Tržičan, junij 2021

Glasilo Občine Tržič | 1. junij 2021 | Letnik 25 | Številka 4

· ŠOLA ·

· V SREDIŠČU ·

· MED LJUDMI ·

Male sive celice

30 let samostojnosti

Tinka Mesec Tomazin

2

uvodnik

ERNA MEGLIČ, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Mesec junij je čas zaključevanja šolskega

težavnost in abeceda. Od leta 2016 naprej pa ekipi odgovarjata na

leta. V običajnem času je to mesec počas­

raznolika vprašanja, ki naslavljajo različne vrste inteligentnosti.

nega sproščanja napetosti, toda tokrat je

Posebnost so igre: možganski labirint, brihtolin, hitre celice in

vse drugače. Epidemija je globoko posegla

prebrane celice.

v načrtovane dejavnosti, ki smo jih kljub temu uspešno izvajali z različnimi prila­ goditvami. Tokrat v šolah ni tega sproščanja. Dejav­ nosti, povezane z ocenjevanjem znanja, potekajo precej intenziv­ no. Za najboljše tekmovalce pa je še posebej napeto, saj se poleg šolskih obveznosti udeležujejo še zadnjih državnih tekmovanj iz

Tak uspeh je vreden zapisa, saj so ti učenci prvi v občini Tržič, ki so v 25 letih kviza postali prvaki. To so učenci Osnovne šole Križe: Zala Bitežnik, Katarina Langus in vodja ekipe Aljaž Erman. Mentorica ekipe je bila profesorica zgodovine Andreja Polanšek. Vsem učencem čestitam za njihove individualne dosežke in jim že­ lim še mnogo uspehov na njihovi življenjski poti.

znanja na različnih področjih. Z dobrim delom učiteljev in ostalih delavcev šole ter podporo dru­ žine so učenci dosegli dober učni uspeh in bili uspešni na tekmo­ vanjih. Dosegli so zlata priznanja iz znanja fizike, biologije, astro­ nomije, geografije in še mnogih drugih področij. V uvodniku bom izpostavila ekipo, ki je dosegla prvo mesto na slo­ venskem televizijskem kvizu za otroke in mladostnike Male sive celice, ki poteka že od leta 1994. V finalu sta se ekipi do leta 2016 pomerili v igrah: drži ne drži, izberi tematiko, od 5 proti 0, izberi

Navodila za objavo člankov in fotografij Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Maja Tekavec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje in Janja Nemc. Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 536 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Trženje oglasnega prostora: bojan.rauh@specom.si ali 040 202 384 Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 1. julija 2021. Datum za oddajo prispevkov je 15. junij 2021. Po tem roku članki ne bodo obravnavani. Na naslovnici: Zmagovalci Malih celic 2021 iz OŠ Križe. FOTO: arhiv OŠ Križe

junij 2021

BESEDILA Besedila za objavo v občinskem glasilu Tržičan naj ne bodo daljša od 1500 znakov s presledki in fotografijo (brez fotografije približno 2000 znakov). Prostor v Tr­ žičanu je omejen, zato skušamo objaviti čim več pris­ pevkov. Če boste upoštevali dano omejitev, bomo lahko objavili kar največ prejetih besedil. Ko oddajate besedilo, ga skušajte čim manj oblikovati, nikoli pa v Wordov do­ kument ne vstavljajte fotografij. Pod vsakim besedilom naj bo jasno naveden avtor prispevka in organizacija, v imenu katere oddajate prispevek.

FOTOGRAFIJE Fotografije za objavo v Tržičanu naj bodo čim boljše kva­ litete. To pomeni, da ne oddajajte pomanjšanih fotogra­ fij ali fotografij, ki jih samodejno zmanjša vaš odjemalec elektronske pošte. Najbolje je, da nam pošljete fotografije, ki ste jih prenesli naravnost s fotoaparata, v originalni velikosti in reso­ luciji (najmanj 1 Mb). Vsako fotografijo nam pošljite kot posebno datoteko v formatih JPG, PDF ali TIFF. Fotogra­ fije, ki ste jih prenesli s spleta, niso primerne kakovosti za objavo v tisku. Ponovno vse pisce in avtorje člankov naprošamo, da upoštevate rok oddaje, saj lahko na ta način skupaj zagotovimo kvalitetno pripravo glasila. Rok za oddajo je do 15. dneva v mesecu. Arhiv Tržičanov v PDF dokumentih najdete na portalu www.trzic.si/mediji/.

župan z nami

3

UREJANJE KOMPLEKSA BPT Obnova območja BPT je bila jasno zaznana potreba, prilož­ nost in obljuba. Zadovoljen sem, da vidno napredujemo ter ustvarjamo pogoje za boljše in varnejše življenje občanov, dodatna delovna mesta in pogoje za nova stanovanja. Sodob­ nemu krožišču na jugu in novemu mostu s parkiriščem na severu smo letos dodali še podjetnikom in občanom kvalitet­ no cestno povezavo s pohodnimi površinami, vso potrebno vgrajeno komunalno infrastrukturo, odstranitev posameznih dotrajanih in nevarnih stavb ter tudi že obnovo prvih objek­ tov. Zadovoljen sem, da sta tako nov mestni park kot tudi po­ vršina za druženje in rekreacijo med občani dobro sprejeta in lepo obiskana. Nastajajoč atraktiven notranji kolesarski park ter zaprto strelišče sta samo dve izmed novih vsebin, ki jima v Sloveniji, pa tudi v tujini težko najdemo primerjavo.

Investicije in opravljena dela na območju BPT

Območje BPT je spomeniško zaščiteno in je od stečaja Bombažne predilnice in tkalnice klavrno samevalo in nazadovalo (foto: arhiv Občine Tržič).

Občina Tržič si je za strateški cilj zadala revitalizacijo stare­ ga mestnega jedra, ki je prav tako pod spomeniško zaščito. A kaj takega je nemogoče brez vključitve BPT v ta projekt, saj je kompleks v bistvu podaljšek in nadaljevanje mestnega središča. Večina kompleksa je v zasebni lasti, največji lastnik je družba Voje d.o.o., zato so že od samega začetka možnosti občine glede revitalizacije omejene. S svojo aktivnostjo smo želeli zasebnim lastnikom pokazati, da občina ima vizijo in tudi voljo stvari premakniti naprej, sodelovati z lastniki in skupaj z njimi doseči pozitiven izkupiček za mesto in občino. Občina Tržič že ima pozitivne izkušnje s saniranjem propa­ dajočih območij. Trgovini Hofer in Spar sta zrasli prav na ob­ močju nekdanjega Peka, prav tako se tja počasi vračajo tudi manjša podjetja. To je dobro tudi s stališča ohranjanja okolja, saj nam zaradi tega ni bilo potrebno pozidati najboljših kme­ tijskih zemljišč, kot so to počele nekatere druge občine. Za­ našanje na manjša podjetja iz različnih dejavnosti pa je dobro tudi za odprtost tržiškega gospodarstva in ohranjanje delov­ nih mest v času kriz. To krizo je namreč tržiško gospodarstvo kar dobro preneslo.

K oblikovanju predlogov, idej ter rešitev se je v okviru raz­ ličnih projektov vključilo številne domače in tuje strokov­ njake za revitalizacijo degradiranih industrijskih območij iz sosednjih držav. Razvoj območja v prihodnje bo odvisen od tega, koliko posluha bodo imeli za razvoj v Zavodu za varstvo kulturne dediščine ter od interesa in pripravljenosti lastnikov za nadaljnje vlaganje v razvoj. Občina Tržič še naprej ostaja zanesljiv partner pri razvoju območja. Pot, ki smo jo ob sodelovanju številnih že prehodili, je bila zahtevna in dolga. Prav zaradi bodočega napredka in potrebe po oživitvi še nekaterih območij pa je prav, da jo ob trenutnih uspehih v mislih in dejanjih analiziramo še enkrat.

OBČINA TRŽIČ JE PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNA OBČINA Četrtič zapored smo prostovoljstvu prijazna občina. Taka je manj kot vsaka peta v državi. Izpolnjujemo stroge kriterije fi­ nanciranja, delovanja in prostorskih možnosti za delovanje društev, ki jih merljivo spremlja Slovenska filantropija. Se potrudim, da skupaj zgodbo še nadgradimo. Zagotovo zmo­ remo. Čestitam in se zahvaljujem vsem občankam in obča­ nom Tržiča, prostovoljcem in posameznikom, vključenih v številna naša društva in organizacije.

Na območju BPT ni bil urejen ne dostop ne osnovna komunal­ na infrastruktura, objekti so propadali itd. Ogromno območje je prevelik zalogaj za zgolj zasebna podjetja ali javni subjekt, kot je občina. Zato smo iskali način, kako bi lahko s skupni­ mi močmi zadeve premaknili na bolje in za to pridobili tudi evropska in državna sredstva. Skupaj nam je uspelo in v letu 2017 so se po desetletjih stagnacije stvari začele premikati. Trenutno je v kompleksu poleg največje lastnice družbe Voje d.o.o. in Občine Tržič še 7 lastnikov in že 35 najemnikov. Oce­ njujemo, da bo ob koncu desetletja v kompleksu že okoli 400 delovnih mest.

Priznanje občini Tržič (foto: arhiv Občine Tržič)

junij 2021

4

iz dela občinske uprave

ZBRALA: SAŠA PIVK AVSEC

V OBČINI TRŽIČ IMAMO SPREJET AKCIJSKI NAČRT PARKIRNE POLITIKE Projekt SaMBA je sofinanciran s strani Evropske unije, programa Interreg Alpine. Partner v projektu je BSC, d.o.o., Kranj, s katerim sodelujeta Občina Tržič in Občina Bohinj. V okviru projekta se v občini Bohinj pripravlja koncept optimizacije javnega potniške­ ga prometa v Bohinju, v občini Tržič pa parkirna politika Tržiča. Z njo želimo vzpostaviti sistem usklajenih ukrepov na področju mirujočega prometa, s katerim bi izboljšali dostopnost mestnega središča, kakovost bivanja in podprli lokalno gospodarstvo. Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Tržič sprejet Akcijski načrt parkirne politike predstavlja podlago za izvajanje ukrepov oziroma reševanje problema prometa v mestu. Strateški cilji so: zmanjšati zasedenost parkirišč (olajšati parkiranje za prioritetne skupine, iz središča mesta umakniti neprioritetne uporabnike, krajšati čas iskanja parkirnega mesta), urediti stanje na javnih parkiriščih (tlakovanje, označitev, signalizacija, okrepiti redar­ ski nadzor), z omejitveno parkirno politiko prispevati k večjemu deležu hoje, kolesarjenja in JPP, upočasniti povečevanje kapa­ citete parkirnih mest, zmanjšati pomen k avtomobilom usmer­ jenega prostorskega načrtovanja. Med operativne cilje pa sodi uvedba plačljivega parkiranja na najbolj zasedenih parkiriščih, s parkirnimi režimi ciljati na 85 % zasedenost v konici, za 10 % zmanjšati zasedenost parkirišč s stanovalci, za 15 % zmanjšati zasedenost z zaposlenimi in za 5 % zmanjšati zasedenost parki­ rišč z obiskovalci, prilagoditev parkirnih standardov v OPN. Lokacije plačljivih parkirišč, opredeljenih v Akcijskem načrtu par­ kirne politike, so v prvi fazi parkirišča pri zdravstvenem domu, Za Mošenikom in pred občino. V naslednji fazi, ko se preučijo učinki uvedbe parkirnine, pa je predvidena parkirnina pri Glasbeni šoli Tržič, Osnovni šoli Tržič, Knjižnici dr. Toneta Pretnarja in na območju BPT. Prva ura parkiranja bo brezplačna. Parkirnino v vi­ šini 0,40 EUR na uro bo potrebno plačevati od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro. Za cel dan parkiranja bo potrebno odšteti 3,20 EUR. Za mesečno dovolilnico je predvidena cena 20 EUR, za letno dovolilnico pa 200 EUR. Poseben abonma bodo imeli stanovalci, ki bodo za eno vozilo na stanovanje odšteli 100 EUR na leto. O konč­ nih lokacijah in cenah bo odločal občinski svet.

upoštevati vsa navodila in priporočila Vlade RS ter NIJZ, vezana na zajezitev širjenja virusa covid-19.

OBČINA TRŽIČ IMA VZPOSTAVLJEN SISTEM PAMETNEGA PARKIRANJA V občini Tržič je Telekom Slovenije vzpostavil sistem pametnega parkiranja, ki za bolj učinkovito upravljanje parkirnih mest voz­ nike samodejno usmerja na prosta parkirna mesta. Na ta način vozniki prihranijo čas, hkrati se poveča pretočnost prometa, po­ sledično pa zmanjša onesnaženost. Z uvedbo sistema pametnega parkiranja Občina Tržič sledi zavezam krajanom prijaznega oko­ lja in trajnostnega razvoja na področju gospodarske, prostorske in družbene preobrazbe. Trenutno sta s sistemom pametnega parkiranja opremljeni dve najbolj obiskani parkirišči v Tržiču, to je pri zdravstvenem domu in Za Mošenikom v starem mestnem jedru. Do sredine poletja bo sistem nameščen še na parkirišču nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice, ki je kot del tehnične kulturne dediščine preurejena v sodobno urbano središče, ter ob glavni mestni ulici, Cankarjevi cesti. »V občinski upravi Občine Tržič si prizadevamo, da bi občanom nudi­ li sodoben servis, zato veliko pozornosti namenjamo razvoju javnega prostora in storitev. Pri tem v koraku s časom izkoriščamo tudi prednosti sodobne tehnologije za razvoj pametnih mest. Prvi korak v tej smeri je sistem pametnega parkiranja, s katerim smo zelo zadovoljni, saj obča­ nom dejansko olajša parkiranje in dostop do ostalih javnih storitev. Pri uvedbi smo upoštevali specifike našega okolja, zadovoljni pa smo, da smo s pomočjo strokovnjakov našli pravo rešitev, tako da se že kažejo pozitivni učinki,« pravi mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič. Sodobne tehnološke rešitve, ki so namenjene razvoju pametnih mest in skupnosti, omogočajo enostavno upravljanje pametne infrastrukture, storitev in procesov za izboljšanje kakovosti bi­ vanja. Z njimi lahko skupnosti podprejo zmanjšanje emisij, iz­ boljšajo energetsko učinkovitost, poskrbijo za pametno upravlja­ nje mirujočega prometa, parkirišč in pametno razsvetljavo ter dolgoročno prispevajo k trajnostnemu razvoju.

V OBČINI TRŽIČ PONOVNO NA VOLJO PROSTOFER Občankam in občanom Tržiča je od sredine maja ponovno na voljo storitev Prostofer. Na prevoz se uporabniki lahko prijavijo na brezplačni telefonski številki 080 10 10. Klicni center zavo­ da Zlata mreža, ki sprejema naročila in opravi koordinacijo med prostovoljcem in uporabnikom, je na voljo vsak dan od ponedelj­ ka do petka med 8. in 18. uro. Uporabnike pozivamo, da morajo ob koriščenju storitve dosledno

Z uvedbo sistema pametnega parkiranja Občina Tržič sledi zavezam krajanom prijaznega okolja in trajnostnega razvoja na področju gospodarske, prostorske in družbene preobrazbe (FOTO: arhiv Občine Tržič).

Javni razpis za dodelitev spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva v občini Tržič v letu 2021 Občina Tržič je na svoji spletni strani objavila Javni razpis za dodelitev spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva v občini Tržič v letu 2021. Predmet javnega razpisa, za katerega je razpisanih 100.000,00 EUR, je ukrep A, spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj. Njegov namen je spodbujanje investicij v gospodarstvo in s tem vzpostavitev boljših mož­ nosti za gospodarski razvoj in povečanje konkurenčnih prednosti upravičenih prejemnikov. Več informacij o razpisu si lahko preberete na spletni strani http://www.trzic.si/. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja lahko zainteresirani pošljejo po elektronski pošti na naslov obcina@trzic.si.

junij 2021

iz dela občinske uprave

5

Razvojni načrt občine Tržič 2030 Izjemen odziv na anketo: »Kakšen Tržič 2030 si želimo?« SLAVKA ZUPAN, ANJA FILIPPINI

Lepo se zahvaljujemo vsem 457 občankam in občanom, ki ste iz­ polnili anketo o nadaljnjem razvoju občine Tržič, ki smo jo iz­ vajali med 22. 3. in 15. 4. 2021. Vaši predlogi, dragocena mnenja in inovativne ideje predstavljajo dobro podlago za nadaljnje delo Občine Tržič pri pripravi novega razvojnega načrta za obdobje naslednjih 10 let. Slednji bo določil razvojne usmeritve tako na strateški (začrtanje vizije, načel in vrednot delovanja občine) kot tudi na povsem praktični ravni (določitev večjih javnih projektov, za katere se bodo v prihodnje prioritetno usmerjala proračunska sredstva in iskali dodatni viri EU in RS). V nadaljevanju povze­ mamo ključne ugotovitve, ki izhajajo iz opravljene analize vaših odgovorov.

