Tržičan, julij 2021

Glasilo Občine Tržič | 1. julij 2021 | Letnik 25 | Številka 5

· MED LJUDMI ·

· V SREDIŠČU ·

· ŠPORT ·

Vera Tokunaga

Obletnici pobratenj 55 let SMaM 40 let Ludbreg

Naj športnik Tržiča

2

uvodnik

In prišlo je poletje … MAJA TEKAVEC, ODGOVORNA UREDNICA, FOTO: BP

Priznam, da med vsemi štirimi letnimi

se bomo za nekaj časa oddahnili in se z novimi zgodbami vrnili

časi nimam »ljubljenca«, kajti prav vsak

septembra. Naj pa vas že v teh vrsticah povabim na 5. stran, kjer

nam ponuja nekaj lepega. Tudi poletje. Ne

je objavljen razpis za pomočnika odgovornega urednika in člane

le starejši, tudi sama vedno bolj opažam,

uredniškega odbora (za obdobje štirih let). Vabljeni k sodelovanju

da v poletje kar skočimo, brez umirjene­

in ustvarjanju zanimivih številk Tržičana.

ga prehoda, ki bi nas malo bolj prijazno pripravil na novo garderobo in osvežitve.

Se že veselim vaše družbe!

Se mi pa vseeno zdi, da je poletje med pri­ ljubljenimi pri mnogih predvsem zaradi dejstva, da se tempo malo umiri (če hudomušno priznam, nikoli tako umirjeno ne zajtrku­ jem, kot ravno na dopustu, ko se sredi kampa začnejo oglašati prvi škržati). Malo za šalo, malo za res. Poleti se pričnejo tako težko pričakovane počitnice, oddihi, stkejo se nova dopustniška prijateljstva, doživetja … Letošnja bodo tako kot lansko leto še usmerjena v (u)porabo turističnih bonov, ki prav gotovo pripomorejo k spoznavanju še neodkritih in neraziskanih kotičkov naše Slovenije. Spoznajmo jo! Želim vam, da bi vas sonce spremljalo večji del poletja, da si v času oddiha naberete novih moči in energije za nove izzive. Tudi mi

Navodila za objavo člankov in fotografij BESEDILA

Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Maja Tekavec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje in Janja Nemc. Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 536 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Trženje oglasnega prostora: bojan.rauh@specom.si ali 040 202 384 Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 1. septembra 2021. Datum za oddajo prispevkov je 15. avgust 2021. Po tem roku članki ne bodo obravnavani. Na naslovnici: Letošnji odličnjaki. FOTO: arhiv Občine Tržič

julij 2021

Besedila za objavo v občinskem glasilu Tržičan naj ne bodo daljša od 1500 znakov s presledki in fotografijo (brez fotografije približno 2000 znakov). Prostor v Tržičanu je omejen, zato skušamo objaviti čim več pris­ pevkov. Če boste upoštevali dano omejitev, bomo lahko objavili kar največ prejetih besedil. Ko oddajate besedilo, ga skušajte čim manj oblikovati, nikoli pa v Wordov dokument ne vstavljajte fotografij. Pod vsakim besedilom naj bo jasno naveden avtor prispevka in organizacija, v imenu katere oddajate prispevek. Za članke z obsežnejšo vsebino je potrebna rezervacija prostora v glasilu in bodo objavljeni po predhodnem dogovoru z uredništvom.

FOTOGRAFIJE Fotografije za objavo v Tržičanu naj bodo čim boljše kvalitete. To pomeni, da ne oddajajte pomanjšanih fotografij ali fotografij, ki jih samodejno zmanjša vaš odjemalec elektronske pošte. Najbolje je, da nam pošljete fotografije, ki ste jih prenesli naravnost s fotoaparata, v originalni velikosti in resoluciji (najmanj 1 Mb). Vsako fotografijo nam pošljite kot posebno datoteko v formatih JPG, PDF ali TIFF. Fotografije, ki ste jih prenesli s spleta, niso primerne kakovosti za objavo v tisku. Vse pisce in avtorje člankov naprošamo, da upoštevate rok oddaje, saj lahko na ta način skupaj zagotovimo kvalitetno pripravo glasila. Rok za oddajo je do 15. dneva v mesecu. Arhiv Tržičanov v PDF dokumentih najdete na portalu www.trzic.si/mediji/.

