamilo Legat, fotografije so bile delo foto krožka pod mentorstvom učitelja tehničnega pouka Staneta Perka. Vsi trije so že dolgo pokojni. Ured­ nica in mentorice smo bile Jožica Koder, Maca Štumfel in Majda Rozman. Takrat­ ni ustvarjalci, spoštovani učenci sedanje šole, ki ima novo ime Osnovna šola Bistrica, so danes vaši starši in tudi že stari starši. Uvodne misli je napisal ravnatelj sam, takrat odgovorni urednik, izredno lepo sta mu tekli govorjena in pisana beseda, zato citiram njegovo besedilo v celoti. Bistriško polje je pred dobrimi dvajsetimi leti prekrižala cesta po dolgem in počez in potem so na nekdanjih njivah začele rasti hiše. Skoraj vsi novi stanovalci so imeli otroke in treba je bilo zgraditi novo šolo. Deset let je že minilo, odkar si pod to šolsko streho bistriš­ki in okoliški otroci bistrijo svojo pamet. V tem času se je ponudilo kar precej priložnosti, ob katerih so mnogi lahko pokazali svoje sposobnosti. Mednje lahko štejemo tudi naše šolsko glasilo Stezice, v katerih je zajeto in ohranjeno vse najvažnejše, kar se je ob pri­ pravi vsake nove številke dogajalo. Za marsikoga pomenijo že leta stare Stezice lep spomin na šolska leta in za tega ali onega tudi dokaz prve uspešne preizkušnje v nastopanju pred javnostjo. Iz leta v leto so se tako izpolnjevale, da so bile deležne visokih priz­nanj tudi na srečanjih šolskih glasil iz vse Slovenije. Po desetih letih izhajanja Stezic v novi šoli se lepo zahvaljujem vsem tistim članom učiteljskega zbora, ki so požrtvovalno skrbeli za njihovo vsebinsko in likovno podobo.

Naj vodijo Stezice še naprej k novim uspehom. Stanko Stritih, ravnatelj Stezice so bile, podobno kot danes, kronika dogodkov za posamezno šolsko leto. Pohvalo in čestitke za petdesetletnico zaslužite sedanji učenci, urednica in mentorica Andreja Kosec, slavistka, oblikovanje je že devetnajst let v rokah Dine Pintarič, profesorice računalništva; urednica Stezic 2019 je mag. Manca Kokalj Vernig. Resnično so izjemne. Na tem mestu se najlepše zahvaljujem in čestitam vsem nekdanjim učencem, ustvarjalcem šolskega glasila, veliko delo so opravili. Vse prejšnje številke je bilo treba ustvariti, da je lahko izšla zadnja, ob petdesetletnici. Tako visokega jubileja nima nobena publikacija v Tržiču. Prva mentorica je bila Zvonka Pretnar, danes predsednica Društva upokojencev Tržič, na šoli je bila zaposlena kot socialna delavka. Zadolžena je bila voditi mladinsko organizacijo. Porodila se ji je ideja o šolskem glasilu. Prva je orala ledino. Od učencev je bil prvi urednik Klavdij Puhar, takrat učenec 8. razreda. Že veliko let ga ni več med nami. Zveza prijateljev mladine je dolga leta vabila pionirje dopisnike na srečanja. Učenci naše šole so bili za nagrado velikokrat povabljeni na ta srečanja, ki so bila vsakič v drugem kraju Slovenije, vabili so tudi nagrajena uredništva šolskih glasil. Imeli smo priložnost seznaniti se, kaj naj prinaša šolsko glasilo. Učili smo se iz leta v leto. Na srečanjih so bili mladinski pisatelji in pesniki, povabili smo jih na šolo. Zato so na šolo prišli Jože Šmit, Polde Bibič, Janez Eržen, Danilo Benedičič, Berta Golob, Branka Jurca, Ela Peroci, Božo Kos, Slavko Pregelj, Niko Grafenauer, Boris A. Novak, Tone Pavček, Tone Pretnar … Doživetja učencev novinarjev so bogatila še številna literarna srečanja v tržiški knjižnici, kamor so nas več let prijazno vabile, najprej vodja OE Tržiška knjižnica v okviru Zavoda za kulturo in izobraževanje Danica Kunšič, potem direktorici Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Marija Maršič in Marinka Kenk-Tomazin. Razlika med nekdanjimi in sedanjimi Stezicami je v oblikovnem pogledu velika. Poleg besednega dela vsebujejo vse polno prav umetniških fotografij. Seveda tudi računalnik zahteva znanje in potrpljenje. Nekdanjim bi lahko rekli predračunalniš­ ke. V več številkah so učenci, ki so imeli lep rokopis, naslove, pa tudi kar besedila v

celoti napisali ročno. Eno od številk, v letu 1982/83, v njej so same pesmi, so učenci napisali ročno od prve do zadnje strani. Zanje smo dobili nagrado iz Beograda in še iz Ljubljane. Čisto vse so imele bogato likovno podobo, ta je bila posebna skrb učitelja likovnega pouka Kamila Legata. Za angleški del Stezic je učence navdušila Majda Rozman, profesorica angleščine. Ob pomembnih obletnicah smo pripravili izredne številke. Izredno številko pod naslovom Pionirski odred Staneta Bečana, Utrinki našega dela sta pripravili Tonica Marin, učiteljica geografije, in Silva Škofic, učiteljica 4. razreda. Vsi članki tudi te številke so rokopisi prizadevnih učencev. Prav vsaka številka govori o delu, utripu šolskega življenja, o vseh različnih dejavnostih na šoli. Vsebino smo povezovali s krajevno skupnostjo, z zanimivostmi mesta Tržič in okoliških vasi, od koder so učenci hodili v šolo. Zaznamovali smo 100-letnico Tovarne obutve Peko, 100-let­nico Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, 80-letnico Planinskega društva Tržič, 40-letnico Osvobodilne fronte … Zbirali in zapisovali smo domača hišna in ledinska imena, že pred več kot tridesetimi leti, danes je tako zbiranje postalo zelo pomembno. Zahvala velja nekdanji tajnici šole, Francki Markič, največ besedil je pretipkala, v pomoč so ji bile knjižničarka Metka Kavčič, učiteljica slovenskega jezika Norka Slapar, por. Starič; Petra Zupan, por. Kralj, sedanja tajnica; in Breda Jurkovič, učiteljica razrednega pouka. Skoraj ni učitelja, ki ne bi česa prispeval za Stezice. Pri tehničnem delu sta večkrat pomagali Mira Legat, učiteljica 4. razreda, in Silva Škofic. Stezice so tiskali v tovarni Peko. In to zastonj, plačali smo le papir. Vesel dan je bil, ko so nas iz Peka obvestili, naj pridemo v tiskarno zlagat liste za knjižno obliko. Hitro so se javili učenci. Z njimi smo šle Maca Štumfel, Majda Rozman in Jožica Koder. Na dolgi mizi so bili položeni celi kupi posameznih strani s številkami, nismo se smeli zmotiti, sicer bi bil izvod uničen, tudi do 150 strani so imele Stezice. Čez dan, dva je hišnik Danilo Hafnar pripeljal Stezice na šolo. In bil je praznik in veselje. Na šoli je bilo v tistem času do 840 učencev, zato je bila naklada velika, tudi 550 izvodov. In vedno so pošle čisto vse. Veseli smo praznika Stezic, petdesetletnice. In ponosni smo nanje. Naslovnice Stezic, k’ so včasih bile najdete na: www.trzic.si/trzican

24

šola

Analiza vpisa devetošolcev v srednje šole za občino Tržič za šolsko leto 2019/2020 TANJA VUKOVIČ, LEA TORKAR, MITJA ŽNIDARŠIČ