OBČANI ZADOVOLJNI S KAKOVOSTJO BIVANJA V OBČINI 73 % občanov je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih z bivanjem v občini Tržič. Povprečna splošna stopnja zadovoljstva – 2,8 na lestvici od 1 (zelo nezadovoljen) do 4 (zelo zadovoljen) – od­ raža obstoječo visoko raven kakovosti bivanja. Naravno okolje, številne možnosti za rekreacijo, dostopne javne storitve, varna in prijazna skupnost so po mnenju občanov bistvene prednosti

življenja v krajih naše občine. Obenem pa rezultati ankete naka­ zujejo na potrebo po ustvarjanju še boljših pogojev na področjih zaposlovanja in podjetništva ter vključevanja občanov v načrto­ vanje lokalnega razvoja.

ZAGOTAVLJANJE VEČINE JAVNIH STORITEV OCENJENO KOT DOBRO; RANGIRANJE RAZVOJNIH PRIORITET NAKAZUJE NA MOČNO PODPORO TRAJNOSTNEMU RAZVOJU Z delovanjem javnih služb na področju ravnanja z okoljem, ureja­ nja prostora, zdravstva in sociale, izobraževanja, kulture, športa in rekreacije ter turizma ste občani v povprečju zadovoljni. Večjo stopnjo nezadovoljstva pa ste izrazili v odgovorih na vprašanja o kakovosti prometne infrastrukture (državne in lokalne ceste, parkirišča, pločniki in pešpoti, kolesarske poti in parkirna mes­ ta) in storitev (avtobusne povezave, taksi in prevozi na klic) ter o dostopnosti stanovanj v občini. Znotraj izpostavljenih področij je v odgovorih na anketo podanih tudi veliko koristnih pobud za uvajanje pozitivnih sprememb. Njihova izvedba bo v nadaljnjem procesu priprave novega razvojnega načrta temeljito preverje­ na in v skladu z zmožnostmi tudi operacionalizirana. Razvojne

Slika 1: Zadovoljstvo s kakovostjo bivanja – na splošno in po posameznih področjih, ocene od 1 (zelo nezadovoljen) do največ 4 (zelo zadovoljen).

prioritete so opredeljene tudi v odgovorih občank in občanov na vprašanje o pomembnosti projektov. Rangiranje slednjih je pri­ kazano na sliki 2.

PREPOZNAN VELIK RAZVOJNI POTENCIAL TURIZMA, REVITALIZACIJE RAZVREDNOTENIH OBMOČIJ IN AKTIVIRANJA NOVIH STANOVANJSKIH ENOT

Jasno je izražena široka podpora uvajanju številnih trajnostno naravnanih ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja in bivanja, zlasti zmanjšanju rabe plastične in druge embalaže, uvedbi ukre­ pov za zanemarjene in opuščene objekte ter vzpostavitvi občin­ skega javnega prevoza. Manj ste naklonjeni novim ukrepom, ki urejajo določeno področje z uvajanjem plačljivih storitev ali bist­ veno spremenjenega načina obračuna lokalnih javnih storitev.

Kar 86 % občanov podpira turistični razvoj občine, pri čemer na­ vajate tako njegov pozitivni vpliv na lokalno identiteto, kulturo in dediščino kot tudi na priložnosti za dodaten zaslužek in de­ lovna mesta, ki jih prinaša. Ob tem pa izpostavljate potrebo po izboljšanju kakovosti trenutne ponudbe namestitev, predvsem s spodbujanjem razvoja penzionov, malih hotelov in turističnih kmetij, gastronomije in turističnih vodenj. Hkrati nakazujete na

junij 2021

6

iz dela občinske uprave

potrebo po sočasni skrbi za varstvo narave in urejanje prometa zaradi povečanega obiska v naravnem okolju. Izjemen potencial za razvoj občine v prihodnje sodelujoči v anke­ ti vidite tudi v oživljanju določenih opuščenih območij oz. objek­ tov (BPT, nekdanja tovarna Peko, staro mestno jedro, opuščeni turistični objekti na širšem območju Ljubelja) ter izvajanju pro­ aktivne stanovanjske politike za zadrževanje in privabljanje no­ vih mladih generacij Tržičank in Tržičanov.

VIZIJA TRŽIČ 2030, PREMIŠLJENO PRENOVLJEN ZA NOVE GENERACIJE Upamo si trditi, da bo naša občina z uresničevanjem predlagane­ ga še bolj strateško izkoriščala svoj nabor potencialov in tako us­ pešno realizirala izraženo vizijo Tržiča 2030, ki so jo občanke in

občani nakazali v anketi – trajnostno naravnana občina, ki pre­ rojena v objemu čudovite narave zmore več. Želimo si skupnost, v kateri vsi skupaj bolje izkoriščamo naše priložnosti za prijetno in strpno bivanje vseh generacij in uresničevanje svojih sanj. Na sliki 5 najdete še nekaj podobnih razvojnih sporočil, ki ste jih po­ samezniki zapisali v anketi. Ker ste v anketi izrazili potrebo po izboljšanju možnosti sodelo­ vanja pri vprašanjih lokalnega razvoja, bomo s podobnimi aktiv­ nostmi nadaljevali tudi v nadaljnjih korakih priprave razvojne­ ga načrta naše občine. Celoviti rezultati ankete so objavljeni na spletni strani občine na povezavi https://www.trzic.si/aktualno/ kaksen-trzic-2030-si-zelimo.html. Kakršnekoli druge razvojne pobude in razmišljanja ob pripravi razvojnega načrta pa lahko kadarkoli posredujete tudi po e-pošti obcina@trzic.si.

Slika 2: Pomembnost projektov Občine Tržič (ocene od 1 – zelo nezadovoljen do največ 4 – zelo zadovoljen).

Slika 3: Okolje, prostor in naravni viri – podpora ukrepom.

junij 2021

iz dela občinske uprave

7

Slika 4: Odnos do turizma v občini.

Slika 5: Predlogi razvojnih sporočil Tržič 2030, kot so jih predlagali občani.

Razvojni načrt Tržič 2030 priprav­ ljamo v okviru projekta trAILS, ki se financira s pomočjo sredstev EU, programa Interreg Alpski prostor. Partner v projektu je naša razvojna agencija BSC Kranj, zunanji izvajalec vodenja razvojnega procesa pa pod­ jetje K&Z, Svetovanje za razvoj d.o.o.

junij 2021

8

iz dela občinske uprave

Odkrij košček raja GAŠPER GOLMAJER

V letošnjem letu smo v Službi za turizem Tržič oz. TPIC-u pri­ pravili nadaljevanje lanske promocijske kampanje Odkrij košček raja, ki je pritegnila 3-krat več pozornosti kot prejšnje in zabele­ žila čez 150 tisoč klikov. Tako smo prilagodili kreativno zasnovo. Po novem jo predstavljata koščka sestavljanke, ki ponazarjata posamezne dragulje naše destinacije, ki jih imenujemo »koščki raja«. Mogoče nam je prav čas pandemije covida-19 omogočil in nas na nek način celo prisilil, da smo še bolje spoznali, v kakšnem paradižu živimo. To želimo prek socialnih omrežij pokazati tudi ostalim obiskovalcem iz Slovenije in širše. V letošnjem letu ima­ mo v mislih zajetno količino še neunovčenih slovenskih turistič­ nih bonov, medtem ko bomo mimoidoče vabili tudi z velikimi »bigboardi« ob gorenjski avtocesti. Koncept letošnje promocijske kampanje sloni na individualnem odkrivanju destinacije. Tako smo zgodbo zastavili na posamez­ niku, ki brez pričakovanj zaide v naše kraje in je tako kot večina obiskovalcev pozitivno presenečen nad tržiškimi koščki raja. Za kar najboljšo vizualno predstavitev smo za potrebe promocije destinacije naročili 10 krajših 30-sekundnih video filmov in ene­ ga daljšega 3-minutnega. Z njimi želimo na sodoben in atrakti­ ven način pritegniti pozornost kar najširšega kroga potencialnih obiskovalcev. Izpostaviti želimo naravno-kulturne danosti, ku­ linariko, unikatne trajnostne namestitve in ostale aktivnosti, s katerimi si naši gostje lahko popestrijo prosti čas. V teh kratkih zgodbah želimo na pristen način pokazati najboljše, kar ponuja občina Tržič. Samo v letošnji poletni promocijski kampanji bodo kratki videi predvajani na več kot 460 zaslonih na 180 javnih av­ tobusih v Ljubljani, Mariboru in Celju. Poleg tega jih bomo delili tudi prek naših socialnih omrežij in plačljive digitalne promocije. Za dobro tržno potezo se je na socialnih kanalih izkazala tudi lanski kampanji pripadajoča istoimenska nagradna igra, v kateri so sodelujoči osvajali bogate nagrade, naši namestitveno-gos­ tinski ponudniki pa so imeli obenem priložnost razširiti dober glas o svoji dejavnosti. Ob tej priložnosti vas vabimo, da nam pričnete slediti na naši spletni strani (https://www.visit-trzic.com) in na naših social­ nih omrežjih, kot sta Facebook (https://www.facebook.com/Vi­ sitTrzic) in Instagram (https://www.instagram.com/visit_trzic). Na njih lahko odkrijete tržiške koščke raja tudi vi. Ker srčno upa­ mo, da bodo kmalu omogočena tudi večja druženja, pa všečkajte še https://www.facebook.com/PrireditveTrzic, da boste obveš­ čeni o najbolj aktualnih dogodkih v občini Tržič.

junij 2021

iz dela občinske uprave

9

Gorenjska plaža pred novo kopalno sezono METKA ŽUMER, FOTO: JOŠT GANTAR

Junij je mesec, ki se ga vsi veselimo in ga vsako leto kar težko pričakujemo. Zaključuje se šolsko leto in tudi najmlajši začnejo razigrano spraševati svoje starše: »Kdaj gremo spet na bazen?«

Glede na razmere, povezane z epidemijo koronavirusa, bodo pro­ tokol sprejemanja kopalcev, aktivnosti ter prireditve, ki bodo po­ tekale v kompleksu, odvisne od navodil, ki jih bo izdala država.

Komunala Tržič je v polni pripravljenosti, da odpremo novo ko­ palno sezono. Do odprtja bo končana obnova notranjih garderob in recepcije, prebelili bomo stene, tla pa zaščitili z epoksi tlaki. Že v aprilu smo pričeli tudi z obnovitvenimi deli na bazenskem delu: izpraznili smo oba bazena (voda zaradi zaščite betonov ostane tudi pozimi v bazenih), ju očistili in prebarvali, okrog 15. junija pa ju bomo napolnili z vodo. Ste vedeli, da je v bazenih kar 1500 kubičnih metrov vode?

Z njimi vas bomo sprotno seznanjali na spletni strani www.ko­ munala-trzic.si in z objavami na Facebook straneh Gorenjska plaža in Komunala Tržič. Spremljajte nas. Želimo vam lepo poletje, čim več sončnih dni in dobro počutje na tržiški Gorenjski plaži.

Kot ste obiskovalci vajeni iz preteklih let, bomo vrata kompleksa odprli predvidoma s koncem šolskega leta in vas takrat prijazno povabili na obisk. Tudi letos bomo zaposleni in zunanji sodelavci z veseljem skrbe­ li za vaše dobro počutje in varnost. Naše receptorke vas bodo na naši Facebook strani Gorenjska plaža dnevno obveščale o tempe­ raturi vode v bazenih in o morebitnem zaprtju kompleksa zaradi slabega vremena ali prevelikega števila obiskovalcev. Reševalci iz vode bodo skrbeli za varnost, snažilke in vzdrževalci pa za lep in čist izgled kopališča in ustrezno delovanje strojnice. Cene vstopnic ostajajo nespremenjene (štiričlanska družina bo npr. za celodnevno vstopnico odštela 14,70 €, za popoldansko pa 11,70 €), prav tako pa ostaja možnost nakupa sezonskih vstopnic. Verjamemo, da je sezonska neprenosna vstopnica lahko čudovito darilo otroku ob koncu šolskega leta.

junij 2021

10

spremljamo, poročamo

Izbrana je bila Najboljša poslovna ideja Tržič 2021 NATALIJA BRUMEN, DIREKTORICA LJUDSKE UNIVERZE TRŽIČ, FOTO: ARHIV LJUDSKE UNIVERZE TRŽIČ

»Čas za ideje je pravi takrat, ko se odločimo, da bomo začrtano pot pripeljali do cilja.« Na Ljudski univerzi Tržič smo tudi letos uspešno zaključili Natečaj za najboljšo poslovno idejo Tržič 2021, ki je potekal v sklopu Tržiškega kreativnega centra, ki ga financira Občina Tržič. S tem podpiramo zlasti mlado generacijo, ki želi svoje ideje spremeniti v posel. Pod vodstvom mentorja Matica Breznika je 10 udeležencev »pililo« svoje poslovne ideje. Med njimi so bili Erik Luznar, Lejla Glavič, Urša Sermek, Dita Kočevar (skupi­ na treh punc), Jaka Jankovec, Anže Perčič, Nina Čuk, Tamara Melnyk, Petra Ahačič in Simona Praprotnik. Šest najboljših in izvirnih idej se je na zak­ ljučni prireditvi pred tričlansko komisijo v obliki powerpoint »pitch« predstavitve potegovalo za dve glavni nagradi. Prvo nagrado za najboljšo poslovno idejo je prejel Erik Luznar, poklicni čebelar iz Begunj na Gorenjskem, z unikatnim izdel­ kom Dišeči čebelji vosek, ki se nad plame­ nom v izparilniku stopi in prostor očisti in odišavi. Njegova darilna lesena embala­ ža vsebuje 12 unikatnih, ročno izdelanih dišečih voskov.

Drugo nagrado za najboljši družbeni uči­ nek pa je prejela Lejla Glavič iz Tržiča s svojo unikatno, tradicionalno sladico ŠtruklCup, sestavljeno iz dveh posebnih in združenih receptur. Sladica se že pridno

streže v kavarni Platz v Tržiču. Obe nagra­ di je podelil župan Občine Tržič Borut Sa­ jovic in obeležil edinstven trenutek naših dveh zasluženih nagrajencev.

Število kaznivih dejanj v letu 2020 v občini Tržič MAG. BOJAN KOS, FOTO: NOVICE.SI

Na območju tržiške občine je bilo lani pri­ javljenih 128 kaznivih dejanj oziroma 73 manj kot v letu 2019. Manj je predvsem kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete (25 v 2020, 79 v 2019). Manj je tudi kaz­ nivih dejanj splošne kriminalitete (103 v 2020, 122 v 2019), pri čemer je ta segment tudi nekoliko pod povprečjem zadnjih 10 let. Nasprotno so se lani nekoliko povečale goljufije, uporaba ponarejenega negoto­ vinskega plačilnega sredstva, zatajitve in še nekatera kazniva dejanja z manjšo ma­ terialno škodo, ki so povezana s spletom in njegovo povečano uporabo. Kar se oseb­ ne varnosti tiče, so policisti obravnavali povzročitev telesnih poškodb pri osmih osebah. Vsa ta dejanja so preiskana. Ka­ znivih dejanj, ki so povezana z zakonsko zvezo, družino in otroci, je bilo 12, kaz­ nivih dejanj premoženjske kriminalitete pa 64, pri čemer je zaznan upad tatvin in vlomov. Dva primera kaznivih dejanj sta bila še s področja prepovedanih drog. Varnostna situacija v Tržiču je dobra, pri čemer pa je določene segmente mogoče še izboljšati z več sodelovanja z občani in

junij 2021

hitrimi naznanili sumov kaznivih dejanj. Gre za primere, ko občani v svojem okolju

zaznajo sumljive okoliščine in jih čim prej s čim več podatki prijavijo policiji.

spremljamo, poročamo

11

60 let budnice v Jelendolu VESNA ŠTEFE, FOTO: ERIKA KAVČIČ

Res je! Pred 60 leti se je 16 motoristov iz Jelendola in Doline odločilo, da počastijo praznik dela, 1. maj. Ob 6. uri zjutraj so se zbrali Pr' Krvin in od tam krenili proti Čadovljam, Dolini, vse do Jelendola in naredili še nekaj krogov okoli gradu. To je bil res pravi dogodek. Otroci smo jim mahali skozi okna, starejši pa so jih pričakali pred gradom in jim postregli čaj, kavo ... V naslednjih letih so se motoristom pri­ družili tudi avtomobili. Za našo budnico je bilo vedno večje zanimanje, tako da se je udeležujejo tudi ostali Tržičani.