župan z nami

3

NAJ SE NIKOLI VEČ NE PONOVI Spoštovani občanke in občani. Druga sobota v juniju, dan, ko se spominjamo osvoboditve podružnice našega koncentracijskega taborišča Mauthausen v Podljubelju, je in mora zaradi človečnosti trajno ostati v našem spominu, srcu, zavestih in dejanjih. Smelo lahko zapišem, da zanj, kot kulturni spomenik državnega pomena, dobro skrbimo. Letošnja slovesnost je bila kljub epidemiji izjemna in velika. Ne zaradi obiska, pač pa dejanj. Tega, da je taborišče z okolico lepo urejeno, smo se že navadili. Visokih gostov tu ni manjkalo nikoli.

Osrednji del razstave je posvečen prikazu delovanja taborišča in jetnikom, ki so bili tam zaprti (FOTO: Peter Košenina).

misli slavnostnega govornika prof. dr. Dragana Petrovca. Za nujnost prenosa sporočila takratnih tragičnih in žalostnih dogodkov pa je poskrbela gospa Sonja Vrščaj, klena in čila 96-letnica, ki je vse to doživela na svoji koži. Z obiskom nas je pred predsedovanjem počastil predsednik države Borut Pahor (FOTO: Peter Košenina).

Med gosti je vsako leto večja skupina veleposlanikov in predstavnikov tujih držav. Njihova zasluga je, da so prevzeli financiranje informativnih tabel, ki so postavljene pred vhodom v nekdanje koncentracijsko taborišče na Ljubelju.

Poleg praporščakov, Pihalnega kvinteta Slovenske policije, mezzosopranistke Darje Novak in kitarista Marka Mozetiča so slovesnost sooblikovali tudi učenci Glasbene šole Tržič (FOTO: Peter Košenina).

Zgodba kraja trpljenja, ponižanja in smrti je zapisana v šestih jezikih (FOTO: Peter Košenina).

Druga velika zgodba pa je odprtje nove enote našega muzeja, ki je navdušila prav vse, ki so si jo ogledali. Iskrena zahvala Ministrstvu za kulturo za sofinanciranje. Zaposleni v Tržiš­ kem muzeju pod vodstvom direktorice Jane Babšek so se res potrudili. Uspela jim je čudovita moderna trajna razstava, za katero bo naš muzej letos jeseni prejel prestižno Valvasorjevo nagrado – najvišje priznanje znotraj slovenske muzealske stroke. Čestitam tudi vsem organizatorjem dogodka in izvajalcem kulturnega programa. Pesem Gotingen je simbolni del evropske sprave, odlični so bili naši mladi iz glasbene šole, Maji Tekavec je uspelo domoznansko povezovanje, ekipi komunale pa urejanje taborišča. Do srca so segle globoke in človeške

Tudi sam, rojen petnajst let po drugi svetovni vojni, sem dolgo živel v prepričanju, da to v tem svetu sploh ni več mogoče. Žal sem se zmotil. Zgodil se je genocid v Srebrenici, otroci in odrasli umirajo v Gazi … Letos praznujemo 55. obletnico pobratenja z našimi alzaš­ kimi prijatelji v Sainte-Marie-aux-Mines. Zraslo je tudi na zgodbi taborišča. Francoski prijatelji so tam v Alzaciji pomagali Jugoslovanom in Slovencem, tam je bil tudi Boris Pahor. Iz številnih zgodovinskih zapisov pa je jasno razvidna vloga velike človeške pomoči Tržičanov zaprtim v Podljubelju. Izjemna je tudi vloga našega pokojnega častnega občana Janka Tišlerja pri ponovnem odkritju te zgodbe, zlasti na severnem delu taborišča. Naj se zgodbe trpljenja ne ponovijo nikoli več in naj bodo zgodbe iskrenega prijateljstva, tako kot je med SainteMarie-aux-Mines in med Tržičem, vzor za cel svet, za vse ljudi in za vsak dan.

julij 2021

4

iz dela občinske uprave

ZBRALA: SAŠA PIVK AVSEC

REKONSTRUKCIJA OBČINSKIH KATEGORIZIRANIH CEST Občina Tržič je v sklopu investicijskega vzdrževanja cest v mesecujuniju pričela z rekonstrukcijami občinskih kategoriziranih cest. Kot najugodnejši ponudnik za izvedbo sanacij vozišč je bilo izbrano podjetje Gorenjska gradbena družba d.d. Vrednost pogodbenih del znaša 139.091 evrov z vključenim DDV. Dela, ki bodo predvidoma trajala do konca avgusta, se bodo izvajala na odsekih: • odsek Paloviče – v dolžini približno 250 metrov. Predvidena je celovita obnova poškodovanega in dotrajanega vozišča ter ureditev vzdolžnega in zalednega odvodnjavanja.

mu prihranku 130 ton CO2. Tako kot v Ajdovščini tudi v Tržiču izvajajo številne evropske projekte,« so zapisali v obrazložitev nagrade.