Iz treh osnovnih šol občine Tržič (OŠ Bistrica, OŠ Križe, OŠ Tržič) se je 114 devetošolcev vpisalo v 27 različnih srednjih šol in v 33 različnih programov. Iz vseh treh šol 3 učenci zaključujejo devetletno šolanje v 7. razredu in se vpisujejo v dvoletni program. SREDNJA ŠOLA

PROGRAM

umetniška gimnazija – gledališče in film

2

gimnazija

1

predšolska vzgoja

2

gimnazija

2

klasična gimnazija

1

ŠTEVILO UČENCEV

Gimnazija Škofja Loka

Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija

klasična gimnazija

1

Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica

medijski tehnik

8

ekonomski tehnik

2

Šolski center Škofja Loka

strojni tehnik

2

oblikovalec kovin - orodjar

2

predšolska vzgoja

4

Gimnazija Kranj

gimnazija

9

Gimnazija Franceta Prešerna

gimnazija

13

ekonomska gimnazija

9

tehnik računalništva

3

tehnik mehatronike

3

elektrotehnik

1

elektrikar

1

mehatronik operater

1

Šolski center Kranj Strokovna gimnazija

tehniška gimnazija

2

Šolski center Kranj Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola

ekonomski tehnik

4

trgovec

1

frizer

1

pomočnik pri tehnologiji gradnje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana

Šolski center Kranj Srednja tehniška šola

Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana

Srednja šola Jesenice

zdravstvena nega

1

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

zdravstvena nega

4

Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana

gradbeni tehnik

1

2

BC Ljubljana, Gimnazija in veterinarska šola

veterinarski tehnik

1

tehnik oblikovanja

1

Srednja gostinska in turistična šola Radovljica

gastronom hotelir

1

fotografski tehnik

2

gastronomsko turistični tehnik

1

Srednja šola medijska in grafična šola Ljubljana

medijski tehnik

3

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

gozdar

2

Biotehniški center Naklo

tehniška gimnazija

1

naravovarstveni tehnik

1

HLW St. Peter Višja šola za gospodarske poklice, Avstrija

slaščičar

2

pomočnik v biotehniki in oskrbi

1

Srednja trgovska šola Ljubljana

aranžerski tehnik

1

Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana

kozmetični tehnik

4

zdravstveni tehnik

4

1

HAK TAK, Dvojezična gimnazija Celovec, Avstrija

gimnazija

4

Šolski center Ljubljana

strojni tehnik

1

Izobraževalni center Ljubljana

logistični tehnik

1

Gimnazija Koper

gimnazija

1

Srednja frizerska šola Ljubljana

frizer

1

Ponosni na uspehe mladih športnikov iz OŠ Bistrica SILVIA ŠLIBAR, FOTO: SILVIA ŠLIBAR

Med najuspešnejše udeležence na šolskih športnih tekmovanjih v tem šolskem letu sodita tudi dva učenca iz OŠ Bistrica, ki sta na državnih tekmovanjih stopila na stopnički. Eva Jerman iz 6. razreda je na državnem prvenstvu v športnem plezanju, ki je bilo 14. aprila v Vojniku, zasedla 3. mesto v kategoriji mlajših deklic brez licence. Tevž Premrl, prav tako iz 6. razreda, se je na Državnem tekmovanju v kegljanju 19. aprila v Kranju, uvrstil na 3. mesto v kategoriji mlajših dečkov. Perspektivnima mladima športnikoma pa nista ušli niti medalji na občinskem tekmovanju v posamični atletiki v Križah. Eva je prejela zlati medalji v skoku v višino in teku na 600 metrov,

Tevž pa srebrno v teku na 600 metrov med dečki. Uvrstitve na področnem in državnem tekmovanju v atletiki v prihodnjih dneh se veselimo že vnaprej.

intervju

25

Domen Ribnikar, dr. med. Med nami so ljudje, ki naredijo več, kar veleva jim stan, ... (po Simonu Gregorčiču) IRMA LIPOVEC, FOTO: ARHIV DOMNA RIBNIKARJA

Pacienti zaupajo njegovi profesional­ nosti. Opisujejo ga kot sočutnega in razumevajočega človeka, poimenujejo ga angel in žarek sonca. Domen se je rodil v Ljubljani, trenutno pa z ženo Nino, pediatrinjo, in hčerkicama Julijo in Lano Mae živi v Sebenjah. Osnovno šolo je obiskoval v Križah. Po končani Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu je nadaljeval študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljub­ljani. V maju 2015 je zaključil specializacijo iz internistične onkologije in se zaposlil na Onkološkem inštitutu Ljubljana kot specialist internistične onkologije na področju raka dojke in genitourinarnih rakov. V prihodnjem letu bo zaključil tudi podiplomski doktorski študij biomedicine. Zakaj ste se odločili za študij medici­ ne? Že kot otrok sem zelo rad prebiral knjige o človeškem telesu, zgradbi organov, organskih sistemih. Celica kot najmanjša enota vsakega organizma se mi je zdela nekako skrivnostna. Spomnim se, kako sem lovil majhne žabe, jih seciral in se že takrat navdušil nad kirurgijo. Zakaj ravno onkologija? Za onkologijo sem se navdušil v gimnaziji, ko je znanka zbolela za možganskim tumorjem. Fascinanto, a hkrati težko mi je bilo, ko sem uvidel, da tumorska celica, ki se nekontrolirano deli, povzroči nastanek tumorja, ki kasneje vdira v zdrava tkiva in lahko povzroči tudi smrt bolnika.

Margaret Cancer Center je eden izmed petih najboljših onkoloških centrov v svetu. Tam sem se še dodatno izobraževal. Moj mentor je bil vrhunski strokovnjak na mednarodnem nivoju, dr. Eitan Amir. Poleg kliničnega dela smo skupaj naredili ogromno dobrih raziskovalnih projektov in večino rezultatov že objavili v mednarodnih onkoloških revijah. Od novembra 2018 sem ponovno zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Večinoma zdravim bolnice z rakom dojke, 10 % zdravim tudi ORL rake. Kako gledate na stanje onkologije v Sloveniji v primerjavi s tujino? Kako se sami znajdete v našem sistemu? Onkologija v Sloveniji je dobro postavljena. Imamo ogromno znanja in veliko sposobnih ljudi, ki so se izobraževali v tujini in vsakodnevno sodelujejo s strokovnjaki po celem svetu. Na srečo so dostopna prav vsa zdravila za različne malignome v različnih fazah, od zgod­ nje, potencialno ozdravljive bolezni do metastatske, razsejane bolezni. Onkologija je veda, ki se izredno hitro razvija. Sistemsko zdravljenje raka je danes izredno kompleksno. Zahteva vrhunsko znanje in nujno povezavo s tujimi strokovnjaki. Z mednarodnim raziskovalnim delom nadaljujem in znanje prenašam tudi na mlajše kolege, specializante

Kaj je internistična onkologija? Internistična onkologija je mlada veda, ki se ukvarja s sistemskim zdravljenjem rakavih bolezni. To je zdravljenje s citostatiki (kemoterapija), hormonsko terapijo, z biološko terapijo, imunoterapijo, ostalo tarčno terapijo in z zapleti te terapije. Obravnava tudi paliativno/ podporno zdravljenje bolnikov z napredovalo maligno boleznijo. Specializacija traja 6 let.