Letos pa je bilo še posebej veličastno. Nepregledna kolona motoristov in av­ tomobilov se je vila skozi našo krajevno skupnost. Za piko na i pa nam je letos prvič zaigral Pihalni orkester Tržič. Ne­ pozabno! Vsem hvala za ude­ ležbo, se vidimo spet prihodnje leto.

Novi prostori GRS Tržič MAJA TEKAVEC, FOTO: MAJA TEKAVEC

Konec maja so v Pristavi odprli nove pros­ tore Gorske reševalne službe Tržič. Odpr­ tja se je udeležil tudi obrambni minister Matej Tonin, ki je ob tej priložnosti šestim društvom GRS predal v uporabo šest novih vozil za intervencijsko reševanje. Ob tem je župan Borut Sajovic dejal: »Primopreda­

ja prostorov tržiškim gorskim reševalcem je še eno izmed dejanj, ki tržiško občino pos­ tavljajo na sam vrh najbolj varnih občin v naši državi. Ko združijo moči država, lokalna skupnost in srčni prostovoljci, ni nič nemo­ goče in ravno temu smo bili priča.«

Novi prostori Glasbene šole Tržič TANJA AHAČIČ, FOTO: ARHIV GLASBENE ŠOLE TRŽIČ

Že stari Grki so se zavedali vpliva glasbe na razvoj posameznika in družbe, zato je bila pri njih del obveznega izobraževanja. Tudi na naši šoli že nekaj časa opažamo poveča­ no zanimanje za vpis v programe glasbene šole. Zato se je šola že dalj časa soočala s pomankanjem prostorov za nemoteno po­ učevanje vseh inštrumentov. Učilnice so bile preobremenjene, saj je v eni učilni­ ci poučevalo več učiteljev, dvorana je bila polno zasedena, v njej je bilo skoraj nemo­ goče najti termin za vajo ali snemanje. Po­ učevali smo celo v arhivu, ki je premajhen in zato povsem neprimeren. Na veliko ve­ selje vseh pa se je v letošnjem šolskem letu našla rešitev, ki je narisala nasmeh na ob­

raze učencev, še zlasti pa učiteljev, saj smo v času dela na daljavo zaradi pandemije dobili nove učilnice v pritličju naše šole. Ob vrnitvi v šolske prostore smo se razveselili novih dveh učilnic, manjše dvorane ter pi­ sarniških prostorov. Prvič smo tudi učitelji dobili zbornico, v kateri se lahko zberemo ob skupnih sestankih. Tako se sedaj prav iz vseh prostorov zgradbe sliši vesele zvoke različnih inštrumentov. Učenci prihajajo v nove, večje, svetlejše prostore, ki zago­ tavljajo večjo varnost in sproščenost med poučevanjem. V njih tudi učitelji še z več­ jo vnemo poučujemo vedoželjne otroke in verjamem, da bo iz teh prostorov odšlo v svet še veliko otrok, ki jih bo glasba sprem­

ljala skozi življenje. Nas učitelje pa bo iz­ polnjevalo zadovoljstvo, da smo z zvoki inštrumentov obogatili njihovo otroštvo, nekaterim pa tlakovali tudi poklicno pot.

junij 2021

12

spremljamo, poročamo

Dom Petra Uzarja – dober delodajalec ROMANA ULČAR, MAG. PRAVA, KADROVNICA, FOTO: ARHIV DPU TRŽIČ

V zadnjem letu se v Domu Petra Uzar­ ja tudi na kadrovskem področju soočamo s številnimi izzivi. Našim stanovalcem in uporabnikom storitev želimo zagotoviti odlično oskrbo, usmerjeno v posameznika. Vsakokrat se zavedamo, da ni mogoče do­ seči zastavljenega cilja brez kvalitetnega kadra. Ta pomembno ustvarja zgodbo, ki jo tudi po štiridesetih letih piše DPU. Veliko kadrovskih aktivnosti je usmerje­ nih v zaposlovanje, zlasti zdravstveno­ -negovalnega kadra. Že večkrat je bila na državni ravni izpostavljena problematika pomanjkanja zdravstvenega kadra, s ka­ tero se soočamo tudi sami. Težavo rešuje­ mo tako, da zaposlene v DPU spodbujamo k izobraževanju in jih pri tem finančno podpiramo. Izvajamo program pripravni­ štva za poklic zdravstveni tehnik. Njegov cilj je opravljen strokovni izpit kandidata, ki slednjega opolnomoči za samostojno opravljanje poklica. Smo učna baza, kar pomeni, da lahko študenti in dijaki pri nas opravljajo prakso v okviru svojega šola­ nja. Priložnost dajemo tudi študentom in dijakom zdravstvenih smeri, ki lahko pri nas opravljajo začasno in občasno delo, s katerim pridobijo pomembne izkušnje na področju svojega izobraževanja. Zaradi epidemije smo zaposlili nekaj dodat­ nega kadra, kar je bilo ključno za pomoč pri

odpravljanju negativnih posledic epidemije covida-19 v domu za starejše. Med epidemijo smo si prizadevali, da kljub izbruhom koro­ navirusne bolezni do nadpovprečnih obre­ menitev zaposlenih ne bi prišlo. Ocenjujemo, da smo bili do sedaj pri tem uspešni. S 1. 1. 2021 je DPU pod svoje okrilje vzel tudi enoto Naklo. Dodatno smo v enoti Naklo že zaposlili 3 osebe. Kadrovsko politiko DPU želimo graditi na osebni rasti zaposlenih in želimo si, da bi vsak izmed njih z veseljem opravljal svoj poklic. Zaposlene spodbujamo k izraža­ nju lastnega mnenja ob krepitvi širše od­ govornosti, ki jo imamo kot zaposleni v domu starejših do družbe. Ponosni smo, da smo nosilec certifikata Družini pri­ jazno podjetje, v okviru katerega v kar največji možni meri stremimo k usklaje­ vanju poklicnega in zasebnega življenja in si želimo zagotoviti zadovoljstvo vseh zaposlenih. Spodbujamo zdrav način živ­ ljenja med zaposlenimi, zato jim vsak dan nudimo sveže sadje in v okviru promocije zdravja organiziramo dogodke, kjer zdru­ žimo prijetno s koristnim. Trenutno je v DPU zaposlenih 163 delav­ cev. Še vedno si želimo rasti, saj je mož­ nosti za izboljšanje DPU in enote Naklo veliko.

Vabimo vas na našo spletno stran, kjer si lahko ogledate objavljena prosta de­ lovna mesta ali nas v zvezi z zaposlova­ njem povprašate na elektronski naslov: zaposlitev@dputrzic.si. Vtisi zaposlenih v DPU: Saša Stare, medicinska sestra: »Delo me­ dicinske sestre v Domu starejših občanov Tržič rada opravljam, saj se lahko posvetim vsakemu oskrbovancu posebej in na ta način z njimi stkem posebne vezi. Drug drugemu smo kot družina, kar je bilo posebej vidno v času virusa COVID-19, ko so bili obiski ome­ jeni in smo se v težkih časih še bolj navezali drug na drugega.«

Poklon jeseni, glasilo Doma Petra Uzarja TANJA AHAČIČ, FOTO: ARHIV DPU TRŽIČ

Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh in zvečer po treh? Človek! Malček se ko­ baca po vseh štirih, neštetokrat pade, a ne odneha, dokler ne stoji trdno na dveh no­ gah. Raste in odraste ter se postara, takrat rabi oporo. Starost ne pride sama, telo na­ jedajo bolezni in potrebuje pomoč. Otroci imajo svoje družine, službe, bolehni pa jim noče biti v napoto in se odloči za dom. Težka odločitev, a ko prestopi prag doma, ugotovi, da je to res hiša prijaznih ljudi. V Domu Petra Uzarja izdajajo tudi domsko glasilo Poklon jeseni. Prva številka je izšla junija 2009. Glasilo, ki izhaja dvakrat let­ no, je namenjeno stanovalcem, njihovim svojcem, zaposlenim in vsem, ki jih zani­ ma utrip življenja v domu. Pa prelistajmo zadnjo, 23. številko, ki je izšla maja 2021. Naslovnica je ogledalo sedanjih razmer. Uvodnik vedno napiše direktor doma. Tokrat je to v. d. direktorja Urban Bole, ki se čustveno poslavlja od za­ poslenih in stanovalcev, saj je odšel v novo službo. Sledi predstavitev novih projektov

junij 2021

in novosti v domu (dementnim prijazen park, pripravljalnica zdravil), rezulta­ ti ankete pomoči na domu. Predstavijo se novi zaposleni, veliko sreče zaželijo sode­ lavkam, ki so se upokojile. S fotografijami so predstavljeni stanoval­ ci, ki so praznovali 80. in 90. rojstni dan. Preberete lahko tudi zanimive zgodbe sta­ novalke in stanovalcev ter prostovoljke Dragice. Čeprav so bila vrata doma zaradi karantene večkrat zaprta, so se odpeljali na dopoldanski izlet na Brdo, martinovali so s kuharskim mojstrom Urošem Štefeli­ nom, pripravili praznično vasico, prazno­ vali Prešernov dan. S 1. 1. 2021 se je Domu Petra Uzarja priklju­ čil DSO Naklo in v glasilu spoznamo utrip življenja v enoti Naklo. Uporabne so Drobtinice za zdravje: najprej naloge za krepitev spomina, potem pa vaje za obvladovanje vrtoglavice. Sledijo še re­ cepti iz kuhinje ter seznam kulturno-dru­ žabnih prireditev.

Poklon jeseni je kot majski travnik: svež, barvit in sočen.

spremljamo, poročamo

13

Obiščite Knjižnico dr. Toneta Pretnarja tudi virtualno ALEŠ AHČIN

V knjižnici smo vedno veseli vašega obiska. Osebni stik je tis­ ti pravi, pristni stik, v katerem se pretaka energija. A včasih do nas iz takih in drugačnih razlogov, o katerih ne bomo govorili, ne morete priti. Na knjižnični domači spletni strani, družbenih medijih (Face­book, YouTube, Instagram, TikTok, Twiter) in na portalu MojaObčina spremljajte informacije o delovanju knjižnice, o prihajajočih do­ godkih, aktualna in ažurna obvestila. Prav tako na družbenih me­ dijih redno objavljamo knjižne novosti, bralne namige, pravljice, delavnice iz knjižnice in posnetke intervjujev z gosti. Preko portala Biblos si lahko brezplačno izposojate e-knjige, preko portala Audibook naložite na svojo pametno napravo zvoč­ ne knjige. Vse o slovenski in evropski zakonodaji si preberite na portalu Tax-Fin-Lex. Rezervacije, podaljšanje gradiv ter poravnave terjatev je možno urejati preko portala MOJA KNJIŽNICA (COBISS+). V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se zavedamo, kako zelo je po­ membna varna uporaba svetovnega spleta. Strokovnjakinja iz or­ ganizacije Arnes Maja Vreča je za zaposlene in uporabnike knjiž­ nice pripravila predavanje na temo Varnost na internetu, ki si ga lahko ogledate tudi vi na YouTube kanalu knjižnice. Povezave: Domača spletna stran KdrTP: https://www.knjiznica-trzic.si/ Facebook: https://www.facebook.com/knjiznica.trzic Instagram: https://www.instagram.com/knjiznica.trzic/ TikTok: https://www.tiktok.com/@knjiznicatrzic?lang=en Biblos: https://www.biblos.si/ Audibook: https://www.audibook.si/ Tax-Fin-Lex: https://www.tax-fin-lex.si/ YouTube: https://www.youtube.com/channel/UCGyRh6oulN6b­ NXijByF8haA

POLETNO BRANJE IN KOPANJE VALERIJA RANT TIŠLER

Kaj je lepšega poleti od poležavanja s knjigo v roki? Morda pole­ žavanje ob bazenu s knjigo v roki? Kako do knjige, katere, kdaj, kako do bazena?

Ne samo da ti branje krajša čas in te odpelje v doslej neznane sve­ tove, prinese ti tudi ekskluzivno udeležbo na zaključni prireditvi in prednost pred sošolci pri bralni znački v prihodnjem šolskem letu. Da, prav si prebral – vsi, ki boste uspešno zaključili pole­ tavsko misijo, boste lahko v naslednjem šolskem letu pri bralni znački uveljavljali poletavsko priznanje namesto ene prebrane knjige. Bralna akcija Poletavci poteka od 10. junija do 10. septembra 2021. Sodeluješ tako, da se oglasiš v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, iz­ polniš prijavo in prejmeš zgibanko, v katero boš beležil prebrane knjige. Podrobnejša navodila bodo pred začetkom akcije objavlje­ na na spletnih kanalih knjižnice ali pa ti jih bo ob obisku knjižnice pojasnil knjižničar. Vsi, ki boste pravočasno oddali pravilno izpolnjene zgibanke oz. obrazce, boste v drugi polovici septembra povabljeni na zaključ­ no prireditev, na kateri boste prejeli priznanja in nagrade (glavno nagrado podarja Hervis – elektronski pikado – ampak, pssst, ne povej tega naprej, ker je skrivnost). Veselimo se tvojega sodelovanja in obiska v knjižnici!

Osnovnošolci si poleti, v času od 15. 6. 2021 do 15. 8. 2021, izpo­ sodite in preberite dve knjigi (Martina Krpana, Piko Nogavičko, Bratovščino Sinjega galeba, Matildo ali Blazno resno o šoli) in re­ šite pripadajoči kviz. V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja prevzamete vstopnico za popol­ dansko kopanje na Gorenjski plaži in spet uživate kot ob branju. In še to: prebrani knjigi lahko »prištejete« med Poletavce in so­ delujete še tam ter v njihovem nagradnem žrebanju.

POLETNO BRANJE NAGRAJUJE VESNA ROGL

Pol ure branja na dan prežene dolgčas stran, v knjižnici pa ti prinese še lepo nagrado. Če si star med 7 in 16 let in si pripravljen med poletnimi počitni­ cami 30 dni brati vsaj 30 min, potem si iz pravega testa za Pole­ tavca ali NajPoletavca – poletnega bralca.

junij 2021

14

spremljamo, poročamo

Šmarnice v Lomu VALERIJA RANT TIŠLER, FOTO: ARHIV VALERIJE RANT TIŠLER

Najbolj marijanska pobožnost je gotovo majniška. V glasilu Bernardove družine lahko preberemo, da je mesec maj Devi­ ci Mariji posvečen že od 16. stoletja dalje. V Rimu so imeli ljudsko pobožnost v 18. stoletju kar ves mesec. Le-ta se je nato razširila po Evropi in v 19. stoletju doseg­ la Slovenijo. Zanjo so izvedeli ljubljanski bogoslovci in jo leta 1851 uvedli kot novo pobožnost v semeniščih. Nekakšno uradno leto rojstva šmarnic pri nas je leto 1855. Janez Volčič, kaplan v Horjulu, je takrat izdal prvo slovensko knjižico premišljevanj z naslovom Šmar­ nice Mariji naši Materi darovane. Tako je nova ljudska pobožnost dobila ime šmar­ nice po lepo dišeči cvetlici, ki raste v maju. Šmarnice so v nekaj letih postale redna pobožnost po slovenskih župnijah vse ve­ čere v maju. Po mnogih vaseh, ki so bile od župnijske cerkve oddaljene, so domači­ ni sezidali Marijino kapelico. Ponekod so postavili šmarnične oltarčke tudi po do­ mačih hišah. Tudi v Lomu ima obiskovanje šmarnic dolgo tradicijo. Vsako leto znova se mladi in stari zbirajo ob prebiranju šmarničnega branja. Običajno se šmarnice odvijajo pri znamenjih: pr' Temšak, pr' Klemenšek, na Gobel, pr' Pinč, na Potarjih pr' Jurež in v župnijski cerkvi. Letos torej na šestih lo­

kacijah. V preteklosti se je število le-teh menjalo. Prebirali so jih tudi pr' Tič. Lomski župnik gospod Silvester Novak pravi, da v maju neka nevidna sila pritegne otroke in odrasle, da v velikem številu z veseljem in redno zahajajo na šmarnično

Pomladansko urejanje okolice v KS Sebenje ALENKA GOLMAJER TERZIEV, FOTO: KS SEBENJE

Zadnjo aprilsko soboto smo v KS Sebenje izkoristili za čiščenje in urejanje skupnih površin. Ponovno smo dokazali, da se z dobro ekipo in dobro voljo da marsikaj po­ storiti. Temeljito smo pospravili dom KS. Na igri­ šču Pod kostanjčki smo izvedli pomladan­ sko čiščenje in na novo prebarvali nogo­ metne gole. Površino nogometnega igrišča smo v maju na novo izravnali in utrdili, postavljena pa je tudi že nova zaščitna mreža za golom, tako da je vse pripravljeno za rekreativno igranje malega nogometa. Prebarvali smo avtobusni postaji v Se­ benjah in Žiganji vasi. Upamo, da bosta še dolgo ostali snežno beli, brez motečih grafitov. Zaradi omejitev zbiranja smo se tokrat dela lotili le člani Sveta KS Sebenje in člani ŠKD Žiganja vas. Drugo leto pa verjame­ mo, da bo akcija lahko spet bolj množična in bomo lahko postorili še več.

junij 2021

branje. Prav gotovo je Marija tista, ki nas tiho nagovarja in kliče k sebi. Kot njeni ot­ roci pa se radi zatekamo v njeno varstvo in vedno znova kličemo: »Kraljica miru, pro­ si za nas.«

spremljamo, poročamo

15

Novice iz pobratenega Sainte-Marie-aux-Mines JOŽE KLOFUTAR, FOTO: JEAN-LOUIS KIEFER

Epidemija koronavirusa (covid-19) je s svojo razsežnostjo vsestransko posegla v življenje, delo in aktivnosti ljudi – ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi, da ne rečem po celem svetu. Onemogočeni so bili stiki med ljudmi v živo. To usodo so doživeli tudi stiki oziroma sodelovanje z našimi pobratenimi mes­ ti, kar še posebej velja za Sainte-Marieaux-Mines (SMaM). Vendar pa je sodobna elektronska tehnika omogočila medseboj­ no komuniciranje oziroma informiranje o aktualnih zadevah in aktivnostih v posa­ mezni občini. Funkcionarji našega občin­ skega vodstva in Komisije za mednarodno sodelovanje so s še posebnim zanimanjem prebirali novice in sporočila iz pobratene­ ga mesta, saj so se tam v tem času odvijali pomembni dogodki.