NOVA VAROVALNA PODLAGA FITNESA NA PROSTEM V ŠPORTNEM PARKU OŠ KRIŽE V Športnem parku OŠ Križe je Občina Tržič investirala v izdelavo ustrezne varovalne podlage fitnesa na prostem, ki ustreza pogojem šolskih športnih igrišč, namenjenim za uporabo osnovnošolski mladini. Investicijo v višini nekaj več kot 16.000 evrov z DDV je Občina Tržič pokrila iz sredstev proračuna, namenjenih za vzdrževanje športnih objektov in naprav.

• odsek Podljubelj–Završnik »reber« – v dolžini približno 400 metrov. Predvidena je preplastitev makadamskega vozišča z ureditvijo vzdolžnega in zalednega odvodnjavanja ter postavit­ vijo varovalnih ograj. Za sanacijo poškodovanega podpornega zidu v naselju Zg. Vetrno je bil kot najugodnejši ponudnik izbran Anton Dobre s. p., vrednost pogodbenih del znaša 24.390 evrov z vključenim DDV. Dela bodo predvidoma trajala do konca julija. V sklopu sanacije bo izvedena celovita rekonstrukcija podpornega zidu v dolžini 50 met­rov, sočasno se bo razširilo vozišče in uredilo odvodnjavanje. Podpisana je tudi pogodba za pričetek projektiranja pločnika Senično, katere vrednost znaša 24.997 evrov z vključenim DDV. Recenzija je predvidena konec leta 2021.

OBČINA TRŽIČ MED ENERGETSKO NAJBOLJ PRODORNIMI OBČINAMI Montel Energetika.NET je po dveh letih v okviru spletnega dogodka En.občina & En.management 021 razglasila zmagovalce med energetsko najbolj prodornimi slovenskimi občinami. Zmagovalka med malimi občinami je Miklavž na Dravskem polju. Med srednjimi občinami pa so tokrat izbrali kar dve zmagovalki – Ajdovščino in Tržič. Zmagovalka med mestnimi občinami je Nova Gorica. Podelili so tudi posebno priznanje za ustanovitev energetske skupnosti, ki jo je prejela Občina Luče. »Občino Tržič odlikuje holistični pristop na področju trajnost­ nosti s celovitimi ukrepi na vseh področjih življenja in dela. Tako so denimo pridobili tudi certifikat trajnostne destinacije znotraj mednarodne sheme zelenega turizma. Njihove številne aktivnosti so usmerjene v trajnostno mobilnost z izposojo koles in vzpostavitvijo nove kolesarske povezave. Sredstva namenjajo tudi digitalizaciji (npr. razsvetljave) in nasploh zelenemu prehodu. V zadnjih desetih letih so z organizacijskimi in investicijskimi ukrepi uspeli znižati povprečno letno rabo toplote občinskih stavb iz 100 kWh/m2a na 72 kWh/m2a, pri čemer je raba električne energije ostala enaka (približno 25 Priznanje za energetsko najbolj prodorno kWh/m2a). To ustreza letne-občino (FOTO: arhiv Občine Tržič).

julij 2021

Fitnes na prostem z varovalno podlago (FOTO: arhiv Občine Tržič).

V TRŽIČU CENIMO IN SPOŠTUJEMO DELO VETERANSKIH ORGANIZACIJ, KI ZDRUŽUJEJO IN POVEZUJEJO Občina Tržič že trinajsto leto zapored izvaja Javni razpis za sofinanciranje na področju delovanja veteranskih, častniških, obrambnih in drugih domoljubnih društev in združenj. Za delovanja teh društev je iz občinskega proračuna v 2021 namenila 4000 evrov. Namen razpisa je sofinanciranje redne dejavnosti in programov s področja veteranskih, častniških, obrambnih in drugih domoljubnih društev in združenj, ki niso zajeti v drugih razpisih Občine Tržič. Na javni razpis je prispelo šest vlog, ki so jih poslali: Združenje borcev za vrednote NOB Tržič, Občinsko združenje slovenskih častnikov Tržič, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Tržič, Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1943–1945, Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska ter Združenje vojaških gornikov Slovenije. Vsem šestim vlogam je bilo ugodeno skladno z merili in kriteriji za vrednotenje prijav javnega razpisa.