V medijih največkrat spremljamo bol­ nice z rakom dojke, ki govorijo o svoji izkušnji z boleznijo. Kaj svetujete bol­ nicam? Vsaki bolnici posebej razložim, da je rak dojke izredno heterogena bolezen, zato ima vsaka svojstven potek. Nekatere bolnice imajo indolentne tumorje, ki so tako ugodni, da nikoli ne zasevajo in ne povzročijo smrti, četudi so v času diagnoze nekoliko večji. Nekatere imajo nizko-rizične rake za zgodnji relaps, ki zasevajo kasno, tudi po desetih, petnajstih letih. Na drugem koncu spektra pa so bolnice z biološko agresivnimi raki, ki brez ustreznega zdravljenja lahko zelo hitro povzročijo razsoj in smrt.

Septembra leta 2016 sem odšel v Toronto, Kanado, na t. i. dvoletni »fellowship« na področju raka dojke. Princess

Pri približno tretjini bolnic se kljub optimalnemu zdravljenju bolezen ponovi v obliki sistemskega razsoja, se pra-

vi oddaljenih zasevkov v drugih organih. Taka bolezen je neozdravljiva in te bolnice v končni fazi umrejo. Je pa zelo vzpodbudno, da se z današnjimi načini sistemskega zdravljenja in z novim znanjem biologije raka dojke preživetje bolnic pomembno podaljšuje in večina teh bolnic ima relativno dobro kvaliteto življenja. Sam mojim bolnicam vedno svetujem, da je potreben pozitiven in odkrit pris­ top do bolezni, da se je potrebno čimbolj zdravo prehranjevati, biti fizično čimbolj aktiven in vse strahove zaupati svojemu onkologu. Zahvala. Zelo sem hvaležen svojima staršema za vso podporo in pomoč pri dolgem študiju. Hvaležen sem tudi svoji lastni družini. Brez njihove podpore in vere vame ne bi bilo mogoče tako intenzivno ustvarjati v tej težki veji medicine.

Dr. Hadar Goldvaser, prof. dr. Eitan Amir in dr. Domen Ribnikar

26

zdravje

Homeopatija – podobno zdravimo s podobnim ALENKA ANDJELIĆ DOLŽAN, MAG. FARM. HOMEOPATINJA

V prijetnem ambientu RIS Dolina sem 19. februarja predstavila homeopatsko metodo zdravljenja. Kot lekarniški farmacevt sem želela prisotnim približati homeopatijo kot možnost izbire pri zdravljenju, samozdravljenju in lajšanju stranskih učinkov ali kot del paliativne oskrbe pacientov pa tudi njeno uporabno vrednost kot pomoč živalim in rastlinam. S homeopatijo je v Tržiču že v 19. stoletju zdravil takratni župnik Janez Zalokar. Že definicija zdravja SZO iz leta 1948 pravi, da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak pomeni duševno, telesno, čustveno in socialno-ekonomsko blagostanje. V homeopatiji so kriteriji za zdravje še natančnejši: zdravi smo, ko se v svojem telesu dobro počutimo, imamo zadosti življenjske energije za nujne obvez­ nosti in dejavnosti, ki nas izpolnjujejo, nismo v konfliktu s svojo vestjo ali nazori, ko optimistično načrtujemo prihodnost, se v svojem okolju dobro počutimo in ko preteklost smatramo kot dragocen vir izkušenj in ne travm. Kaj je torej homeopatija in zakaj ponovno pridobiva na veljavi? Homeopatija je 200 let stara metoda zdravljenja. Je holistična, integrativna, komplementarna metoda. Ne smatramo je kot alternativno, ker jo uporabljamo zelo pogosto kot dodatek uradni medicini in ne namesto nje. Temelji na iskanju podobnosti med bolezenskimi znaki, celostno sliko pacienta in sliko homeopatskega zdravila. Od tod izhaja reklo »podobno zdravi podobno«. V homeopatiji zdravimo z visoko razredčenimi snovmi rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora, zato je naravna, varna in nima stranskih učinkov. Katere so torej preizkušene indikacije za samozdravljenje? V homeopatsko domačo lekarno sodijo sredstva za prvo pomoč pri poškodbah skeletno-mišičnega sistema in kože, proti pikom

(ARNICA, HYPERICUM, LEDUM, RUTA, CAUSTICUM, APIS, RHUS TOX, SYMPHYTUM), lahko lajšamo prehladne in alergijske težave na sluznicah (ACONITUM, BELLADONNA, HEPAR SULP., ALIUM, EUPHRASIA in številne druge), pomagamo pri nespečnosti, strahu pred izpiti, žalosti, preutrujenosti, uroinfektih, utrujenih očeh, menstrualnih ali menopavznih tegobah, herpesu, pomagamo dojenčkom pri bolečem zobljenju in mamam pri uspešnem dojenju, postoperativnem okrevanju in podobno. Živalim lahko sami uspešno pomagamo pri strahu pred nevihtami ali petardami, pri nalezljivem kašlju, driski, bruhanju, zastrupitvah, ugrizih in vbodnih ranah, pikih, tujkih in abscesih, proti bolham in kožnim težavam. Uporabna homeopatska zdravila so ARNICA, ACONITUM, PHOSPHORUS, LEDUM, NUX VOMICA, APIS, SULPHUR, GRAPHITES in podobno. Rastlinam pomagamo k boljši rasti in razvoju plodov, proti glivičnim infektom ali ušem, po toči, pozebi ali suši s podobnim naborom zdravil: ARNICA, ACONITUM, RHUS TOX, CARBO VEGETABILIS, BELLADONNA. Tako velja homeopatija za metodo izbora v trajnostni, ekološko neoporečni pridelavi hrane. Za pravilen izbor zdravila moramo najti vsaj tri zanesljive intenzivne ključne simptome. Pri tem vam bodo strokovno pomagale magistre z dodatno kompetenco iz homeopatije tudi v tržiških lekarnah.

Skupaj stopimo po medoviti (pravi) poti TOMAŽ SAMEC, SVETOVALEC ZA VARNO HRANO PRI JSSČ

S sajenjem avtohtonih medovitih rastlin v naš prostor prispevamo k preživetju in ohranjanju čebel kot tudi ostalih opraševalcev. Medovite rastline zagotavljajo čebelam medičino in cvetni prah. S sajenjem in sejanjem medovitih rastlin bomo poskrbeli za pes­ trost rastlinskega sveta in za ohranjanje čebel. V cvetlična korita in na zeliščne vrtove lahko sadimo baziliko, origano, timijan, meliso, boreč tudi nizko sočnico ali ameriški slamnik.

Na njive lahko posejemo sončnice, buče, ajdo, mak, oljno ogrščico, facelijo, deteljo. Na javnih površinah, v parkih in drevoredih, lahko posadimo medonosno lipo, kostanj, javor. S sajenjem medovitih rastlin ne bomo omogočili le pašo čebelam, ampak bomo poskrbeli tudi za našo okolico. Ne le čebele, ampak tudi narava nam bo hvaležna, saj ji bomo vračali tisto, kar potrebuje, da skupaj ohranimo naš prostor za prihodnje rodove.

okolje

27

Certifikat VODA IZ PIPE METKA ŽUMER

19. aprila smo tudi uradno postali ambasadorji pitja vode iz pipe. Pristopili smo namreč k pridobitvi certifikata »Voda iz pipe«, ki ga podeljuje Zbornica komunalnega gospodarstva, in se pridružili prvim 30 organizacijam, ki svojo skrb za okolje izkazujemo tudi s spodbujanjem pitja vode iz pipe. V Komunali Tržič imamo že dolgoletno prakso, da na sestankih in drugih srečanjih v naših poslovnih prostorih gostom ponujamo kvalitetno vodo iz pipe v steklenih vrčih. Predpakirane vode ne kupujemo, saj se zavedamo privilegija, da imamo čisto in kvalitet­no pitno vodo vedno pri roki. Obenem se zavedamo, da s kupovanjem predpakirane vode povzročamo le ogromne količine nepotrebne odpadne embalaže. Takšno ravnanje se nam zdi ključno za širjenje dobre prakse tudi med ostale deležnike v naši družbi.