VOLITVE ŽUPANA Ko so marca lani francoske oblasti (predsed­nik Macron) kljub ostrim ukrepom zaradi pandemije prižgali zeleno luč za lo­ kalne volitve, so bile že ob razglasitvi voli­ tev deležne dvoma in kritik. Po posameznih občinah so dvomili v objektivnost volitev, saj so se zavedali, da bo volilna udeležba slabša kot običajno. To se je po izvedenih volitvah tudi potrdilo. Tako je prišlo do pri­ tožb kar velikega števila dotedanjih župa­ nov na njihovo vrhovno sodišče. To se je zgodilo tudi v SMaM, kjer je bila po preštetih glasovih izvoljena kandidatka

Noellie Hestin (dobila je zgolj 15 glasov več kot protikandidat, dosedanji župan Claude Abel). Skupini županov, ki so vložili zahtevo za ponovne volitve, se je pridružil tudi on. Pritožbam je bilo ugodeno in tako je bila tudi za SMaM jeseni 2020 določena 3-članska posebna delegacija, ki je začas­ no prevzela vodenje občine in bila zadol­ žena za izvedbo ponovnih volitev. Le-te so bile razpisane oziroma opravlje­ ne 21. marca letos. Ob za naše razmere kar visoki udeležbi volivcev, ki je bila 63 %, je ponovno zmagala Noellie Hestin. Prejela je 73,6 % glasov, njen nasprotnik Claude Abel pa 26,4 %. Tako je pobrateno mesto dokončno dobilo novega župana oziroma županjo. Noellie Hestin je rojena 10. oktobra 1985. Je diplomantka pariške fakultete Agro­ ParisTech, študirala je tudi na Univerzi v Notinghamu. S temi podatki razpolaga­ mo trenutno, jo bomo pa bolj podrobno predstavili, ko dobimo več podatkov ozi­ roma ob kakšni drugi priložnosti.

DAN SPOMINA NA INTERNIRANCE V Franciji oziroma v SMaM imajo poseben praznik – Dan spomina na internirance, in sicer 25. aprila. Na ta dan pripravijo priložnostne spominske slovesnosti pri spomeniku, posvečenem vsem umrlim prebivalcem mesta v času obeh vojn, in pri

Nova županja Sainte-Marie-aux-Mines NOELLIE HESTIN slovenskem spomeniku (v spomin sloven­ skim internirancem, zapornikom v tabo­ rišču Natzweiler-Struthof). Letos sta bili obe slovesnosti izvedeni ob mi­ nimalnem številu udeležencev, saj v Franciji še vedno veljajo ostri ukrepi zaradi virusa. Ob slovenskem spomeniku je imel kratek nagovor predsednik Združenja pobrate­ nih mest v SMaM Raymond Kuhn, ki se je najprej poklonil vsem žrtvam holokavsta, v nadaljevanju pa opozoril na ponovno razraščanje nacizma, fašizma, politične­ ga fanatizma in ksenofobije v današnjem svetu, pa tudi etnične in verske nestrp­ nosti ter ideološka, politična in ekonom­ ska nasprotja v svetu.

Nova županja Noellie Hestin in Raymond Kuhn pred slovenskim spomenikom

junij 2021

16

intervju

TRŽIČANI PO SVETU

Tinka Mesec Tomazin: »A si gremo prpovdvat (pripovedovat)?« smo govorile. MAJA TEKAVEC, FOTO: OSEBNI ARHIV TINKE MESEC TOMAZIN

Rdeča nit Tržičanov v letošnjem letu je raziskovanje in spoznava­ nje, koliko Tržičanov in Tržičank je pot popeljala v tujino. Tokrat smo potovali po Bruslju in spoznavali življenje Tinke Mesec To­ mazin iz Sebenj.

Za začetek, pogrešate kaj svoje rodne Sebenje? Že nekaj časa sem odseljena, tako da so Sebenje zdaj samo eden izmed številnih krajev, ki jim pripadam. Rada živim v mestu, utrip in vsa zmeda, ki pride zraven, me stimulirata. Pogrešam pa ljudi, ki domači kraj soustvarjajo. Je pa res, da zdaj, ko nisem več tukaj doma, veliko bolj opazim in cenim, kako lepo je v teh koncih. Sebenje, celotno kriško polje, drugi kotički tržiške občine. Vsakič, ko se pripeljemo na počitni­ ce, se mi kar malo orosi oko. Prej svoje okolice nisem znala tako videti, vedno sem si želela ven in naprej.

Trenutno se nahajate v Bruslju. Prinesete kakšen spominek domačim? Morda kakšno sladko pozornost? Po navadi nosimo domov čokolado in pivo. Oboje je zelo tipično za Belgijo, ima tukaj dolgo zgodovino in se dobi v nešteto razli­ čicah. Kakšnih posebnih spominkov navadno ne kupujemo. Kot je govorila že moja mami, tudi jaz spominke vidim kot nabiralce prahu – če ne gre za umetnost ali uporabne stvari.

Kako ohranjate stik z domačimi? Z domačimi ostajamo v rednih stikih prek raznih klepetalnic, Facebooka, Messengerja itd. Tam imamo skupine in si pošiljamo fotografije, šale, hitre novice. Seveda se tudi pokličemo po tele­ fonu ali po raznih video platformah. Pred epidemijo in propadom Adrie so bile letalske povezave z Brusljem zelo dobre. Tako smo pogosto gostili družino in prijate­ lje, jih peljali malo naokoli na izlete. Skočiti domov za podaljšan vikend ob posebnih priložnostih je bilo enostavno. To je zdaj se­ veda drugače in to lahkotnost pogrešamo. Ko nam le uspe, pa se v Slovenijo peljemo z avtom.

Kako se je Bruselj znašel na vašem zemljevidu? Moj mož je 5 let nazaj je dobil priložnost, da se prijavi za položaj na Stalnem predstavništvu RS v Bruslju. Takrat sva ravno dobila drugega otroka, Frido, manj kot eno leto prej smo se tudi preselili v novo hišo. Veliko ljudi okoli naju je težko razumelo, da jo bomo kar pustili in dali v najem. Vendar sva se odločila, da je lahko samo dobro, če se skupaj po­ damo v novo priložnost. Otroka sta bila dovolj majhna, da ni bilo težav z jezikom in menjavo okolja (čeprav se zelo veselita vsakih počitnic, saj pogrešata dedke, babice, tete, strice). Moje delo je tako, da lahko marsikateri projekt brez težav opravim na daljavo. In ni nam žal. Verjameva, da se mora življenje gibati, da je treba biti pogumen in se odzvati na priložnosti. Večkrat stopiš iz cone udobja, bolj lahko rasteš.

Po izobrazbi ste univerzitetna diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij. Ste že od malih nog doma v zgodbah, knjigah in risanju? Res je. Že kot otrokom sta nam starša predala veliko ljubezen do knjig in vrednote branja, zgodb, domišljije. Ob branju smo sku­ paj s sestrami vedno risale in ustvarjale, poustvarjale zgodbe, jih nadgrajevale, spreminjale v svoje. Sedele smo okrog mize in ure

junij 2021

in ure risale ter ena drugi razlagale, kaj junaki na slikah počnejo zdaj. »A si gremo prpovdvat (pripovedovat)?« smo govorile. Že kot otrok sem bila prepričana, da bom ilustratorka otroških knjig. Pot me je po gimnaziji peljala na Akademijo za likovno umetnost. Po študiju sem desetletje delala v marketingu, nadgrajevala druga zna­ nja in se manj ukvarjala z ilustracijo in risanjem. Zadnja leta pa se spet bolj vračam k risbi, svojemu primarnemu načinu ustvarjanja.

Kaj je največja ovira pri vašem delu? Trenutna največja ovira pri moji ustvarjalnosti je povsem prak­ tične narave – okoliščine zadnjega leta, ko smo večino časa vsi doma. Manj je miru, manj časa in predvsem težje je najti prostor, kjer se lahko v miru »razlezem« vsaj za nekaj ur, ne da bi ga kma­ lu porušil otroški vihar. Drugo pa so notranje »sitne muhe«, vsak ima svoje najljubše. Pri meni gre navadno za perfekcionizem, ki te z mislijo: »Saj ne more biti popolno, a se sploh splača začeti?« usmerja v neaktivnost. Drugo pa je potreba po jasnih rokih in priganjanju – ko je časa preveč, vedno naredim manj.

S Tržičanko Tanjo Ahačič sta uspešen tandem, saj sta uspešno sodelovali tudi že pri nekaterih avtoričinih prejšnjih delih. Zadnji je Košutar, je tako? Ja, s Tanjo sva pod okriljem Knjižnice dr. Toneta Pretnarja do da­ nes ustvarili že kar nekaj simpatičnih slikanic. Zadnja izdana je Košutar, znana legenda o nastanku Tržiča. Saj veste – petelin, zmaj, potres … Bo pa v teh mesecih luč sveta ugledal že nov pro­ jekt, pri katerem Tanja skozi zgodbo (in jaz skozi risbo) raziskuje

naše zdravje še eno tržiško legendo, staro pripovedko. Tako ohranja izročilo živo. Mogoče je bilo pa vse res, hehe?!

Načrti, glavni cilj, ki ga želite doseči? Leto 2020 je večini načrtov kar dobro pokazalo fige. Pa ne samo načrtom, ampak našemu dojemanju sedanjosti, samih sebe, po­ membnih in nepomembnih stvari. Zame je bilo kar dobro leto, saj sem tukaj v Bruslju pridobivala licenco za učiteljico joge. S po­ močjo tega sem se veliko ukvarjala sama s sabo, spoznala številna orodja, s katerimi lahko lovim ravnotežje in se spopadam s stre­ som. Pa še prve prijateljice, ki so Belgijke, sem dobila. Drugače se tukaj družimo bolj zdomci med sabo. Želim si, da bi v prihodnosti poleg ilustracije in oblikovanja delala tudi z jogo. Želim si najti pravo kombinacijo. In ne glede na vse biti pogumna, ustvarjalna in avtentična. Še bolj prava jaz kot kdaj koli prej. V vsem, kar že pride naproti.

17

Kako se z epidemijo borite v Bruslju? Se ukrepi sproščajo tudi pri vas? Tudi tukaj smo veliko doma, gostinstvo in javne storitve okoli nas so bile bolj ali manj zaprte. Zdaj se stvari počasi odpirajo, terase lokalov so zaživele, tudi druženje z več ljudmi v parkih in zunaj je spet dovoljeno. Bomo videli. Maske na ulici so v Bruslju še vedno obvezne. Na srečo pa smo imeli mlajše otroke v šoli skoraj ves čas. »Šte­ vilke« se zaradi tega niso dosti poslabšale, je bilo pa ključnega pomena za mentalno zdravje tako odraslih kot otrok. Tudi giba­ nje po državi nam je bilo omogočeno, tako da smo nekajkrat za vikend skočili na deželo, da smo malo zamenjali okolje.

Hvala za pogovor in srečno!

Cepimo se vsi, zdaj! – Za brezskrbno poletje. TOMAŽ BRATOŽ, FOTO: ARHIV ZD TRŽIČ

V Zdravstvenem domu Tržič smo pripravljeni, da maksimal­ no pripomoremo k mirnemu in varnemu poletju. Že v maju smo bliskovito stopnjevali cepilno formo in sredi meseca postavili občinski rekord: 1000 ljudi v enem samem tednu. Za primerja­ vo – pred tem je bila ta številka 400. Magično mejo smo recimo prebili tako, da smo podvojili kapacitete in cepili v dveh izmenah, od jutra do večera, vključno s soboto. Čakalno vrsto pa smo s tem skrajšali na teden ali največ dva.

ALTERNATIVE CEPLJENJU V RESNICI NI – PREOSTANE LE NENEHNO TESTIRANJE Pred nami je poletje, čas dopustov in počitnic, ki jih želimo uživati svobodno in brez omejitev zaradi virusa covid-19. Na ravni druž­ be je pogoj za to organizacija solidne množične precepljenosti, na ravni vsakega izmed nas pa sila preprosta naloga – lastna skrb, da se čim prej naročimo prek enotnega portala zVem. Alternativa je namreč le nenehno testiranje, da smo negativni, kar je prvič zamudno, drugič pa drago, saj testi in potrdila niso zastonj.

KMALU CEPLJENJE BREZ NAROČANJA? Majski cepilni seznami naročenih bodo »počrpani« najkasne­ je v začetku junija. Ker je tako imenovana nacionalna »čredna« imunost zastavljena pri visokih 60 %, se omenja ideja o odprtem ljudskem cepljenju. Na primer ob koncih tedna ali ob določeni uri delovnika, ko bi se brez naročanja lahko cepil kdorkoli.

V TRŽIČU SMO MALO HITREJŠI KOT »DRŽAVA« V Tržiču, kjer imamo 15.000 prebivalcev, se vrtimo malce nad državnim povprečjem, ampak le pri deležu ceplje­ nih s prvim odmerkom. Tukaj se približujemo tretjini (32 %), pri drugem in odločilnem odmerku pa smo prak­ tično na istem – precepljen je vsak sedmi oz. 14 %. Tudi če v kratkem z drugim odmerkom cepimo vse, ki so tre­ nutno prejeli le prvega, nam do etapnega cilja (60 % do poletja) manjka ogromno – kar polovica.