23 ODLIČNIH UČENCEV V VSEH LETIH OSNOVNEGA ŠOLANJA NA SPREJEMU PRI ŽUPANU Tržiški župan mag. Borut Sajovic je imel prijetno dolžnost, saj je gostil 23 učencev treh tržiških osnovnih šol, ki se lahko v vseh devetih letih osnovnega šolanja pohvalijo z odličnim uspehom. Ob tem je dejal: »Ponosen sem na vas, na vaše delo, prijateljstvo in na to, kaj ste od septembra 2012, ko smo vas sprejemali kot prvošolčke, postali. Bravo. Biti odličen vseh devet let ni šala. Že takoj ste pokazali, da ste pridni, da imate glavo na pravem mestu. Zahvala gre tudi vašim staršem in

iz dela občinske uprave starim staršem za podporo. Bodite ponosni na svoje znanje,« jim je na srce položil mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič, in se za odlično opravljeno delo zahvalil tudi učiteljem in ravnateljem

5

šol, ki so prav tako ponosni na svoje učence. V svet so jih pospre­ mili z mislijo, da so kot prelepi metulji, ki so jim zrasla lepa krila, danes pa bodo poleteli v svet.

Tržiški odličnjaki na sprejemu pri županu (FOTO: arhiv Občine Tržič).

POZIV ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA IMENOVANJE POMOČNIKA ODGOVORNEGA UREDNIKA GLASILA TRŽIČAN IN ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA IMENOVANJE ČLANOV UREDNIŠTVA GLASILA TRŽIČAN V skladu z določbami Odloka o glasilu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 39/2018), ime katerega je Tržičan, ima glasilo Občine Tržič odgovornega urednika, pomočnika odgovornega urednika in največ 7 članov uredništva, ki skupaj tvorijo uredništvo glasila. Pomočnik odgovornega urednika pomaga odgovornemu ured­ niku pri urejanju in pripravljanju besedil ter skupaj s člani uredništva oblikuje vsebino posamezne številke. Odgovorni urednik lahko za čas svoje odsotnosti pooblasti pomočnika odgovornega urednika za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. Člani uredništva pod vodstvom odgovornega urednika oblikujejo vsebino posamezne številke glasila. Člani uredništva, razen odgovornega urednika, delo opravljajo prostovoljno, lahko pa za svoje delo prejmejo nagrado, katere višino s sklepom določi župan. Za spremljanje področij zgodovine, gospodarstva, kulture, športa, lokalne samouprave, mladinske tematike, razvedrila oziroma drugih posameznih tematik uredništvo izmed svojih članov lahko imenuje urednike posameznih področij. Naloge uredništva so: - pomoč odgovornemu uredniku pri uresničevanju programske zasnove glasila,

- obravnavanje pobud, mnenj in predlogov, ki se nanašajo na urejanje in vsebino glasila, - obravnavanje periodike izdajanja glasila, - druge naloge, ki so povezane z oblikovanjem in izdajo posamezne številke glasila. Ob upoštevanju zgoraj navedenega vas vabimo, da posredujete predlog za imenovanje pomočnika odgovornega urednika in predloge za imenovanje članov uredništva glasila Tržičan za mandatno dobo štirih let na naslov: Občina Tržič, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Trg svobode 18, 4290 Tržič. Predloge pošljite v zaprti ovojnici s pripisom »Imenovanje pomočnika odgovornega urednika glasila Tržičan« oz. »Imenovanje članov uredništva glasila Tržičan«, najkasneje do 20. 8. 2021. Prosimo, da predlogu obvezno priložite pisno soglasje h kandidaturi (izjavo prilagamo) ter obrazložitev predloga. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo! Andraž Žitnik l.r. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