Našo odlično prakso pitja vode iz pipe želimo razširiti tudi v vsa podjetja in javne zavode v naši občini. Z veseljem svetujemo in pomagamo pri ozaveščanju občanov. Zakaj? Ker vemo, da je voda iz pipe NAJBOLJŠA IZBIRA.

Nizkoenergijska gradnja PETER MALI, ENERGETSKI SVETOVALEC MREŽE ENSVET

Gradnjo v splošnem ureja Zakon o graditvi objektov in v sklopu tega Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES, na osnovi katerega vam projektant izdela načrt. Pri tem mora upoštevati minimalne zahteve zakonodaje tako glede gradbene fizike kot tudi strojnih in elektro inštalacij. Odločitev - ali vam to zadošča ali pa želite zgradbo, ki je v energetskem smislu varčnejša, sodobnejša in do kakšne mere boste izkoristili možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija - pa je vaša. Nizkoenergijska in pasivna gradnja je danes ne samo trend, ampak predvsem odziv stroke in investitorjev na stanje v razvitem svetu. Po eni strani nam investicije v energijsko varčno gradnjo predstavljajo prihranke skozi celotno življenjsko dobo uporabe zgradbe, po drugi strani manjša poraba energije pomeni manjšo ekološko obremenitev za okolje (zato tudi spodbuda države).

POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE EKO SKLADA Razpisna dokumentacija za subvencije je dosegljiva na naslovu www.ekosklad.si. Za pridobitev subvencije EKO SKLADA morate izpolniti vlogo in jo poslati na EKO SKLAD. Pogoji iz razpisne dokumentacije JAVNI POZIV 54SUB-OB17 so navedeni pod točko J - gradnja ali nakup skoraj nič-energijske nove eno-ali dvostanovanjske stavbe.

NIZKOENERGIJSKA HIŠA (NEH)

Bistveni poudarki oz. zahteve iz razpisa so:

Osnovne smernice za gradnjo NEH:

• Energijska učinkovitost mora biti v segmentu računske rabe energije za ogrevanje (Qh), izračunane po metodi za pasivne stavbe »PHPP«, manjša ali enaka 15 kWh/m2a.

• kompaktna gradnja, zagotovljena zrakotesnost ovoja, • zadostna toplotna izolacija, • izkoriščanje toplote odtočnega - izrabljenega zraka,

• Dovoljena je le vgradnja zunanjega stavbnega pohištva (okna, fiksne zasteklitve, balkonska vrata, vhodna vrata, ipd.) s toplotno prehodnostjo U ≤ 0,9 W/m2K.

• optimalna izbira ogrevalnega sistema, priprave tople sanitarne vode in prezračevanja.

• Obvezna je vgradnja ene od oblik centralnega sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.

Med nizkoenergijske hiše štejemo lahko tudi klasične hiše, kjer je poudarek na zadostni toplotni izolaciji in vgrajenih kvalitetnih oknih. Za ogrevanje teh zgradb koristimo nižje temperature dovoda, kar nam omogoča izkoriščanje alternativnih virov toplote. Pri načrtovanju novih objektov lahko izbiramo med različnimi vrstami nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov, ki jih uporabimo tudi poleti za hlajenje prostorov. Odločimo se lahko za uporabo toplotne črpalke in vgradnjo površinskega oziroma ploskovnega ogrevanja (stensko, talno, stropno ogrevanje).

• Neposredno ogrevanje stavbe in sanitarne vode z električno energijo ne sme presegati 10 % skupnih letnih toplotnih potreb stavbe, razen v primeru, če gre za samooskrbo z električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije.

• kontrolirano prezračevanje,

V NEH pomemben del energije za potrebe objekta (ogrevanje, pripravo tople vode, ostalo) zagotovimo z elementi za nizkotemperaturno pretvarjanje sončnega obsevanja in sicer: • z aktivnimi solarnimi sistemi (sprejemniki sončne energije, fotovoltaika), • s pasivnimi solarnimi sistemi (velike zastekljene površine na južni strani, stekleniki).

• Dovoljena je le vgradnja sodobnih generatorjev toplote in hladu z visoko energijsko učinkovitostjo. • Stavba mora najmanj 50 % toplotnih potreb pokriti iz obnov­ ljivih virov energije. • Obvezen je preizkus zrakotesnosti stavbe. Za vse našteto so zahteve detajlno opredeljene v razpisni dokumentaciji, prav tako obvezne splošne in dodatne priloge. Več informacij o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije lahko brezplačno dobite v energetsko svetovalnih pisarnah mreže ENSVET. V Tržiču deluje ESP v občinski stavbi (Trg svobode 18), uradne ure so vsako sredo od 15 do 17 ure. Za obisk se predhodno dogovorite po telefonu št. 04 / 59 71 552.

28

iz naše preteklosti

Kvintetovski sestav Francija Šarabona je deloval pred Avsenikovim DR. BOJAN KNIFIC, FOTO: MILAN LEBAR

Za zibelko narodno-zabavne glasbe veljajo Begunje, kjer sta brata Avsenika začela ustvarjati v petdesetih letih 20. stoletja. Prepoznavnost ansambla je zaznamoval petčlanski sestav, v katerem so inštrumentalisti igrali na harmoniko, klarinet, tro­ bento, bas in kitaro. Prav tak glasbeni sestav, s katerim sta se v svetovno glasbeno zgodovino zapisala brata Avsenik, je že pred njunim slovesom deloval v Tržiču. Celo več: Šarabonov kvin­ tet je, kot kažejo pričevanja, neposredno vplival na oblikovanje Avsenikovega kvinteta. Franci Šarabon se je rodil leta 1931 v delavski družini v Tržiču. Njegov odličen spomin in pripovedovalski dar sta me vodila v okrilje njegovega doma v Preski, kjer sta mi z ženo Milko razkrivala spomine na nekdanje življenje v Tržiču. Franciju Šarabonu je sv. Miklavž pri petih ali šestih letih prinesel prvo harmoniko, bolj otroško igračo kot uporaben glasbeni inštrument. Ko je bil star sedem let, je v Tržič prišel prodajalec harmonik iz Maribora in tedaj je Franci svojega očeta prosil, da mu kupi pravo. Oče ni hotel, a Franci mu je prigovarjal toliko časa, da je popustil. Franciju so prsti švigali po tipkah že pred drugo svetovno vojno, med njo se je pri Milici Pretnar naučil brati note, po njej je kot harmonikar igral samostojno in v različnih glasbenih sestavih, spremljal je pevske zbore in se uveljavil kot ljubiteljski glasbenik – ni bil šolan, a glasbeno nadarjen. Leta 1946 se je v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič začel učil za električarja, l. 1949 naredil pomočniški izpit, podelitev spričeval je bila v kranjski gimnaziji. Zbralo se je nekaj tržiških glasbenikov, ki so po podelitvi spričeval igrali za ples. Franci Šarabon je igral harmoniko, Pavel Kralj in Joža Novak klarinet, Mirko Istenič trobento, Marjan Sajovic bas. Očitno so dobro igrali, kajti že isti večer so dobili povabilo, da čez nekaj dni igrajo v hotelu Jelen v Kranju. Glasbeni sestav je začel redno delovati, člani v njem so se menjali, a večinoma so igrali v kvintetu. Mirko Istenič je igral trobento, Pavel Kralj – Grausov klarinet, Karl Štucin – Koražov Kola bas, Mato Mežek – Sapca kitaro, Franci Šarabon harmoniko. Sprva so se imenovali Grausov kvintet, pozneje Šarabonov kvintet. V njem so igrali omenjeni, pridružili so se jim še drugi. Leta 1950 je bil kvintetovski sestav že ustaljen, nastopali so v Tržiču in drugod po Sloveniji.