Pomembna pridobitev za tržiško zdravstvo PRIM. DR. IZTOK TOMAZIN, DR. MED., SPEC. DRUŽ. IN URG. MED., FOTO: ARHIV ZD TRŽIČ

Vozni park Zdravstvenega doma Tržič je bogatejši za novo so­ dobno reševalno vozilo (reanimobil), ki bo namenjeno predvsem izvajanju nujne medicinske pomoči in nujnim prevozom bolnikov in poškodovancev. Reanimobil bo omogočal še boljše pogoje za delo ekip nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Tržič. 160.000 evrov vredno vozilo je zdravstveni dom kupil v celoti iz lastnih sredstev.

junij 2021

18

v središču

Bilo je pred tridesetimi leti ANTON STRITIH

Minevajo leta, ki jih živimo v svobodni sa­ mostojni državi. Razmišljam, kako naj se lotim tega pisanja, da bi občutja, ki sem jih doživljal kot občan Tržiča, kar se da vero­ dostojno prelil na papir tega našega gla­ sila. Verjamem, da so podobno doživljali tudi moji sokrajani. Bili smo veseli in hkrati tudi ponosni, da se nam je leta 1991 uspe­ lo izviti iz jugoslovanskega krvavega kotla. V njem je v kasnejših letih v bratomornih vojnah izgubilo življenje več kot sto tisoč državljanov jugoslovanskih narodov. Ve­ liko jih je bilo zločinsko pobitih, še veliko več pa jih je moralo zapustiti svoje izropa­ ne in požgane domove. Slovenci smo se na plebiscitu o odcepitvi od Jugoslavije z veli­ ko večino odločili, da želimo živeti v lastni državi. Ta naša odločitev v jugoslovanskem političnem vrhu ni bila dobro sprejeta. Tudi armadni vrh, ki je bil podaljšana roka po­ litike, takratne države, je pričel z odkriti­ mi grožnjami oboroženega posredovanja. Klub odkritim političnim in vojaškim grož­ njam je pred slovenskim parlamentom 25. junija 1991 potekala slovesnost, ki je po­ menila končno slovo skupni državi. Sve­ čanosti niso motili niti preleti bojnih letal JLA. Na visokem drogu je prvič zaplapola­ la slovenska zastava. »Danes so dovolje­ ne sanje, jutri je nov dan,« so bile nekako preroške besede takratnega predsednika predsedstva Milana Kučana in te misli so se uresničile že nekaj ur po zaključeni slo­ vesnosti. Ljudje so še vedno proslavljali, ko so iz vojašnic tanki JLA pričeli razdiralno in agresivno pot, na kateri so uničevali vse, kar se jim je postavilo po robu. Ne samo iz vojašnic v Sloveniji, tudi iz vojašnic na Hr­ vaškem – iz Zagreba, Karlovca in Reke – so tanki neovirano prehajali hrvaško-sloven­ sko mejo. Ostali smo sami. Že leto pred agresijo smo se v takratni te­ ritorialni obrambi in milici pripravljali na

Skupina pripadnikov alpsko-izvidniškega voda po zavzetju stražnice Medvodje, foto: Janez Rožič morebitni napad JLA. Z vso odgovornostjo trdim, da so bile enote TO kljub rdečim zvezdam na kapah vedno le slovenska vojska, vpeta v vsakdanje življenje in delo. Prav tako tudi milica, ki je s preprečitvijo mitinga resnice 1. decembra 1989 dokaza­ la svojo pripadnost slovenskemu narodu. Izjave nekaterih politikov, da je šele ob postroju enote TO decembra 1990 v Kočev­ ski Reki prvič zadišalo po slovenski vojski (tudi ti pripadniki so na kapah nosili rde­ če peterokrake zvezde), so ponižujoče do vseh teritorialcev, ki so se vse od leta 1968 usposabljali za obrambo pred morebitnim agresorjem. Resnici na ljubo moramo priz­ nati, da si niti v sanjah nismo mislili, da bo do napada prišlo s strani oborožene sile, ki smo jo imenovali ljudska armada, torej tudi naša armada. O prodiranju oklepno-mehaniziranih enot JLA proti mejnim prehodom smo bili teri­ torialci obveščeni v zgodnjih jutranjih urah 26. junija 1991. Z enoto TO jakosti pehot­ ne čete smo se že od 24. junija nahajali na

27. 6. 1991 – kolona oklepnikov zaustavljena na cestni barikadi na Čegelšah nad Tržičem, foto: Mirko Kunšič

maj 2021

širšem območju mejnega prehoda Ljubelj. Enota je bila nastanjena v hotelu Garni, ki danes žalostno propada. Po prvem prese­ nečenju ob prejemu informacije o prodi­ ranju enot JLA proti mejam smo prešli na izvajanje nalog obrambe širšega območja mejnega prehoda. Bili smo pripravljeni na spopad. Dogodki in aktivnosti, ki so sledili v nas­ lednjih dneh, so v naši občini opisani v kar nekaj publikacijah. Kljub temu bi želel omeniti in poudariti, da so bili ljudje – naši občani – tisti, ki so nosili vso težo in od­ govornost za dosego cilja. Ta je bil jasen – obraniti slovensko komaj rojeno državnost. Žal mnogih udeležencev takratnih ak­ tivnosti ni več med nami. Številnih ne bo nihče omenil, čeprav so tvegali tudi svoja življenja na različnih področjih obrambnih prizadevanj, ne samo v neposrednih bojnih enotah TO in milice. Naj spomnim, da je bila tržiška občina ena izmed 16 občin v Sloveniji, ki ukaza povelj­ stva JLA o predaji orožja TO v skladišča JLA v letu 1990 ni izvršila. Ponavljajoče govor­ jenje, da je bila TO razorožena, ne drži. Je laž in je milo rečeno potvarjanje zgodo­ vinske resnice. Tržiško orožje in strelivo TO smo skladiščili v 15 tajnih skladiščih, na domovih in v gospodarskih objektih naših občanov. Prevoze orožja in streliva smo v tajna skladišča izvajali v mesecu sep­ tembru in oktobru 1990 v strogi tajnosti v poznih večernih in zgodnjih jutranjih urah. Pri razvozu v tajna skladišča so sodelovali pripadniki TO, milice in prostovoljci iz vrst nekdanjih pripadnikov TO. Zavedali smo se velikega tveganja, ki so mu bile družine hraniteljev izpostavljene v primeru, da bi prišlo do odkritja s strani takratnih držav­ nih varnostnih organov. Sledile bi sankcije in dolgoletne zaporne kazni.

v središču Uspelo nam je obdržati vse orožje in streli­ vo, kar je predstavljalo približno 9 % vse­ ga razpoložljivega orožja v Sloveniji. Nekaj viškov smo odstopili ostalim pokrajinam in Manevrski strukturi narodne zaščite, ki jo je vodil Anton Krkovič. V spomin in zah­ valo so v publikaciji Orožja nismo oddali, izdani v lanskem letu, navedene vse loka­ cije in imena hraniteljev orožja in streliva teritorialne obrambe v naši občini. V bojnih aktivnostih na Ljubelju moram poleg hrabrosti pripadnikov enote TO na Ljubelju omeniti še posebej izstopajoča hrabra dejanja pokojnega Tomaža Bečana in Darja Zorana. Omenjena teritorialca sta se s protioklepnim orožjem prostovoljno javila, da bosta zaustavila oklepnike, ki so bili namenjeni prodreti na sam plato mej­ nega prehoda Ljubelj. Omeniti velja tudi odločnost treh inšpektorjev milice: Alojza Mihelčiča, Gabriela Javorja in pokojne­ ga Mitja Brajnika. Ti inšpektorji so se bili pripravljeni v primeru spopada priključi­ ti naši enoti. Na samem mejnem prehodu v objektu milice sta bila v času zasedbe mejnega prehoda prisotna tudi koman­ dir mejne milice Bojan Belak in pripadnik mejne milice Milan Černoga. Pripadnikom JLA sta preprečila vstop v objekte mejne policije in carine.

vrh prispel tržiški protidiverzantski vod. 2. junija smo zavzeli karavlo Medvodje. 1. julija se je predala enota JLA na Ljubelju in v popoldanskih urah je bil za mednarod­ ni promet ponovno odprt mejni prehod Ljubelj. 2. julija so se predali tudi vojaki karavle maršala Tita Ljubelj in od tega dne na območju občine Tržič ni bilo več voja­ kov JLA. Pomembno pa je povedati, da so se vse bojne aktivnosti v občini zaključile brez človeških žrtev in brez večje materi­ alne škode. Naj zaključim pisanje s citatom Jane­ za Kavarja iz zbornika Vloga teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosva­ janja Republike Slovenije 1990–1991: »Zgodovino najprej pišejo zmagovalci, nato poraženci, na koncu pa zgodovinar­ ji. Zagotovo pa bo osamosvojitev v naši

19

zgodovini ostala kot najžlahtnejša epoha slovenskega naroda. Pa ne kot neponovljiv dosežek, ampak predvsem kot rezultat složnosti in enotnosti celotnega naroda, ko smo odločitev naroda uresničili z orož­ jem v rokah.« Menim, da je dozorel čas, da o zgodovi­ ni, tudi novejši, pišejo zgodovinarji in ne poraženci oziroma samooklicani zgodovi­ narji – posamezniki, ki s svojim pisanjem v različnih medijih širijo zgodovinske ne­ resnice, netijo sovraštvo in delitve. Karel Destovnik Kajuh je v nekem drugem času zapisal: »Le hlapci tulijo ponižno kakor psi.« Verjamem, kakor tudi nas večina Slovencev, da hlapci, kot smo že bili, ne želimo ponovno postati.

V prvih dneh agresije so se na štabu TO in Upravi za obrambo javili številni prosto­ voljci. Prvi se je 26. junija 1991 javil Va­ lentin Klemenčič. Kot bivšega člana štaba smo ga vključili v delo štaba vse do sredine avgusta 1991. 27. in 28. junija se je prosto­ voljno javilo preko 30 občanov. Vseh nis­ mo uspeli opremiti in razporediti v enote TO, predvsem zaradi pomanjkanja ustrez­ ne intendantske opreme. V enote TO pa so bili že 27. junija razpo­ rejeni: Miro Rregeis, ki je kot podčastnik JLA prebegnil iz vojašnice maršala Tita iz Zagreba, Darko Veternik, Anton Šuštar, Franc Pungaršek, Janez Perko, Viktor Be­ čan, Ivan Ivanovič in rezervni častniki JLA: Anton Džukanovič, Anton Kokalj in Janez Gosar. Med prostovoljci, ki jih nismo obo­ rožili in razporedili v bojne enote, so bili: Darko Koren, Janko Ropret, Marjan Bu­ kovnik, Pajaziti Namig, Alojz Glavič, Alojz Primožič, Mihael Meglič in številni drugi, ki so sodelovali z poveljstvom TO na raz­ ličnih področjih, med drugim na obvešče­ valno-varnostnem in propagandno-in­ formativnem področju, pri zaledni oskrbi, prevozih, varovanju objektov, nastanitvah in nočitvah enot, ki so delovale na tere­ nu, izvidovanju, postavljanju in varovanju blokad … Enote TO Tržič so sodelovale v bojnih ak­ tivnostih tudi izven občinskih meja. 27. ju­ nija je bila na območje letališča Brnik na­ potena protidiverzantska četa. 28. junija je kot okrepitev na mejni prehod Jezerski

1. 7. 1991 okoli 17.00 ure, mejni prehod Ljubelj ponovno odprt, foto: Mirko Kunšič

maj 2021

20

šola, vrtec

Državni prvaki Malih sivih celic MAJA TEKAVEC IN ERNA MEGLIČ, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Pa jih imamo! Državne prvake Malih sivih celic: Katarino Langus, Aljaža Ermana in Zalo Bitežnik iz OŠ Križe. Kakšna izkušnja je za njimi, si preberite v spodnjem intervjuju.

Najprej iskrene čestitke za zmago v oddaji Male sive celice. OŠ Križe ste predstavili več kot uspešno. Od kod sploh ideja oz. povabilo v oddajo? Katarina: V oddajo nas je kot vsako leto prijavila naša mentorica, gospa Andreja Polanšek. Zala: Naša šola že dolgo časa sodeluje na tekmovanju Male sive celice. Vesela sem, da sem dobila priložnost, da sem se udele­ žila tekmovanja. Aljaž: Ko je učiteljica iskala nekoga, ki bi tekmoval, sem se z veseljem javil. OŠ Kri­ že je imela že kar nekaj dobrih rezultatov, vendar še nobenega tako dobrega.

Ste imeli kaj priprav pred snemanjem oddaj in kako so potekale?

Zala: Pred kamerami sem imela tremo, še posebej ko je bilo tekmovanje napeto.

Zala: Pred snemanjem smo se z mentori­ co prek Zooma pripravljali na tekmovanje. Pripravljala nam je podobne naloge, kot so v oddaji.

Aljaž: Da, bilo je kar precej treme. Mislim pa, da je bilo vseeno lažje, kot če bi bili zra­ ven navijači.

Epidemija je pustila posledice tudi pri pripravah oddaj in udeležbi gledalcev. Kako je potekalo snemanje pri vas?

S kakšnimi besedami ste se bodrili pred tekmovalnimi dnevi oz. ste imeli kakšen poseben vrisk za uspešen začetek?

Zala in Katarina: Tik pred prvo oddajo so nam sporočili, da bodo zaradi slabe epi­ demiološke situacije navijači za nas navi­ jali na daljavo. Pri snemanju smo se držali strogih preventivnih ukrepov. Med tekmo­ valci v ekipi smo imeli pregrade, med seboj smo se pogovarjali prek mikrofona, seveda pa smo pred in po snemanju nosili maske. Aljaž: Verjetno največja sprememba je bila ta, da navijačev ni bilo v studiu, pač pa so za nas navijali prek Zooma.

Je bilo kaj treme pred kamerami? Katarina: Sprva ja, potem pa sem se skon­ centrirala na tekmovanje in odmislila ka­ mere ter je nisem imela več.

Katarina: Vedno sem si povedala, da zmo­ rem in da smo prišli že zelo daleč, tudi če izgubimo. Zala: Pred tekmovanju smo se bodri­ li z vzpodbudnimi besedami, najbolj po­ membno pa je bilo, da smo si zaupali.

Kako se je glasilo zadnje vprašanje, ki je bilo odločilno za vašo zmago? Aljaž: Voditelj Nik je žongliral z žogicami, ki so tehtale 118 g, mi pa smo morali preš­ teti, kolikokrat je vrgel žogice z desno roko v zrak, ter izračunati, koliko kilogramov je vrgel v zrak z desno roko. Na srečo smo bili pri tem uspešni. Dobili smo rezultat 1,7 kg,

Dopisovanje s francoskimi vrstniki v OŠ Križe MINA PRIMOŽIČ IN SARA UDOVČ, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Tržič in francosko mesto Sainte-Marie­ -aux-Mines imata veliko skupnega, zato smo kriški učenci uživali v dopisovanju s francoskimi vrstniki. Navajeni smo dopi­ sovanja po elektronski pošti in na družbe­ nih omrežjih, zato nam je bilo zelo všeč, da smo prijateljem pošiljali tudi navadna

junij 2021

pisma. V elektronski obliki smo sicer izde­ lali praznične voščilnice in tudi sami pre­ jeli veliko lepih voščil. Dobro smo spoznali njihovo kulturo in praznike ter jih podučili o našem malem mestecu Tržiču. Upamo, da se bomo z dopisovalci nekega dne lahko srečali tudi v živo.

naši nasprotniki pa 1,9 kg. Pravilen rezultat je bil 1,77 kg, tako da smo bili bližje in tudi zmagali.

Kaj vam sama zmaga pomeni? Katarina: Meni osebno to pomeni izredno velik uspeh. Zala: Zmaga mi veliko pomeni, saj je lep zaključek samih pozitivnih stvari, ki sem jih doživela od prve oddaje dalje. Aljaž: Zmaga mi veliko pomeni, saj je to res velik uspeh. Včasih kar ne morem verje­ ti, da nam je res uspelo in da lahko rečem, da je OŠ Križe zmagala na oddaji Male sive celice. Poleg tega je bila udeležba in pot do finala res lepa izkušnja. Da smo pa celo zmagali, pa je res neverjetno.

Bi ponovili? Katarina: Ja, bi ponovila. Zala: Vse to bi še enkrat ponovila, saj je bila zelo zanimiva izkušnja. Aljaž: Ja, z veseljem bi vse to ponovil še enkrat.

šola, vrtec

21

Skrivnostni svet gliv in izjemni rezultati na državnem tekmovanju iz biologije MONIKA KOŠIR, FOTO: MONIKA KOŠIR

Nabiranje gob je zanimiv in razširjen konjiček, saj nam poleg giba­ nja v naravi ponuja tudi možnosti za pripravo kulinaričnih specia­ litet. Vendar se v gobah skriva precej več kot le paleta pisanih okusov. Mnoge glive se uporabljajo v farmaciji za izdelavo zdravil (penici­ lin) in pri proizvodnji hrane, goriv, embalaže, pohištva, tekstila in gradbenega materiala. Strokovnjaki pa odkrivajo, da so glive upo­ rabne tudi pri sprejemanju škodljivih snovi iz okolja, predvsem tež­ kih kovin. Tako zmanjšujejo onesnaževanje tal in podtalnice.

na področju gliv. Za tekmovanje iz biologije je bila namreč izbrana tema Glive. Tudi učenci Osnovne šole Križe so se udeležili šolskega in najboljši tudi državnega tekmovanja. Prav na državnem tekmovanju so do­ segli izjemne rezultate. Zlati priznanji sta prejela učenec 8. razreda Jaka Selan, 4. mesto v državi, in učenka 9. razreda Sara Leban, 6. mesto v državi. Srebrni priznanji sta prejela Rika Dolžan in Urban Bizjak, oba učenca 9. razreda. Izjemno veseli in ponosni smo na njihovo znanje in rezultate.