Franci Šarabon, foto: Milan Lebar V začetku julija 1953 je tržiški Peko praznoval 50-letnico ustanovitve. Pripravili so proslavo, ki se je je udeležil tudi Tito, igrala je tržiška godba, gostoval je ljubljanski Vaški kvintet v sestavu harmonika, kitara, bas in dva klarineta – enega od klarinetov je igral Vilko Ovsenik. Po proslavi je Vilko Ovsenik Koražovega Kola, s katerim sta se poznala – ta je igral v tržiški godbi in v Šarabonovem kvintetu – vprašal, če ve za koga, ki bi ga peljal v Begunje. Kola mu je ponudil, naj gre z njim na kosilo in potem s člani Šarabonovega kvinteta v Begunje, namenjeni so bili proti Žirovnici, kjer so igrali na veselici. Vilko je sprejel povabilo, pripeljali so se v Begunje, v zahvalo jih je povabil na pijačo v domačo gostilno pri Jožovcu. Beseda je dala besedo in Vilko je tržiške godce vprašal, na kaj igrajo. Opisali so mu svoj petčlanski sestav, tri leta so že igrali v takem, a Vilku ni bilo jasno, kako je mogoče, da v njem ob basu, harmoniki in kitari ni dveh klarinetov, temveč klarinet in trobenta. Kot sta se spominjala Franci Šarabon in Mirko Istenič, je Vilko rekel: »Koko, klarinet pa trobenta? To na gre skəp. Al dva klarineta al dve trobente, dərgač na gre.« Godci so vzeli inštrumente in zaigrali, da je slišal, kako zveni njihova glasba. Poslušal jih je tudi Slavko Avsenik. Navdušena sta bila, presenečena nad zvenom, ki ga nista poznala, rekla sta: »Tud' mi b' lahko kaj takega poskusəl.« 18. julija 1953 sta šla Franci Šarabon in Mirko Istenič na služenje vojaškega roka, Šarabonov kvintet je prekinil z delovanjem. Trio Slavka Avsenika je bil ustanovljen istega leta, leto pozneje kvartet, ki so ga sestavljali harmonika, klarinet, trobenta in bariton, leta 1955 so dodali kitaro. Na ta način so oblikovali kvintetovski sestav, ki predstavlja zgled številnim narodnozabavnim ansamb­lom. Koliko je na oblikovanje takega sestava vplival Šarabonov kvintet, je danes težko reči, a dejstvo je, da je tak sestav obstajal pred Avsenikovim, upoštevajoč pričevanja, je na razvoj ideje o Avsenikovem vplivalo srečanje Vilka Ovsenika s člani Šarabonovega kvinteta.

Šarabonov kvintet okoli leta 1955/56 na Ljubelju. Od leve: Franci Šarabon (Koražov Franci) iz Bistrice, Franci Šarabon iz Preske, Pavel Kralj (Grausov), Mirko Istenič in Vili Pangeršič. Vili Pangeršič je v kvintetovskem sestavu igral drugo trobento (igral je ritmično spremljavo), če ni bilo Mata Meška, ki je v njem sicer igral na kitaro.

Franci Šarabon je zaključil služenje vojaškega roka, z glasbo se je ukvarjal še naprej. Desetletja je vodil različne pevske skupine v Tržiču in Dupljah, pel je v Vokalnem kvintetu Gorenjci, učil je sestre Potočnik, in še mnoge, mnoge druge. Njegova pričevanja hranimo v Tržiškem muzeju in mogoče bo kdaj priložnost, da bi v celostni obliki zagledali luč sveta.

iz naše preteklosti, naše okolje

29

Auerspergi s Turjaka in Tržič JANA BABŠEK, FOTO: ARHIV TRŽIŠKEGA MUZEJA

Auerspergi so bili ena najpomembnejših avstrijskih plemiš­ kih rodbin, ki je zaznamovala številne dežele srednje Evrope, predvsem pa slovenske dežele. Njihova glavna linija je izvirala s Turjaka, rodbina je obstajala skoraj celo tisočletje. Med leti 1733 in 1807 so bili prav Turjaški lastniki tržiških posesti Tržič in Stari Gutenberg in prvi so obe posesti združili pod enim last­ nikom.

IZ ROK GROFOV PARADAISEREJV V ROKE AUERSPEGOV S TURJAKA Posest Tržič oz. Neuhaus je bila v 16. in prvi polovici 17. stoletja v lasti rodbine Paradaiserjev, vse do časa, ko se je njihova zadnja dedinja Ana Regina poročila z baronom Wernegkhom. Zatem je posest prehajala od njih do grofov Barbo, rodbine Eghk, zatem zopet v roke grofov Barbo. Združeno gospostvo Tržič in Stari Gutenberg je od njih leta 1733 kupil Adam Anton Sigfrid Auersperg (1676-1739) za 61.000 goldinarjev.

ZDRUŽENA TRŽIŠKA POSEST V ROKAH RODBINE AUERSPERG Sin Adama Antona Sigfrida je bil Volf Engelbert Ignac (17161768), ki je podedoval tržiški posesti. Ob svoji smrti leta 1768 je bilo njegovo premoženje vredno vrtoglavih 200.000 goldinarjev, to je bila vsota, ki ji ni bilo para na tedanjem Kranjskem. Poleg tržiških posesti je bil lastnik turjaške posesti, posestva Schönhau in hube na Vipavskem, hube v Trzinu in kajže v Spodnji Šiški, ter vinogradov in hube na Vrhpolju, nenazadnje tudi grofovske palače v Ljubljani. Večino časa je preživel na Turjaku, poleg tega je bival v ljubljanski palači. Po smrti Volfa Engelberta Ignaca leta 1768 je rodbinsko premoženje podedoval njegov mlajši brat Maria Jožef Auersperg (1723-1805), ki je izmed vseh kranjskih Auerspergov naredil najsijajnejšo kariero v avstrijskem cesarstvu. Živel je v Ljubljani, na Dunaju, v Gradcu, med drugim je služboval kot deželni glavar na Goriškem, in Kranjskem ter guverner na Sedmograškem. Poročen je bil z Marijo Rozino grofico Seilern-Aspang, katere predniki so bili z Nizozemske. Rodilo se jima je osem otrok, dva v Ljubljani, šest v Gradcu. Pet otrok je mladih umrlo. Preživela je Frančiška Romana Auersperg (1756-1811), ki se je poročila z Lepopoldom Stassoldom. Z možem je živela na Dunaju. Njen edini brat, grof Franc Ksaver, ki je bil predviden za dediča, je leta 1803 s strelom končal svoje življenje. Maria Jožef je tako vso turjaško dediščino prepisal na svojega nečaka Vajkarda Auersperga (1774-1833), razen združenega gospostva Tržič-Stari Gutenberg, ki ga je zapustil hčeri Frančiški Romani poročeni grofici Strassoldo.

MINFOS METKA ŽUMER, FOTO: ARHIV KOMUNAL TRŽIČ

Letos smo prvič sodelovali na 47. mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja, ki so potekali 11. in 12. maja. Z obiskovalci smo se pogovarjali o pomenu pitja vode iz pipe, ločevanju odpadkov in skrbni uporabi kanalizacije. Najmlajšim smo podarili knjižice z zgodbami o vseh treh zabojnikih za odpadke (najdete jih tudi na naši spletni strani v rubriki Za najmlajše). Strinjali smo se, da je skrb za okolje pomembna ter da smo prav vsi odgovorni, da naš planet ostane zelen. Zahvaljujemo se za vse pozitivne zgodbe, izkušnje in razmišljanja obiskovalcev.

Izmed potomcev Marie Jožefa Auersperga je preživela le Frančiška Romana, poročena Strassoldo. Kot ženska ni mogla postati dedinja turjaških posesti. Vse posesti je tako podedoval njen bratranec Vajkard, tudi tržiške, vendar se je njen oče odločil, da ji s posebnim volilom prepusti posestvo Neuhaus v Tržiču. Med bratrancem Vajkardom in Frančiško Romano so izbruhnili več let trajajoči spori. Morda je bil to razlog, da je svojo posest prodala zetu grofu Josefu Radetzkemu. Naslednji lastnik posesti v Tržiču je bil torej feldmaršal in grof Josef Radetzky, ki se je poročil s hčerjo Frančiške Romane. Enako kot mati se je imenovala Frančiška Romana grofica Strassol­ do (imenovali so jo tudi Fanny). Bila potomka dveh uglednih in starih rodbin Notranje Avstrije: rodbin Strassoldo in Auersperg. Radetzky je leta 1807 tržiško posest odkupil od svoje tašče in ostal lastnik posesti do leta 1819, ko je zaradi zadolženosti posesti moral predati svojemu upniku baronu Jožefu Dietrichu. S tem se je dokončno prekinila rodbinska povezava med Auerspergi s Turjaka in Tržičem. *** Uporabljena literatura je objavljena v spletni različici Tržičana.

30

koledar prireditev

Junij 2019 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave

18.00 Galerija Atrij

Odprtje razstave: Dvorec Neuhaus Tržiški muzej

do 3. 6. Galerija Atrij

Razstava: Narava gorskega sveta – včeraj, danes, jutri? Tržiški muzej

sobota, 8. 6. 8.00

Tržni dan in tekmovanje v Rock’n breaku Občina Tržič in Plesni klub Tržič

do 8. 6. Galerija Paviljon

8. Območni pregled odrasle likovne ustvarjalnosti JSKD Tržič

Razstava: Dvorec Neuhaus Tržiški muzej

11.00 Spominski park taborišča Ljubelj

74. obletnica osvoboditve taborišča Ljubelj Občina Tržič in Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije

od 1. 6. do 31. 8. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Maček v žaklju od 10. 6. do 10. 9. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Poletavci – poletni bralci

3. 6., 10. 6., 17. 6. Delavnica: Zelišča v domači lekarni

Gasilsko tekmovanje za memorial Ernesta Lombarja ml.

Velika gasilska veselica z Dejanom Vunjakom Prostovoljno gasilsko društvo Križe

19.30 Dom krajanov Kovor

ponedeljek, 10. 6. 14.00 Dom Petra Uzarja

Planinski pohod na Lemež (2043 m) Planinsko društvo Križe

nedelja, 16. 6.

3. Tek na »stari« Ljubelj

12.30 Planinski dom na Zelenici

Planinska maša na Zelenici Župnija Tržič

Predavanje: Zdrava prehrana

ponedeljek, 10. 6. in torek, 11. 6. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Beremo s Tačkami pomagačkami

četrtek, 20. 6. 15.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Srečanje članov Društva slepih in slabovidnih Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 18.00 Dvorana tržiških olimpijcev

sreda, 12. 6. 18.00 Kurnikova hiša

Prireditev: Tržič – moje mesto Osnovna šola Tržič

Odprtje razstave: Kolarstvo Tržiški muzej

petek, 21. 6. 18.00 Sebenje (pri prvem zvonu)

Individualna pomoč za uporabnike računalnika

Dom Petra Uzarja

iz Tržiča

Atletsko društvo Olimpik

11.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Skupina za samopomoč svojcem z demenco

Satirična komedija: Martin Krpan

Kulturno društvo sv. Janeza Krstnika Kovor, Mešani pevski zbor Kres

sreda, 5. 6.

četrtek, 6. 6.

20.00 atrij Občine Tržič (v primeru dežja v Kulturnem centru Tržič)

8.00 Ljubelj

19.00 Kulturni center Tržič

10.00 Dom Petra Uzarja

Poletna muzejska noč v Tržiškem muzeju

Letni koncert Mešanega pevskega zbora Kres

17.00 Ljudska univerza Tržič

Letni koncert učencev Glasbene šole Tržič Glasbena šola Tržič

18.00 Pollakova kajža

19.00 pred OŠ Križe

Dom Petra Uzarja

5. 6. in 6. 6., ob 17. uri: Delavnica: Izdelajmo fresko 6. 6., ob 17. uri: Govorica stopal in dlani (tehnike samomasaže)

Društvo diabetikov Tržič

Kulturno društvo Kruh Križe

10.00 Ljudska univerza Tržič

4. 6., 6. 6., 11.-13. 6., 18.-20. 6., 26.-27. 6. Individualno računalništvo 4. 6., ob 10. uri: Delavnica: Gozdna terapija

sobota, 15. 6. 7.00 Dom pod Storžičem

14.00 igrišče pred OŠ Križe

od 3. 6. do 27. 6. 9.00 Ljudska univerza Tržič

Občina Tržič

Tržiški muzej

Prostovoljno gasilsko društvo Križe

Ostale aktivnosti

Koncert na Gorenjski plaži s skupinama Orlek in Help! A Beatles Tribute ter Pihalnim orkestrom Tržič

18. Merčunov dan

od 6. 6. do 1. 7. Galerija Atrij

petek, 14. 6. 21.00 Amfiteater Gorenjske plaže

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Organiziran pohod po Poti treh zvonov Krajevna skupnost Sebenje

sobota, 22. 6. 19.00 Sebenje

Koncert Mešanega pevskega zbora KUD Lom pod Storžičem in Lomskih fantov Krajevna skupnost Sebenje

koledar prireditev iz Tržiča

GUC Zelenica

Tradicionalni pohod na Kal

Tečaj letnega gorništva za zahtevnejše ture in ferate

Krajevna skupnost Ravne

Planinsko društvo Tržič

31

sobota, 29. 6. 20.00 Kulturni center Tržič

Koncert Orkestra ruskih ljudskih inštrumentov Nekrasov Župnija Lom pod Storžičem

iz Tržiča

Planinski izlet: Tolminski Migovec (1881 m) Planinsko društvo Tržič

ponedeljek, 24. 6. Ravne

Krajevni praznik KS Ravne Krajevna skupnost Ravne

iz Tržiča

Planinski pohod: Petruvo, Osilnica Planinsko društvo Križe

18.00 Gorenjska plaža

Elektrodelik

sobota, 29. 6. in nedelja, 30. 6.

torek, 25. 6.

Glasbeno društvo Fankadelik

14.00 pri spominskem obeležju Policijsko veteranskega društva Sever (na mejnem prehodu Ljubelj)

19.00 Dom pod Storžičem

Gorski literarni nokturno – Rime z gora 2019

Spominska slovesnost ob dnevu državnosti

Glasbeno društvo Fankadelik

Občina Tržič in veteranske organizacije

sobota, 22. 6. in nedelja, 23. 6.

sreda, 26. 6.

Ljudska univerza Tržič

Podjetniški tabor za osnovnošolce Ljudska univerza Tržič

nedelja, 30. 6. 20.30 Tržiški muzej

10.30 Planinski dom na Zelenici

Gluhi strežejo v planinskih kočah Planinsko društvo Tržič

11.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Individualna pomoč za uporabnike računalnika

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju: Jazz ladies Tržiški muzej

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Zanimivi dogodki v članicah združenja zgodovinskih mest Slovenije DATUM in URA

PRIREDITEV

KRAJ

DODATNE INFORMACIJE

8. 6.