Poznavanje gliv je zelo pomembno in v tem šolskem letu so učen­ ci osnovnih in srednjih šol dobili priložnost, da pridobijo znanje

Naravoslovni dan v 5. razredu OŠ Križe UČENKE IN UČENCI OŠ KRIŽE, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

V petek, 16. aprila 2021, so imeli učenci 5. razreda OŠ Križe nara­ voslovni dan. Vsebina naravoslovnega dne je bila čistilna naprava. Učenci so najprej predstavljali svoja razmišljanja o tem, kako po njihovem mnenju deluje čistilna naprava. Bilo je kar nekaj zanimi­ vih idej. Nato smo si ogledali posnetek o delovanju čistilne naprave in naredili zapis. Izvedeli smo, kaj pomenita mehansko in biološko čiščenje. Po malici smo odšli na ogled Centralne čistilne naprave Tr­ žič. Nekaj učencev še ni vedelo, kje se ta nahaja. Zaradi epidemije si letos nismo mogli ogledati notranjosti.

vodo precedili v dva kozarčka. Na en kozarec smo dali cedilo s filtrom/ papirnati robček, na enega pa samo cedilo. Videli smo, da skozi fil­ ter pride bolj čista voda kot brez filtra. Naša skupina je imela kavni filter, ki je zadržal več umazanije kot papirnati robček. Bilo je zelo zanimivo. Lucija Kržišnik, 5. b

Ko smo se vrnili z ogleda, so učenci v skupinah izvajali poskus filtra­ cije kalne vode s filtrirnim papirjem. Helena Dejak Učenca sta o dnevu zapisala: Spoznali smo, kako delujejo čistilne naprave in kako filtriramo vodo. Zjutraj smo se pogovorili o vsem, kar vemo, potem pa smo se peš odpravili do čistilne naprave. Po vrnitvi smo opravili poskus s filtrom, umazano vodo in peskom. Dan je bil poučen in zelo zanimiv. Upam, da ga šola ne bo ukinila. S poskusom smo ugotovili, da papirnati rob­ ček na cedilu deluje kot filter in očisti vodo. Ves dan pa je vodil do ugotovitve, da moramo z vodo varčevati. Erazem Marn, 5. b V petek smo imeli naravoslovni dan in si ogledali čistilno napravo. Potem pa smo v šoli naredili še poskus. Delali smo z vodo. Najprej smo v čisto vodo dali nekaj zemlje in peska. Potem smo to umazano

junij 2021

22

šola, vrtec

Odličen uspeh učencev OŠ Križe na državnem tekmovanju iz logike NEŽA POLJANC, PROF., FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Z logičnimi nalogami se učenci začnejo srečevati že v prvih raz­ redih osnovne šole. Poglobljeno jih začnejo reševati v petem raz­ redu, ko se začnejo pripravljati na tekmovanje iz logike. Tekmo­ vanja iz logike v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije se vsako leto udeleži več kot 25.000 tekmovalcev iz skoraj 400 osnovnih šol. Tekmovanje ima bogato tradicijo, saj se je letos od­ vijalo že 35. po vrsti. Učenci se pomerijo na šolskem tekmovanju, najboljši učenci 7., 8. in 9. razreda se uvrstijo na državno tekmo­ vanje. Takih učencev je okrog 1600. Šolsko tekmovanje običajno poteka v septembru, državno pa v oktobru. Zaradi letošnjega čudnega »covidnega« leta sta tekmovanji po­ tekali drugače kot običajno. Že osnovnošolsko tekmovanje je bilo potrebno izvesti po navodilih NIJZ. Tekmovalo je 20 učencev od 6. do 9. razreda. Učenci so morali ostati v »mehurčkih«, zato je vsak razred tekmoval v svoji učilnici. Najboljši učenci so osvojili sedem bronastih priznanj, Mina Pri­ možič, Mark Ahčin in Aljaž Erman pa so se uvrstili še na državno tekmovanje. Državno tekmovanje običajno poteka na več lokacijah po drža­ vi, naloge s tekmovanja pa se centralno popravljajo v Ljubljani. Za učence OŠ Križe bi moralo državno tekmovanje potekati na OŠ Šenčur v soboto, 17. oktobra. Sprejeti vladni ukrepi za zaustavitev širjenja epidemije covi­ da-19 so prinesli popolno zaprtje šol in s tem nezmožnost re­ gularne izvedbe tekmovanj. Zaradi slabe epidemiološke slike so sredi oktob­ra državno tekmovanje iz logike za učence osnovnih šol odpovedali in prestavili na nova termina: 28. november in 5. december. Ker tudi v novembru razmere niso dopuščale vrnitve otrok v šole, se je tekmovanje odložilo za nedoločen čas. V prejšnjih letih so bila tekmovanja iz znanja razporejena preko celega šolskega leta, letos pa so sredi februarja vsi organizatorji tekmovanja uskladili in določili nove datume. Tekmovanja so si sledila praktično vsakodnevno. Najboljši učenci so se tako poleg

vsega rednega šolskega dela tedensko lahko udeležili tudi do pet tekmovanj. V kolikor bi dovolili izvedbo na vnaprej določenih lokacijah, bi bilo državno tekmovanje iz logike v soboto, 27. marca. Ker izved­ ba tekmovanja na lokacijah ni bila odobrena, se je tekmovalo lo­ čeno na vsaki osnovni šoli posebej v sredo, 24. marca, ob 14. uri. Organizator je po navadni pošti poslal naloge, rešene naloge se je takoj po tekmovanju poslalo nazaj organizatorju. Kljub izredno napornemu, negotovemu in stresnemu letu so se naši učenci na državnem tekmovanju iz logike odlično odreza­ li. Aljaž Erman je prejel srebrno priznanje, Mina Primožič pa zlato priznanje. Resnično občudovanja je vredno, da so bili kljub tolikšni negotovosti glede izvedbe državnega tekmovanja v tem čudnem »covidnem« letu zelo vztrajni. V lanskem šolskem letu je veliko tekmovanj zaradi epidemije sploh odpadlo. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem, še posebej pa dobitnikoma priznanj.

Zemlja je naš planet, Zemlja je ves naš svet – gibanje ASJA ŠTUCIN IN PETRA SOKLIČ, FOTO: ARHIV OŠ TRŽIČ

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajajo življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v vesolju, na ka­ terem je znan obstoj življenja. DAN ZEMLJE je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se od­ vijajo dogodki za osveščanje o varovanju okolja na Zemlji. Dan Zemlje je praznik vseh Zemljanov. Vsako leto bolj se zavedamo pomena planeta, ki nam nudi vse. Z novim obdobjem, z življe­ njem z virusom, ko je človek kot vrsta postal bolj skromen in si prizadeva za preživetje, toliko bolj. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah. Praznu­ jemo ga v Sloveniji in tudi na OŠ Tržič, in sicer v okviru projekta Okolju prijazna šola. Vsako leto je za nas to poseben, drugačen dan. V šolo povabimo goste, ki vodijo delavnice, predavanja ali okrogle mize, pred šolo postavimo stojnice, na katerih predstavi­ mo različno kulinariko. Letos so nam posebne razmere preprečile tovrstno organizacijo. Zato smo se odpravili na pohode v bližnjo okolico šole: proti Lomu, Podljubelju, na Vetrno, v Gozd, v Ročevnico, na Stari grad, na Ježe,

junij 2021

šola, vrtec v Retnje. Med hojo in na ciljnih lokacijah smo izvajali različne te­ renske delavnice, na katerih smo uresničevali cilje, ki smo jih za­ pisali v letni načrt šolskega projekta Okolju prijazna šola. Učenci so spoznali gibanje v času in prostoru, seznanili so se z različnimi vi­ diki gibanja, spoznavali, opazovali in raziskovali so gibanje ljudi, živali, rastlin, predmetov, snovi, raziskovali so pomen gibanja za svoje življenje in zdravje, spoznavali gibanja različnih snovi (se­ mena, virusi, informacije ...) ter opazovali hitrosti in načine raz­ ličnih gibanj (v vesolju, prometu, naravi ...). Med pohodi smo ob poti in na ciljnih lokacijah pobirali odpadke in s tem poskrbeli še za uresničitev globalnega cilja našega pro­

23

jekta, ki je SKRB ZA UREJENOST ŠOLSKEGA IN DOMAČEGA OKO­ LJA. Iskreno se zahvaljujemo Komunali Tržič za sodelovanje in pomoč pri dostavi vreč in rokavic ter odvozu napolnjenih vreč z odpadki. Zadovoljni smo, da jih ni bilo veliko. Gozdne poti so pre­ težno čiste, še največ odpadkov je ob strugah rek, potokov in ob prometnih cestah. Naš Dan Zemlje je bil vsekakor zelo prijeten in koristen. Naužili smo se svežega zraka, veseli smo bili, da smo zapustili učilnice in raziskovali čudovito okolico našega mesta. Naj bo takih dni čim več.

Prehrana v geografski perspektivi – tekmovanje iz znanja geografije MARTINA HRIBERNIK

Užitne žuželke, prehranske rastline, gastronomske razsežnosti, lokalni okusi, odgovorno ravnanje s hrano, stanje samooskrbe, žitarice in kruh, prst kot osnova za kmetijsko rabo tal ... Vse to so bile teme letošnjega tekmovanja iz znanja geografije.

geografsko znanje. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 10 učen­ cev. Bronasto priznanje so osvojile Zala Hudobivnik iz 6. a, Kata­ rina Langus iz 7. a, Mina Primožič iz 7. b in Živa Pogačnik iz 8. b razreda.

Tekmovanje iz znanja geografije ni zgolj pomnjenje novih poj­ mov in učne snovi, vendar vključuje tudi kompleksno poznavanje geografskih značilnosti, vzročno-posledično analizo elementov in dejavnikov v pokrajini, opazovanje pokrajine, terensko delo in delo z zemljevidi.

Na državno tekmovanje, ki je potekalo v soboto, 24. 4. 2021, se je uvrstila učenka Katarina Langus iz 7. a razreda in osvojila odlično 3. mesto ter prejela zlato priznanje. Vsem mladim geografom iskrene čestitke za osvojena priznanja, še posebej pa zlati Katarini!

Mladi geografi iz Osnovne šole Križe so znova dokazali odlično

Ustvarjalnost na OŠ Tržič DARJA ZUPAN, FOTO: DARJA ZUPAN

OŠ Tržič obiskuje učenka Alina Jakimovska. Je zelo aktivna na ustvarjalnem likov­ nem področju. Deklica obiskuje 7. ra­ zred, je zelo tiha in mirna. Ko gre za ustvarjanje, se odpre njen bogat do­ mišljijski svet. Na tem področju je ne­ ustrašna in neutrudna. Samoiniciativ­ no je učiteljem narisala najljubšo žival in jo vsakemu tudi podarila. Zelo potrpežljivo in vztrajno z risanjem ali slikanjem upodobi prizor pred se­ boj. Čas pred belim listom ali platnom se ji ustavi in je sposobna ure in ure samo slikati. Svinčnik, kreda, barvice in akvarelne barve so njena najljubša orodja za ustvarjanje. Njeno ostro oko zelo dobro opazi najmanjše detajle in jih preko roke izrazi na papirju. Učenka sodeluje pri urejanju razstav v šoli, likovnih kolonijah, kjer jo tudi mi­ moidoči občudujejo ob slikanju. Učenci, ki jih zunanji svet plaši, so tihi in neopazni, velikokrat začutijo srečo v ustvarjanju. Vsem tem učencem želim, da bi čim večkrat našli svoj mir in srečo s pomočjo likovnih izraznih sredstev.

junij 2021

24

šola, vrtec, šport

Najmlajši otroci v svetu ekologije ANDREJA ŠMID, FOTO: ARHIV VRTCA TRŽIČ

Že tretje leto je Vrtec Tržič vključen v pro­ gram Ekošola. V tem šolskem letu nam sicer zaradi epidemije manjka jesenski del ustvarjanja in možnost za skupno od­ krivanje sveta, a nismo obupali in smo v naslednjih mesecih skušali nadoknaditi zamujeno. Čaka nas le še nekaj dejavnos­ ti. Otroci so se srečevali z različnimi eko­ loškimi vsebinami, ki smo jih pripravile strokovne delavke po oddelkih. Nekate­ ri so skrbeli za zdravje in dobro počutje (»minute za zdravje«), spoznavali so po­ men zdrave hrane. Drugi so spoznavali, kako lahko poskrbimo za ptice in druge živali, izdelovali so različne stvari iz na­ ravnih in odpadnih materialov – v enoti Deteljica smo iz plastenk in odsluženih oblačil izdelali dekoracijo za ograjo vrtca. Razvijali so veščine umetniškega ustvar­ janja, hodili na planinske izlete in pohode.

Učili so se, kako odpadke ponovno upora­ bimo in pravilno odlagamo. Spoznavali so vodni cikel, pomen gozdov ter kako prido­ bivamo energijo, zakaj jo potrebujemo in kako z njo varčujemo. Ker že več let poteka medgeneracijsko sodelovanje med vrtcem in Domom Petra Uzarja, smo se v sodelovanju s Komunalo Tržič in Mladinskim centrom Tržič od­ ločili, da bomo v ta namen pričeli zbira­ ti zamaške za naše najstarejše občane, ki bivajo v domu. S tem jim bomo omogo­ čili nakup sredstev za njihovo razvedrilo. Tako pri otrocih razvijamo dve pomembni področji: pomoč sočloveku in varovanje okolja. K zbiranju vabimo tudi vse občane – v ta namen so zabojnik pripravili tudi v Zbirnem centru Kovor.

Sprejmi izziv ALENKA GREGORIČ, FOTO: ARHIV VRTCA TRŽIČ

V enoti Deteljica Vrtca Tržič sva strokov­ ni delavki pripravili dejavnost z naslo­ vom Sprejmi izziv. Naloge so namenjene vsem otrokom, so različne in sestavljene tako, da jih vzgojitelj lahko prilagodi gle­ de na zmožnosti otrok. Pri tem stremiva k temu, da otroke spodbuja k razvoju raz­ ličnih področij. Na poti otroci oponašajo različne živali, zapojejo različne pesmi in so motivirani za domišljijsko ustvarjanje. Vse naloge povezuje gibanje. Pripravili sva štiri različne poti. Vsaka zajema šest raz­ ličnih izzivov in je označena z drugo bar­ vo. Zelena in modra pot sta pripravljeni v notranjih prostorih vrtca, rdeča in rumena pa na zunanjem igrišču. In kar je najlepše: otroci se lahko podajo na pot ne glede na vreme.

Odziv otrok po dejavnosti je bil zelo dober in pozitiven. Nestrpno so čakali, da so na poti našli nov kartonček prave barve in ugotovili, kakšna naloga jih čaka. Vzgoji­ telji pravijo, da naloge spretno in aktivno opravljajo. Otroci urijo svoje zmožnosti, se učijo razumevanja navodil, sodelovanja in ob tem uživajo.

Tržičanka, ki bi si upala skočiti na planiški velikanki DOMINIKA AHAČIČ, FOTO: OSEBNI ARHIV JERNEJE REPINC ZUPANČIČ

Jerneja Repinc Zupančič, 18-letnica iz Je­ lendola, že 11 let trenira smučarske skoke. Članica Nordijskega smučarskega kluba Tržič, ki je sicer dijakinja četrtega letnika gimnazije na Biotehničnem centru Naklo, je preteklo zimo opozorila nase z nekaj izjemnimi uspehi in že potrkala na vrata svetovnega pokala.

Zakaj si izbrala smučarske skoke in koliko časa že treniraš? Moja športna pot se je začela v prvem raz­

junij 2021

redu osnovne šole, ko me je sošolec, ki je že prej treniral skoke, navdušil za udeležbo na šolskem regijskem tekmovanju v smu­ čarskih skokih v Sebenjah. Nastopila sem z alpskimi smučkami in zmagala. Takrat sem se odločila, da bom začela trenira­ ti smučarske skoke. K srcu so mi prirasli tudi zaradi mojih trenerjev, moj prvi je bil Viktor Jekovec, nekaj časa pa sem trenirala tudi z Viktorjem Zimo. Čeprav zdaj treni­ ram v mladinski reprezentanci, še vedno treniram tudi z Viktorjem Jekovcem. Skoki

so mi bili vedno všeč, ker so adrenalinski šport in zaradi raznovrstnos­ti treningov. Zabavno je, ko skačemo na skalnici in tudi na kondicijskih treningih, kjer igramo no­ gomet, izvajamo akrobatiko, dvigujemo uteži, izvajamo ravnotežne vaje. Vsekakor mi na treningih v Sebenjah nikoli ni dolg­ čas.

Kolikokrat na teden ponavadi treniraš? Je za to potrebno veliko odrekanja? Med sezono (poletno in zimsko) imamo

šport običajno šest treningov na teden. Štirikrat na teden skačemo, dvakrat pa imamo kon­ dicijski trening. Včasih tudi kombiniramo, kar pomeni, da imamo najprej kondicijo, nato pa skoke ali obratno. Med sezono pa imamo skoraj vsak teden tekmo, bodisi mednarodno bodisi slovensko. Medna­ rodne tekme imamo večinoma po Evropi, običajno pa nam vzamejo 3 dni, saj sta dva dneva tekmovalna, en dan pa porabimo za vožnjo v hotel in na tekmovalno prizorišče. Ko se z nečim ukvarjaš profesionalno, je za to seveda potrebno kar nekaj odrekanja. Zadnja leta, ko več časa preživim na med­ narodnih tekmah, sem izpustila kar nekaj družinskih srečanj, praznovanj, druženj s prijatelji. Vse to pa poskušam nadoknaditi med sezonami, ko imam nekaj več časa.