Pokalno prvenstvo v motokrosu na

Poligon Škedenj pri Slovenskih

TIC Slovenske Konjice

poligonu Škedenj pri Slovenskih

Konjicah

9. 6., ob 20. uri

03 759 31 10 ali 051 444 141 info@tickonjice.si https://tic.konjice.si

Konjicah Kdaj rože cveto?

Vrt Ipavčeve hiše Ulica skladateljev

Nataša Slatinšek

Ipavcev 27, Šentjur

041 246 986 kd.glasovir@gmail.com

12. 6., ob 19. uri

Gledališka predstava na prostem:

Visoko pri Poljanah, Visoški dvorec

Visoška kronika

KD dr. Ivan Tavčar Poljane nad Škofjo Loko Andrej Šubic 041 767 398 andrejsubic@siol.net

14. 6.

Poletni glasbeni večeri v Žički

Žička kartuzija

kartuziji: Nina Strnad Trio

Splošna knjižnica Slovenske Konjice – Center za kulturne prireditve 03 758 04 37 www.knjiznica-slovenskekonjice.si TIC Slovenske Konjice 03 759 31 10 http://tic.konjice.si

15. 6.

13. Kulturna mavrica Jesenic

Športna dvorana Podmežakla

Mladinski center Jesenice mcj@siol.net

16. 6., ob 13. uri

Velika konjeniška prireditev v

Dolenja vas (Selška dolina)

Dolenji vasi

Konjeniški klub Ratitovec Tomaž Benedij 041 615 340 kkratitovec@gmail.com

21. 6.

22-letka Radio Rogla

Mestni trg Slovenske Konjice

Novice – Radio Rogla 03 757 45 10 www.novice.si

22. 6., od 9. do 22. ure

Historial Škofja Loka

Škofja Loka - Mestni trg, Spodnji trg,

Razvojna agencija Sora – Turizem Škofja

Cankarjev trg, Trg pod gradom

Loka Andreja Križnar 04 517 06 02 andreja.kriznar@skofja-loka.com

22. 6., od 16. do 23. ure

Ekipno tekmovanje domačih pivo-

Rdeča Ostriga, Škofja Loka

varjev OL IN

Zavod prevhub in Zavod O Davor Gantar 051 640 949 gantardavor@yahoo.com

Več na: www.trzic.si/trzican

v spomin, obvestila

Venčeslav Polajnar – »Grčov Slavc« MARKO MALI

Venčeslav Polajnar, katerega smo vsi poznali pod imenom Slavko ali še pogosteje »Grčov Slavc« je v svojem 61. letu tragično preminil 20. aprila 2019 v gozdu pod planino Prevala. Od njega smo se v turobnem in mrzlem predzadnjem aprilskem dnevu na tržiškem pokopališču poslovili številni svojci, znanci, prijatelji in lovski tovariši. Grčov Slavc je bil znani Podljubeljčan in priljubljen sokrajan, poznan po svojem vedrem značaju, dobrovoljnosti in pri­ pravljenosti pomagati vsakomur. Slavko je svoje otroštvo večinoma preživ­ ljal na kmetiji svoje stare mame pri Anžonu, kjer se je ob tem seznanjal s številnimi kmečkimi opravili, domačimi živalmi in naravo, ki jo je od nekdaj spoštoval in cenil. V skromnem, vendar ljubečem družinskem okolju, je odrastel v resnega in odgovornega fanta ter se izšolal za orodjarja. Krajše obdobje je bil zaposlen v takratni tovarni obutve Peko, nato pa si je kot izjemno natančen in zanesljiv delavec vse do svoje upokojitve služil kruh v zasebnem podjetju Orodjarstva Perko. Z odrekanjem in vestnim delom sta si z ženo Marijo ob dobrem razumevanju ustvarila dom in družino, so pa ob tem Slavkovo življenje zaznamovali številni žalostni dogodki v njegovem družinskem okolju. Prenašal jih je hrabro in vedno prežet z optimizmom je v razgovorih pogosto dejal: »Veš, pri nas ni nikoli dolgčas, se skoz nekaj dogaja.« V zadnjih letih mu je življenje nadvse popes­ trila vnukinja Eva, pri čemer sta v medsebojnem druženju, prepletenem s posebno prijateljsko vezjo oba nadvse uživala. Grčovega Slavca smo mnogi poznali po njegovih številnih praktičnih, rokodelskih znanjih, pa naj je bilo potrebno pripraviti nože za bližajoče se koline, pomagati pri zahtevnem podiranju dreves v gozdu, popraviti je znal raznoliko kmečko orodje, če je bilo potrebno, se je lotil tudi popravila zidanega štedilnika … Da, Slavc je obvladal tudi opravila, ki danes že skorajda tonejo v pozabo, pa marsikje brez njih še vedno ne gre: klepanje kose, ročna košnja in spravilo sena v strmih senožetih, izdelava senene kope, ročno spravilo lesa in še bi lahko naštevali. V zadnjih letih je, kljub dobri delovni kondiciji, Slavko kar hrepenel po upokojitvi. Želja se mu je izpolnila ob koncu predlanskega leta, a svojo več kot zasluženo upokojitev še zdaleč ni preživljal v brezdelju. Kot strela z jasnega sta se z Marijo odločila in sprejela ponujeno skrb za pašo živine na planini Pungrat. V lanskem letu sta več kot vzorno upravljala planšarijo in pri tem skrbela za skoraj 140 glav govedi. »Grčov

Slavc« je na Pungratu, kjer je v čudovitem naravnem okolju poleg govedi mogoče opazovati tudi številno divjad, ob vzdrževanju planine in drugih opravilih več kot užival. Poln elana je še v dneh pred svojim slovesom koval načrte za letošnjo sezono in se že pripravljal na prva dela na planini.

V svoji 30-letni lovski karieri so mu bile v lovski družini zaupane mnoge naloge: vodil je lovski sektor, bil je lovski čuvaj, opravil je izpit za preglednika divjačine, vzgojil in vodil je kar nekaj lovskih psov, bil je gospodar LD. Z njegovo Marijo sta vzorno skrbela za lovsko kočo Za Šijo.

Ljubezen do narave in lova je bila Slavcu položena že v zibelko, zagotovo po zaslugi njegovega očeta Vinka, vestnega gozdarja in tudi nadvse pravičnega in poštenega lovca. V Lovsko družino Tržič je Slavc vstopil v svojih zrelih letih. Poznavanje narave in divjadi, njegova praktična znanja in volja do dela in razdajanja lovskega znanja so naredili več kot priljubljenega med ostalimi lovci. Zlasti mlajši, novo sprejeti člani, so ob rednih letnih pohodih po meji lovske družine uživali v njegovi družbi. Skrivnosti narave in vlogo lovstva je bil vedno pripravljen na poseben doživ­ ljajski način predstavljati tudi osnovnošolcem in drugim zainteresiranim.

Grča, preminil si v gozdu, ki si ga imel neizmerno rad. Preminil si v mesecu aprilu, »ko v dolini češnje cveto in v planini ruševci pojo«. V tem času smo se nemalokrat ob tvojem pripovedovanju namuzali ob vprašanjih, če se je še kdo od jagrov »kaj petelinil« ali pa »nabiral jelenje rogove«. Med prijetnimi spomini nam bodo ostale tudi tvoje anekdote in z vsemi dobrimi deli boš ostal v naših srcih – za vedno!