Si kdaj že huje padla ali pa se resneje poškodovala? Skoki so nevaren šport predvsem zaradi hitrosti in višine. Na skakalnici sem že kar nekajkrat padla in se udarila, nikoli pa se še nisem poškodovala. Večkrat do padca pride pozimi, saj na pristanek bolj vpliva urejenost skakalnice in struktura snega. Da se še nisem huje poškodovala, je ver­ jetno pripomoglo tudi to, da sem počasi prehajala z manjših na večje skakalnice, prav tako pa v klubu že vsa leta vadim ak­ robacijo in različne koordinacijske vaje, ki mi pomagajo do boljšega izida, če pride do padca na skakalnici.

Kako treninge združuješ s šolskimi obveznostmi? Treninge je z gimnazijskim šolanjem kar zahtevno usklajevati, potrebna je orga­ niziranost, pozitivnost in močna volja za

25

uspeh na obeh področjih. Od novembra do marca sem zelo malo v šoli, saj ima­ mo treninge običajno zjutraj, med vikendi pa imamo tekme. Treninge, tekme in šolo sem do sedaj zelo uspešno usklajevala. Pri tem mi na pomoč priskoči šola, saj vsako leto pridobim A status, ki mi pomaga pri usklajevanju šolskih obveznosti s profe­ sorji. Pomagajo pa mi tudi sošolci, saj mi pošljejo snov in domače naloge.

Februarja si zmagala v Oberhofu in s tem postala skupna zmagovalka pokala FIS. Obenem si v še močnejšem tekmovanju, v kontinentalnem pokalu, zasedla skupno tretje mesto. Se ti zdi, da je za tabo najuspešnejša sezona doslej? Da, vsekakor. Nekaj ovir je predstavljal virus SARS-CoV-2, vendar je bila sezona kljub odpovedi nekaterih tekem prav tako uspešno izpeljana. V letošnji sezoni sem vsekakor dosegla najboljša rezultata v FIS pokalu in COC pokalu v moji karieri. Prvič pa sem se udeležila tudi Blue Bird turneje v Rusiji. Zadovoljna sem s svojimi uspehi to sezono in vsemi prijateljstvi in izkušnja­ mi, ki sem jih pridobila.

V pretekli sezoni so tudi ostale slovenske smučarske skakalke dosegle nekaj izjemnih uspehov. Tudi ti si nekajkrat tekmovala v svetovnem pokalu. Kaj te še loči od rednega nastopanja v najelit­nejši konkurenci? V svetovnem pokalu redno še ne morem nastopati, ker je naša ženska A reprezen­ tanca že popolnjena, pridobiti pa moram tudi še kar nekaj izkušenj. Pridružila pa sem se jim na domači tekmi na Ljubnem in v Rusiji. Izkušnja je bila izredno dobra.

Imaš med športniki morda kakšno vzornico ali vzornika? In zakaj njo/ njega. Nimam točno določenega vzornika. V vzor so mi vse najboljše tekmovalke svetovnega pokala in vsak športnik, ki ve, kaj v življe­ nju želi in poskuša to uresničiti, ob tem pa je tudi sproščen in se zabava.

Si že začela s pripravami na novo sezono? Ja, priprave so se že začele, vendar jih tre­ nutno izvajam sama po programu doma. Trenutno se bolj posvečam šoli, saj letos pišem maturitetni preizkus. Zavedam se, da ne bom mogla trenirati v nedogled, zato mi je šola prav tako pomembna.

Prihodnje leto bodo na sporedu olimpijske igre, leto zatem še domače svetovno prvenstvo … Se kaj spogleduješ s tema dvema pomembnima dogodkoma, kakšni so tvoji cilji? Moja prihodnost v smučarskih skokih bo odvisna od moje takratne pripravljenosti, želje in možnosti vstopa v A reprezentan­ co. Zaenkrat so moji cilji vstopiti v žensko reprezentanco in redno usvajati točke v svetovnem pokalu.

Bi si upala skočiti na planiški velikanki? Seveda, saj imam zelo rada adrenalinske podvige in izzive. Zavedam pa se, da bi punce pred skokom na velikanki morale narediti več skokov na 120- in 140-metr­ skih skakalnicah kot do sedaj. Morale pa bi se tudi psihično pripraviti, saj je hitrost, delovanje sil in čas v zraku na velikanki vseeno drugačen.

junij 2021

26

med ljudmi

Sto let Bože Chaffin JURE JERKIČ, ZB NOB TRŽIČ, FOTO: ARHIV ZB NOB-JA TRŽIČ

V Bistrici pri Tržiču je 22. aprila 2021 praznovala svoj visoki živ­ ljenjski jubilej tovarišica Boža Chaffin, starejšim Tržičanom zna­ na kot Ziblerjeva Boža. Ob častitljivi stoti obletnici njenega rojstva smo našo tovarišico obiskali Branko Plajbes, predsednik KO ZB NOB-ja Bistrica, Jure Jerkič, predsednik ZB NOB-ja Tržič, in družinska znanka ter čla­ nica KO ZB NOB-ja Križe Žaneta Jerkič. Toplo smo ji stisnili roko in s šopkom rož čestitali, zaželeli zdravja in lepega praznovanja. Boža Chaffin ima zanimivo in polno življenjsko zgodbo. Med voj­ no je bila članica odporniškega gibanja. Z doktorjem Premruvom je nudila pomoč internirancem uničevalnega taborišča na Ljube­ lju. Med mladimi taboriščniki je spoznala tudi svojega moža, ki je bil član francoskega odporniškega gibanja in kot dvaindvajsetlet­ ni fant poslan iz Mauhausna v ljubeljsko taborišče. Krutost vojne pa je tudi sama doživela v bunkerju begunjskih zaporov, od koder jo je rešila njena sestra. Svetla pota življenja pa so jo vodila skozi mesta Split, Rim, Bue­ nos Aires, Dunaj in Pariz, kjer sta z možem Francoisem Ghaffi­ nom preživela kar 37 let. Tovarišica Boža je kot slovenska priča nečloveških časov sodelo­ vala tudi v francoskem dokumentarnem filmu Kopali so predor za rajh, ki govori o krutih razmerah, v katerih so nemški vojni ujet­

niki gradili predor Ljubelj. Spomni se Mavčkovega Joža – Šilarje­ vega Joža iz Bistrice (1923–2000), ki je bil komandant Kokrškega odreda in je maja 1945 rešil taboriščnike na Ljubelju, sicer bi jih Nemci odpeljali, verjetno tudi postrelili. Da ni pozabila na vojni čas in na razmere, v kakršnih se znajdejo navadni preprosti ljudje, priča tudi njena nesebična pomoč so­ rodnikom njenega zeta v okupiranem Sarajevu. Kljub častitljivi starosti in mnogim preizkušnjam v življenju se naša Tržičanka veseli obiskov in rada obuja spomine. Njena živ­ ljenjska pot je živi del naše zgodovine, ki naj nam bo tudi v opo­ min in vzgled, kako preizkušnje usmerjajo naše ravnanje. Ob obisku pa smo ji zaželeli predvsem zdravja.

Mnogo prezgodaj, brez slovesa PRIJATELJI, FOTO: OSEBNI ARHIV MATEJE PERKO

Žalostni in pretreseni, da je mnogo prezgodaj, v 59. letu, umrl Matevž Perko, Tržičan s Fabrke, kasneje s Koroške ceste in Bistrice. Rodil se je Milki in Marjanu Perku, slovenskemu gorniku in av­ torju prenekaterih pesmi o naših gorah, kot drugi otrok od štirih. Po osnovni šoli je končal geodetsko šolo v Ljubljani in se zaposlil na Pošti Slovenije ter tam ostal do prezgodnjega konca življenja. Kot srednješolec se je konec 70. let 20. stoletja pridružil novo ustanovljeni lutkovni skupini pri Mladinskem gledališču Tržič. Sodeloval je pri nastajanju lutk in krajši čas nastopal v lutkovnih predstavah. Bil je zelo dober plesalec in ples je bil njegova velika ljubezen. V 80. letih preteklega stoletja se je pridružil gorski straži pri Pla­ ninskem društvu Tržič in s skupino spoznaval naravne lepote Karavank. V prostem času je rad potoval, doma pa z vso srčnostjo poskrbel za bolehne starše. Ustvaril si je družino in se kmalu pre­ selil v Ljubljano. Bil je član kluba Popotnik, kjer si je še posebej prizadeval, da so vsako leto obiskali vulkansko pokrajino na jugu Evrope. Aktiven je bil tudi pri Planinskem društvu Pošte in Telekoma, kjer se je redno udeleževal planinskih izletov. V službi se je pridružil skupini amaterskih slikarjev. Veliko in navdušeno je razstavljal svoje slike in mnogo let potoval na mednarodne likovne kolonije na Poljsko. Zadnja leta je pel tudi v pevskemu zboru. Veliko časa je name­ nil delu v Sindikatu elektronskih komunikacij Slovenije, kjer je organiziral druženja, zabave, obdarovanja, nudenje pomoči in sindikalne izlete. Zdi se, da je našel pot svoji svobodi in šel svojim sanjam napro­ ti. Potoval je vsepovsod, kamor ga je vlekla skrita sila, ki vleče

junij 2021

planince v visoke planine, kjer rododendron raste, kot pravi ena od pesmi njegovega očeta. Tedensko se je vračal v rodno tržiško dolino k svojim koreninam. »Matevž, bil si dober človek, vesten in zanesljiv. Prostor, v ka­ terega si vstopal, si vedno zapolnil s smehom. Ostal boš v naših srcih. Neizmerno smo žalostni in pogrešali bomo tvojo nalezljivo dobro voljo, izvirne ideje za premagovanje tegob. Žal vse to ostaja le še spomin.« »A prav tako ptice na Zemlji pojo brez nas. In češnje na Zemlji cveto brez nas. In se reka srebri. In jata oblakov polzi nad nami. Brez nas!« (Roždestvenski)

naše živali

27

Kače, kuščarji in želve – plazeči prebivalci naše okolice DR. ANAMARIJA ŽAGAR, FOTO: DAVORIN TOME

Plazilci (Reptilia) so skupina živali, med katere sodijo vsem dobro poznane kače, pa tudi želve in kuščarji – nemalokrat ljubkovalno poimenovani martinčki. Te živali so izjemno dobro prilagojene na kopenski način življenja. Njihova koža je prekrita z luskami, ki preprečujejo izhlapevanje vode in večina vrst izlega trdolupinas­ ta jajca. Imajo kar nekaj posebnih lastnosti, kot je redna zame­ njava kože, ko jim le-ta postane pretesna. Ta proces zamenjave kože imenujemo levitev. V naravi lahko naletimo na slečeno kač­ jo kožo, ki ji pravimo kačji lev. Druga posebnost plazilcev je, da svojo telesno temperaturo uravnavajo s pomočjo okolja tako, da se izpostavljajo ali umikajo sončnemu sevanju. Ko se sončijo, jih tudi mi lažje vidimo, saj se drugače večino časa dobro skrivajo v travi, grmovju ali kupu kamenja. V Sloveniji živi 22 vrst plazilcev, ki pa so danes ogrožene zara­ di izgube primernih življenjskih prostorov, povoženja na cestah, namernega pobijanja in podnebnih sprememb. Močvirska skled­ nica je naša edina sladkovodna vrsta želve s temnim oklepom, ki je na zgornji strani posut z drobnimi rumenimi pegami. Prebiva v ribnikih, mlakah, mokriščih in mirnih ter počasnih vodotokih z blatnim dnom. Ne mara hitro tekočih voda in ne more preživeti, če bregovi niso vsaj malo zarasli, saj si tam najde skrivališče pred plenilci. Zato moramo skrbeti za ohranjanje zaraslih bregov in počasnih voda z blatnim dnom. Martinček je ime eni od 11 vrst kuščarjev, ki živijo v Sloveniji. Samci so po bokih živo zelene barve, medtem ko so samice bolj neuglednih rjavih barv. Posebnost ali morda kar »supermoč« kuščarjev, ki jo poseduje tudi martinček, je ta, da lahko odvržejo rep in jim na istem mestu zraste nov. To taktiko uporabijo, da ubežijo napadalcu, ki jih zagrabi za rep. Odtrgan rep se zara­ di refleksov v mišicah na tleh zvija in poskakuje, kar napadalca

primerno zamoti in kuščarica lahko medtem uide na varno. Mar­ tinčki zelo radi jedo večje žuželke in prebivajo na meji travnikov z gozdom. Pri nas beležimo drastičen upad pojavljanja te vrste, kar je najverjetneje povezano z intenzivnim kmetijstvom in uporabo insekticidov, ki so zmanjšale število njihovega plena. Če pusti­ mo naravi, da odigra svojo vlogo, bi martinčki in druge kuščarice lahko za nas poskrbeli, da žuželk ne bi bilo preveč, vendar pa bi morali za to kmetovati bolj sonaravno. Zaradi pritalnega plazečega načina premikanja so pri kačah okončine povsem zakrnele in so brez nog. Te plazeče prebivalke naše okolice so za marsikoga razlog za prestrašenost. Zelo po­ gosto gre pri srečanju s kačo za prestrašenost obeh vpletenih, človeka in kače, saj je namreč prva strategija kač, da pred nevar­ nostjo pobegnejo na varno v najbližje skrivališče. Izjemno dobre so tudi v skrivanju, pri čemer jim pomaga varovalna barva. Smo­ kulja je kača, ki ima svetlo rjavo ali sivo barvo telesa, po celotni dolžini od vratu do repa pa ima še temne lise kot šahovnica. Živi v travnato-gozdni pokrajini, kjer se izredno dobro skrije med tra­ vo, vejami ali listjem in jo opazi le izurjeno oko. Vsa ta pestrost plazilcev je pomembna v naravi in za nas. Njihova vloga v ekosistemu je, da plenijo in regulirajo številčnost svoje­ ga plena. Prehranjujejo se s širokim spektrom živali: od različ­ nih žuželk, pajkov, polžev, rib, dvoživk, voluharic, miši, podgan do ptičev in celo plazilcev. Če jih ni, je luknja v prehranski mreži velika in ravnovesje se lahko podre. Za njihovo ohranjanje lah­ ko skrbimo vsi, s tem da jih ne ogrožamo namerno, smo pazljivi na cesti, spodbujamo sonaravno kmetijstvo in uredimo vrtove na biodiverziteti prijazen način. V okviru projekta Life Naturaviva smo organizirali natečaj, v katerem iščemo biodiverziteti najbolj prijazen vrt in vas vljudno vabimo k sodelovanju!

Slepec izgleda kot kača, ampak je v resnici breznogi kuščar. Njegova najljubša hrana so polži in je zato dobrodošel prebivalec naših vrtov.

junij 2021

28

koledar dogodkov

Junij 2021 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave do 4. 6. Galerija Paviljon

Likovna razstava: Vaške hiše na Tržiškem, ki jih je načel zob časa, počasi, vendar vztrajno izginjajo Kulturno društvo tržiških likovnikov

od 4. 6. do 18. 6. Galerija Atrij

Fotografska razstava Staneta Perka Tržiški muzej

15:00 Športno igrišče Pod kostanjčki

17:30 in 19:00 Kulturni center Tržič

Krajevna skupnost Sebenje

Kulturno društvo Leyli

Športni dan na igrišču Pod kostanjčki 19:00 Kulturni center Tržič

od 11. 6. do 10. 7.

Razstava: Rojstni dan v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine

15:30 Ljudska univerza Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ljudska univerza tržič

sreda, 9. 6. 20:00 Amfiteater Gorenjska plaža (v primeru slabega vremena Kulturni center Tržič)

Naj športnik Tržiča Športna zveza Tržič

četrtek, 10. 6.

Pravljice iz knjižnice

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 18:00 Galerija Paviljon

Tržiški muzej

Odprtje razstave: Rojstni dan v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine

od 25. 6. do 27. 8.

Tržiški muzej

Galerija Atrij

petek, 11. 6.