Kot človek narave in naravnih doživetij v teh naših tržiških gozdovih je bil pojem pravega naravovarstvenika. S puško ali pa brez nje je prehodil praktično vsak kotiček lovišča, poznal je vsa krajevna imena, lovska poimenovanja, vse stečine divjadi, skratka, bil je lovec v tistem pravem, poštenem in korektnem pomenu besede. Skorajda je ni bilo delovne akcije v lovišču, na kateri Slavc ne bi sodeloval – od ročne košnje pa do vzdrževanja lovske steze, gradnje visoke preže …

Kako preživeti čas s psom malo drugače? MONIKA MAJERŠIČ, FOTO: GABRIELA PRAPROTNIK

V Kinološkem društvu Storžič smo se, poleg vedno zelo aktivne Enote reševalnih psov, leta 2013 začeli aktivno ukvarjati tudi z disciplino RALLY OBEDIENCE. Rally obedience je relativno mlada kinološka disciplina. Sestavljena je iz 72 različnih vaj in poteka v štirih tekmovalnih razredih glede na težavnost. 15-19 vaj (odvisno od težavnostnega razreda) se razporedi v progo, ki jo morata vodnik in pes premagati v treh minutah. Vaje vsebujejo hojo v osnovnem položaju, številne zavoje, vaje v gibanju, menjave položajev (sedi, prostor, stoj), premagovanje različnih ovir, vodenje na daljavo in drugo. V lanskem letu smo bili ekipa KD Storžiča (Drago Gril, Janez Kočevar, Maja Jankovec, Jana Krek, Robert Jerman, Zdenka Dudič, Gabriela Praprotnik, Vanja Kopač, Luka Žgur in Mateja Žankar) državni prvaki, osvojili pa smo tudi prvo in drugo mesto v skupnem seštevku kategorije RO1. Z RO disciplino se naši člani lahko začnejo ukvarjati takoj po opravljenem nadaljevalnem tečaju. Na treningih se dobivamo enkrat tedensko, za vpis je zaželeno predznanje. V tečaj RO vpisujemo skozi celo leto. V nedeljo, 9. junija 2019, bo že tretje leto zapored naše društvo organiziralo tekmo za državno prvenstvo. Tako kot lani, bo tudi letos tekma potekala na nogometnem igrišču v Medvodjah v Jelendolu, z uradnim pričetkom ob 9. uri. Vabljeni vsi, tako tisti, ki bi se nam želeli pridružiti, kot tisti, ki bi si radi naše kosmatince ogledali v akciji.

brezplačna objava

32

obvestila, vabila

33

Poti nas družijo in ločujejo, ljudje se spoznajo in razidejo, a nikoli ne pozabijo. Je obdobje otroštva, mladosti, zrelosti. In prišel je dan, ko nas je srečal Abraham. Letos bo že tradicionalno 37. praznovanje »Tržiškega Abrahama 2019« v Planinskem domu pod Storžičem, ki bo v znamenju rojenih leta 1969. Ker gre za generacijsko srečanje, medse vabimo tudi tiste, ki ste sicer rojeni leto pozneje, bili pa ste celo osnovnošolsko obdobje skupaj z neponovljivo generacijo 1969. Prav tako nismo pozabili na tiste, ki ste kakšno leto dlje drg­ nili šolske klopi in ste skupaj z generacijo 1969 zaključili osnovno šolo. Vabljeni tudi vsi tisti, ki ste naš letnik in ste občani ali občanke tržiške občine postali kasneje. Drage sošolke, dragi sošolci, Tržičanke in Tržičani, rojeni leta 1969, VABLJENI na 37. srečanje Abrahamovcev, ki bo v soboto, 21. septembra 2019, ob 15. uri v Planinskem domu pod Storžičem. Prijavite se lahko od 10. avgusta do 10. septembra 2019 na naslednjih lokacijah, kjer vplačate tudi prijavnino: •

Križe: BAR KOŠUTA (Sandi Mertelj)

•

Tržič: MESTNA KAVARNA (Polona Brodar) brezplačna objava

Prosimo, da vabilo razširite med vso »tržiško generacijo 1969«. Organizacijski odbor »Tržiški Abraham 2019« V Tržiču, junija 2019

Očistimo Ježe, junij 2019 MIROSLAV DEŽMAN

V soboto, 15. junija 2019, na igrišču »Ježe« na Brezjah pri Tržiču načrtujemo čistilno akcijo z urejanjem igrišča ter manjši piknik s pričetkom ob 9.00 zjutraj. Dogodek organiziramo Občinski odbor stranke N.Si Tržič, skupaj z lokalnimi nogometaši.

6 muzejev, 23 vrhov, neverjetna dejstva, lepe nagrade!

Da bo akcija tekla čim bolj gladko prosim, da vsak udeleženec čistilne akcije s seboj prinese delovne rokavice ter kakšen kos orodja (grablje, lopato, škarje za veje, ...). Po čistilni akciji sledi piknik z druženjem ter nogometna tekma.

Od maja 2019 do maja 2020 se v okviru edinstvenega projekta Neverjetne gore lahko podate na muzejsko-planinsko transverzalo, ki vas čez hribe vodi od muzeja do muzeja. 6 gorenjskih muzejev se na svojstven način ukvarja s proučevanjem zgodb, ki se dotikajo višjih nadmorskih višin in so del naše skupne preteklosti ter kulturne dediščine. Nastalo je 6 novih, interaktivnih razstav. Naš muzej predstavlja zanimiva dejstva iz zgodovine smu­ čanja, ki živijo v skrivnostni interakciji.

Pa še pomembno opozorilo: hrano in pijačo vsak prinese sam. Na lokaciji bo poskrbljeno za žar ter hlajenje, za vse ostalo udeleženci poskrbijo sami! Udeležbo na dogodku mi prosim zaradi števila udeležencev čimprej javite na telefon: 040 429 540 (Miroslav Dežman).

Vabljeni, da v tem letu nabirate žige po hribih in muzejih. Najbolj zagnane čakajo lepe nagrade!

brezplačna objava

brezplačna objava

Pojdimo skupaj na #neverjetnegore.

plačan oglas

obvestila, vabila

Vabilo PGD BREZJE PRI TRŽIČU

PGD Brezje pri Tržiču prireja gasilsko veselico v soboto, 6. julija 2019, s pričetkom ob 19. uri. Za dobro vzdušje bo skrbela skupina Špica, za hrano in pijačo pa domači gasilci.

Prireditev bo v vsakem vremenu. Vabljeni!

brezplačna objava

Poskrbljeno je tudi za bogat srečelov.

Društvo invalidov Tržič prijazno vabi svoje člane na tradicionalno družabno srečanje, ki bo v soboto, 15. junija 2019, s pričetkom ob 11.00 uri v dvorani v Podljubelju. Za vse bo poskrbljen prevoz. Ob živi glasbi in dobri hrani bomo preživeli lep dan. Prijave bo sprejemala tajnica Joži Laharnar v prostorih društva do 7. junija Vsi lepo vabljeni.

brezplačni oglas

Družabno srečanje invalidov

brezplačna objava

34

GLASBENI VEČERI V TRŽIŠKEM MUZEJU 2019 foto: miro majcen

30.JUNIJ OB 20.00H

23.AVGUST OB 20.30H

17.MAJ OB 20H

ANDREJ ŠIFRER

JAZZ LADIES

26.JULIJ OB 20.30H

THE POCKET ENSEMBLE

KATRINAS

24.AVGUST

FESTIVAL PARADIŽ

lojze krajnčan, boštjan gombač, kristijan krajnčan, petra vidmar, robert jukič

brezplačna objava

v pollakovem salonu ali na vrtu muzeja.

vstopnice: v tržiškem muzeju in v tpic tržič