Razstava ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije Tržiški muzej

Dogodki sreda, 2. 6. 9:00 Ljudska univerza Tržič

Začetni tečaj računalništva Ljudska univerza Tržič

četrtek, 3. 6. 17:00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Pravljice iz knjižnice

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 18:00 Galerija Atrij

Odprtje fotografske razstave Staneta Perka Tržiški muzej

petek, 4. 6. 20:30 vrt Tržiškega muzeja (v primeru slabega vremena Kulturni center Tržič)

Glasbeni večer: New Swing Quartet Tržiški muzej

sobota, 5. 6. iz Tržiča

Planinski izlet: Monte Jama (zahtevna označena pot) Planinsko društvo Tržič 10:00 Skakalni center Sebenje

31. Pokal Tržiča

Nordijski smučarski klub Tržič FMG

18:00 Atrij Občine Tržič

Pop-up razstava na prostem: Umetniški stol KUD Načeta paleta 19:00 Tržič.TV

Podjetniški večer – gost podjetnik Ian Polak Rožac Ljudska univerza

sobota, 12. 6. 11:00 Taborišče Ljubelj

Slovesnost ob 76. obletnici osvoboditve Taborišča Ljubelj Občina Tržič, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 19:00 Tržič.TV

Podjetniški večer – gost podjetnik Ian Polak Rožac Ljudska univerza

nedelja, 13. 6. Koča na Kriški gori

Dan kriških planincev Planinsko društvo Križe 10:00 Tržič.TV

Podjetniški večer – gost podjetnik Ian Polak Rožac Ljudska univerza Tržič

torek, 15. 6. 17:00 Aplikacija Zoom

Izkustvena delavnica – Čutenje samega sebe Ljudska univerza Tržič

sreda, 16. 6. 17:00 Ljudska univerza Tržič

Potopisno predavanje – Grčija-Kreta

maj 2021

četrtek, 17. 6.

Praznovanje 60 let Knjižnice dr. Toneta Pretnarja

17:00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Galerija Paviljon

Plesna predstava Palčica

Ljudska univerza Tržič

Ustvarjalna delavnica z glino petek, 18. 6. 20:30 vrt Tržiškega muzeja (v primeru slabega vremena Kulturni center Tržič)

Glasbeni večer: Zala Smolnikar & Band Tržiški muzej

sobota, 19. 6.

Planinski pohod na Stol Planinsko društvo Križe

torek, 22. 6. 17:00 Ljudska univerza Tržič

Predavanje: Življenjska načela med biti in imeti Ljudska univerza Tržič

četrtek, 24. 6. 18:00 Galerija Atrij

Odprtje razstave ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije Tržiški muzej 20:00 Amfiteater Gorenjska plaža

Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti Občina Tržič

petek, 25. 6. 9:00 Kulturni center Tržič

10. EX Tempore Tržič 2021 Kulturno društvo tržiških likovnikov 20:00 središče Sebenj

Pesem pod milim nebom Krajevna skupnost Sebenje 20:00 Tržič.TV in Facebook stran Pihalni orkester Tržič

Koncert Zvoki Slovenije

Kulturno društvo Pihalni orkester Tržič

sobota, 26. 6.

Planinski pohod na Petruvo (Osilnica) Planinsko društvo Križe 11:00 atrij Občine Tržič

Izmenjevalnica oblačil Klub tržiških študentov 19:00 Dom pod Storžičem

Gorski literarni nokturno – Rime z gora 2021 Društvo slovenskih pisateljev Dogodki in prireditve bodo izvedene v skladu z ukrepi NIJZ, za preprečevanje širjenja virusa COVID- 19. Ažurirani podatki bodo objavljeni na spletni strani Občine Tržič, pod rubriko koledar dogodkov.

obvestila, vabila

29

Tržiška godba v pričakovanju skorajšnjega konca epidemije najavlja koncert z naslovom Zvoki Slovenije JARO VESELINOVIČ, FOTO: ARHIV PIHALNEGA ORKESTRA TRŽIČ

prtino v maski, s katerim filtrom bo prekrit odmevnik tube in kam bo odvečni kondenz iz svojih inštrumentov odlivalo naše članstvo, si boste na Tržič TV ter spletni in Facebook stra­ ni Pihalnega orkestra Tržič ogledali v petek, 25. 6. 2021, ob 20. uri. Orkester vas bo, kot se za praznik spodobi in kot smo iz preteklega leta (ne)vajeni, z zabavnim programom slovenske glasbe popeljal izven tržiške občine na izlet po naših statis­ tičnih regijah. V upanju na čimprejšnje snidenje v živo vas prisrčno vabimo k ogledu koncerta! Lepo vabljeni.

brezplačna objava

Ob lanskem začetku zgodbe s koronavirusom si je redkoka­ teri godbenik predstavljal, da bo situacija privedla do skoraj enoletne prekinitve ustaljenih urnikov vaj in nastopov. Po začetnem šoku so godbeniki in godbenice strnili vrste ter v javnem življenju Tržiča ostali prisotni v obliki tradicional­ nih prvomajskih (mini) budnic, ob novem letu pa je glasba namesto športne dvorane napolnila dnevne sobe zveste pu­ blike. Pomlad je z vidika spoštovanja epidemioloških ukre­ pov do muzikantov bolj prijazna, zato smo se ob ponovnem pričetku vaj odločili, da tokrat koncert posnamemo v živo na prostem. Kdo od godbenikov bo na inštrument igral skozi od­

športnik Tržiča Podelitev priznanj najboljšim in najbolj obetavnim športnikom Tržiča za leto 2020

sreda, 9. 6. 2021, ob 20.00 Amfiteater Gorenjska plaža Tržič

Nastopila bo akrobatska skupina LOCAL HEROES. Prireditev bo vodila stand-up komičarka LUCIJA ČIROVIĆ. ŠPORTNA ZVEZA TRŽIČ

Pokrovitelj prireditve je Občina Tržič. maj 2021

brezplačna objava

V primeru slabega vremena bo podelitev v Kulturnem centru Tržič.

30

obvestila, vabila

»Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug/Mauthausen 1943–1945« Nova stalna razstava, publikacija, dokumentarni film in pričevanja JANA BABŠEK

Tržiški muzej bo junija ob vsakoletni komemoraciji na Ljubelju v prostorih nekdanje vojaške karavle tudi uradno odprl novo stalno razstavo, posvečeno nekdanjemu koncentracijskemu taborišču na Ljubelju. Sodobna razstava pojasnjuje zgodovinske okoliščine, povezane z območjem taborišča na Ljubelju, ki je bilo skupaj s spomenikom Obtožujem!/J'accuse! leta 1999 razglašeno za spo­ menik državnega pomena.

li jetnikom, se izkazali s svojim pogumom in solidarnostjo in so zgled za današnje čase. Morda se sprašujete, zakaj v današnjem času obujati težko polpreteklo ljubeljsko zgodovino? Smiselno je razumeti okoliš­ čine, ki so pripeljale v tako skrajna dejanja, kot so se dogajala v koncentracijskih delovnih taboriščih, ko so bile žrtvam v celoti kršene človekove pravice. Pokazati smo želeli, da so prav iz tra­ gedije tistega časa izšle sodobne evropske vrednote strpnosti, povezovanja, pomoči … Želimo si, da bi obisk razstave pri obis­ kovalcih vzpodbudil razmislek o preteklosti in prihodnosti, zato zgodovino predstavljamo prek zgodb posameznikov, ohranjenih predmetov, makete, dokumentarnega filma in pričevanj.

Vodilo strokovne skupine, ki je pripravljala razstavo, je bilo toč­ no, dosledno in etično prikazovanje dejstev, preteklih dogodkov in posameznikov. Skupino smo sestavljali avtorica Jana Babšek, strokovni sodelavci muzeja Vilja Lukan, dr. Bojan Knific, Boštjan Meglič in Anže Bizjak ter zunanja sodelavka, oblikovalka Mojca Turk. Dokumentarni film, ki je del razstave, je pripravila Vilja Lukan. Publikacijo, ki spremlja razstavo, sva napisala Jana Bab­ šek in Franc Wakounig, koroški Slovenec, ki je predstavil delo­ vanje severnega dela taborišča. Konservatorska dela sta opravila Boštjan Meglič in Anže Bizjak.

Lepo vas vabimo, da obiščete novo razstavo na Ljubelju! Za obisk se lahko najavite v Tržiškem muzeju in z veseljem vas bomo po­ peljali po spominskem parku in razstavi.

Osrednji del razstave je posvečen koncentracijskemu taboriš­ ču Ljubelj/Mauthausen in tam zaprtim jetnikom. Pojasnjujemo brezpravnost, sistem terorja, žrtve ter gradnjo predora v izjemno slabih razmerah. Spregovorimo o vodstvu taborišča, enotah SS-a in zdravstvenih razmerah. Jetnikov je bilo na Ljubelju 1800, med njimi 110 Slovencev. Gorenjci, tudi številni domačini iz Tržiča, so bili vpoklicani prek tedanjih uradov za delo v civilno taborišče. Civilni delavci in drugi prebivalci Tržiča in okolice so pomaga­

junij 2021

Naslovnica kataloga razstave.

brezplačna objava

Iz marmorja in granita izdelujemo in obnavljamo nagrobne spomenike, stopnice, police, tlake, kuhinjske in kopalniške pulte

plačan oglas

Pogled v prostore nove stalne razstave, foto: Suzana Kokalj, arhiv Tržiškega muzeja.

obvestila, vabila

31

25. junij

DAN DRŽAVNOSTI 24.6. 2021, ob 20. uri, na Gorenjski plaži

Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti

brezplačna objava

25.6.2021, ob 8. uri, pri Gostišču Karavla 297 Tradicionalni pohod po poteh teritorialne obrambe, po pohodu predvideno polaganje venca pri spominskih obeležjih

ZZB

O F

19 41

E NIJ

B SLOV E NO

45 19

CMYK OBROBE IN TEKST 25/64/100/15

BESEDILO = ARIAL / BOLD

NOTRANJA BARVA ZNAKA 0/40/100/0

BARVA MORJA 100/100/0/0

BARVA ZVEZDE 0/100/100/0

junij 2021

obvestila, vabila Planinska maša na Zelenici

Test hoje

ANKA ŠTAMCAR

BISERKA DRINOVEC

V nedeljo, 13. junija, ob 12.30 bo potekala planinska maša na Zelenici. Na voljo bo brezplačen prevoz (Ljubelj– Zelenica). Mašo bo daroval g. Roman Starc.

Športna zveza Tržič bo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Tržič in OŠ Križe v četrtek, 3. 6. 2021, organi­ zirala test hoje od 17. do 18. ure pred OŠ Križe. V tem času bo tudi merjenje krvnega pritiska in sladkorja. Test hoje, merjenje krvnega pritiska in sladkorja so brezplač­ ni. Za dodatne informacije pokličite na mobilni telefon 051 354 064 (Biserka Drinovec). brezplačna objava

Pri izvedbi testa bomo upoštevali navodila NIJZ. Ude­ leženci, ki se bodo testa udeležili, morajo biti cepljeni, testirani ali so covid-19 že preboleli.

Lepo vabljeni.

brezplačna objava

Razpis za razstave v Galeriji Atrij za leto 2022 Tržiški muzej v Galeriji Atrij pripravlja razstavni pro­ gram za sezono 2022. Vse zainteresirane umetnike in avtorje vabimo k prijavi za obdobje januar–december 2022.

Poti nas družijo in ločujejo.

Tržiški muzej in Občina Tržič pri pripravi razstav v Galeriji Atrij zagotovita:

Ljudje se spoznajo in razidejo, a nikoli ne pozabijo. Je obdobje otroštva, mladosti, zrelosti in tiho pride dan,

•

strokovno in tehnično postavitev razstave,

•

oblikovanje vabil in plakatov,

•

promocijo razstave,

•

otvoritveni dogodek s strani Tržiškega muzeja,

•

podiranje razstave in povrnitev galerije v prvotno stanje.

ko nas sreča Abraham. Torej ni razlogov, da te ne bi bilo zraven! Letos bo tradicionalno že 38. praznovanje Tržiškega Abra­ hama pod Storžičem minilo v znamenju rojenih leta 1971 in vseh, ki smo odraščali v Tržiču ter tistih, ki bodo letos dopol­ nili to visoko starost kot Tržičani.

Prijava mora vsebovati: •

kontaktne podatke (ime in priimek, e-naslov, telefon oz. mobilni telefon),

•

življenjepis, dokumentacijo dosedanjega umetniš­ kega delovanja, seznam preteklih razstav, katalo­ gov, zloženk, objav v medijih, slikovno gradivo pre­ teklega dela,

•

Ker gre za generacijsko srečanje, medse vabimo tudi tiste, ki so sicer rojeni v letu pozneje, bili pa so osnovnošolsko obdobje skupaj z legendarno generacijo 1971. Prav tako nismo pozabili niti na tiste, ki so kakšno leto dlje drgnili šolske klopi in so skupaj z nami zaključili osnovno šolo. Vljudno vabljeni.

naslov,

Dom pod Storžičem bo priložnost za veselo druženje ob glas­ bi, za ples, klepet, obujanje spominov ter jedačo in pijačo, za katero bodo poskrbeli v Planinskem domu pod Storžičem.

opis projekta, seznam predvidenih razstavljenih del (število del, dimenzije in druge pomembne karak­ teristike).

Drage sošolke, dragi sošolci – Tržičanke in Tržičani rojeni leta 1971

VABIMO

Prijavitelj poskrbi za: •

dostavo in odvoz razstavnih predmetov,

•

sodelovanje pri postavljanju razstave.

Vas na tradicionalno 38. srečanje Abrahamovcev, ki bo v soboto, 18. septembra, ob 16h v Planinskem domu pod Storžičem (bodite točni za skupinsko fotografijo).

Rok in način prijave:

Prijavnino uredite med 10. avgustom in 10. septembrom 2021 v:

Vloge s prilogami pričakujemo po pošti s pripisom »Ga­ lerija Atrij – razpis 2022« na naslov Tržiški muzej, Mu­ zejska 11, 4290 Tržič ali na e-naslov: suzana.kokalj@ guest.arnes.si do vključno 15. avgusta 2021.

Veselimo se vaših predlogov in sodelovanja!

junij 2021

brezplačna objava

O rezultatih boste obveščeni predvidoma novembra 2021.

Frizerstvo Kampl (Petra) Optika Plus (Saša) Casa Latina Sas bar (Nuša) Začeli bomo v soboto popoldan, končali v nedeljo – zagotovo enkrat zgodaj!

brezplačna objava

32

obvestila, vabila

33

GLASBENI VEČERI V TRŽIŠKEM MUZEJU 2021 v pollakovem salonu ali na vrtu muzeja.

4. JUNIJ OB 20:30

LEGENDARNI: NEW SWING QUARTET

18. JUNIJ OB 20:30

IZ DETEKTIVKE: ZALA SMOLNIKAR & BAND

9. JULIJ OB 20:30

MUZIKALI!: ANJA STRAJNAR & AKORDIKA

23. JULIJ OB 20:30

ELECTRO GYPSY SWING: MANOUCHE

6. AVGUST OB 20:30

POPOTOVANJE PO SLOVENIJI : NUŠKA DRAŠČEK trio

20. AVGUST OB 20:30

BRELOVA GLASBA IN POEZIJA: BRANKO ZAVRŠAN & BAND

brezplačna objava

VSTOPNICE: TRŽIŠKI MUZEJ IN TPIC TRŽIČ

junij 2021

34

oglasi

Pregled očala in

IN Z NJIM VROČINA!

hitreje in ceneje kot na napotnico Optika Plus

Deteljica Deteljica | 04 592 28 02

dan Odprto vsak

plačan oglas

do 111.- eur ceneje

kamnoseštvo

Zaprašeni ventilatorji in hladilna telesa so pogosto vzrok za počasno odzivanje ali nedelovanje računalnika. V računalniškem servisu MELOM poskrbimo, da bo vaš računalnik očiščen in pripravljen na poletno vročino!

VURNIK

preverite ponudbo na:

www.kamnosestvo-vurnik.si

plačan oglas

Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161

Melom d.o.o. Tržič Balos 1 4290 Tržič

info@melom.si trgovina@melom.si Tel: 04 5925 010

plačan oglas

• spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti

ALU OGRAJA

plačan oglas

PVC OGRAJA

junij 2021

Odkup - posek, spravilo in prevoz lesa Strahinj 87 – Naklo, tel.: 04 / 25 76 440 gsm: 051 / 358 368 info@megales.si www.megales.si

Megales – vaš partner pri odkupu, poseku in prevozu lesa.

plačan oglas

∙ Odkupujemo hlodovino in celulozni les ∙ Opravljamo celovite sanacije gozdov ∙ Odkupujemo sečne ostanke in les za biomaso ∙ Izvajamo posek in spravilo lesa ∙ Gojitvena dela ∙ Gradnja in rekonstrukcije gozdnih prometnic ∙ Ugodne cene in dobri plačilni pogoji

35

plačan oglas

oglasi

junij 2021

oglasi

plačan oglas

36

Svetla stran ceste.

Arona

SEAT

Hola!

Že za 109 € na mesec1 in z letno vinjeto.

Avtohiša Vrtač d.o.o, Šuceva ulica 28, 4000 Kranj junij 2021

seat.si plačan oglas

Povprečna poraba goriva 5,2 – 4,7 l/100 km, povprečne emisije CO2 114 - 93 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6 DG. Emisije NOx: 0,0431 - 0 g/km. Emisije trdih delcev: 0,0003 - 0 g/km. Število delcev: 0,00114 x 1011 - 0,0000 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 1Več na www.seat.si in www.porscheleasing.si.