julij 2021

6

iz dela občinske uprave

POLITIČNIM STRANKAM IN LISTAM, KI SO ZASTOPANE V OBČINSKEM SVETU OBČINE TRŽIČ TER SAMOSTOJNIM SVETNIKOM IN DRUGIM ZADEVA: IMENOVANJE OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE – POZIV Spoštovani, na podlagi 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17, 93/20 – odl. US; v nadaljevanju: ZLV) občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Občinsko volilno komisijo v občini imenuje občinski svet za mandat štirih let. 41. člen ZLV določa, da občinska volilna komisija: skrbi za zakonitost volitev v občinski svet, potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov, določa volišča, imenuje volilne odbore, ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri člani občinskega sveta so izvoljeni ter daje poročila o izidu volitev, opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami in opravlja druge naloge, ki jih določa ZLV.

OBČINA TRŽIČ KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Trg svobode 18 4290 TRŽIČ. Predloge pošljite v zaprti ovojnici s pripisom »Imenovanje občinske volilne komisije – ne odpiraj«, najkasneje do 20. 8. 2021. Prosimo, da predlogu obvezno priložite pisno soglasje h kandidaturi (izjavo prilagamo) ter obrazložitev predloga. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo!

Andraž Žitnik l.r. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

brezplačna objava

Sedanja občinska volilna komisija je bila imenovana na 26. red­ni seji Občinskega sveta Občine Tržič, dne 12. 10. 2017. Ker

bo njen mandat kmalu potekel, vas pozivamo, da ob upoštevanju zgoraj navedenega posredujete predloge za imenovanje novih članov občinske volilne komisije ter njihovih namestnikov na naslov:

julij 2021

iz dela občinske uprave

brezplačna objava

7

Pravilnik in navodila za sodelovanje v rubriki »Trn v peti« MAJA TEKAVEC, ODGOVORNA UREDNICA

Uredniška politika Med vsemi prispelimi članki bodo odgovorna urednica in člani uredništva opravili izbor, pri katerem bodo upoštevali naslednje kriterije in pravila: 1. Predlog, pobuda, ki je po vsebini pomembna za občino v celoti v pogledu razvoja, napredka oziroma izboljšanje stanja v splošno dobro. 2. Kadar gre za prispevek organiziranih skupin: vodstvo KS, politična stranka, društvo, strokovno združenje… 3. Kadar predlog, pobuda zadeva širši krog občanov. 4. Konstruktivnost predloga oziroma pobude (ne kritizerstvo). 5. Ocena uredništva o zanimivosti pobude, predloga za bralce, občane. 6. Lektor članka Trn v peti ne lektorira v celoti, saj ne želi posegati v pošiljateljev slog pisanja. Kljub temu pa si, če pisma vsebujejo nejasne stavke in opazne slovnične napake, pridružuje pravico, da popravi v skladu s slovničnimi pravili in slogovnim slogom. 7. Dolžina pobude, prispevka je največ 1500 znakov. Lahko si uredništvo vzame pristojnost, da pobudo predstavi kot povzetek. V primeru objave fotografije, se število dovoljenih znakov zmanjša.

programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.

PRAVILA PISANJA ČLANKOV Skladno s prostorsko razpoložljivostjo in potrebami je Trn v peti lahko stalna ali občasna rubrika. Objava fotografij ob pismih bralcev ni možna oz po dogovoru z uredništvom. Dolžina člankov naj ne presega 1500 znakov (s presledki). Vsi članki morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom, naslovom, elektronskim naslovom in telefonsko številko, kjer lahko preverimo identiteto avtorja.

KAM POŠLJEM? Gradivo za objavo lahko pošljete na naslov uredništva Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič ali po elektronski pošti na naslov: urednistvo.trzican@gmail.com.

DO KDAJ POŠLJEM? Prispevke pošljete do 15. v mesecu. Gradivo, dostavljeno po določenem roku, bo objavljeno po uredniški presoji.

8. Zakon o medijih, 8. člen: Prepovedano je z razširjanjem

julij 2021

8

trn v peti Svetniška pobuda za osmišljanje investicije in posledično racionalizacijo poslovanja kompleksa Gorenjska plaža MELANIJA PRIMOŽIČ, OBČINSKA SVETNICA

Moja pobuda nehote sovpada s poročilom o izvajanju upravljanja z javno površino Gorenjska plaža, ki je bilo obravnavano na 19. seji Občinskega sveta občine Tržič. Gre preprosto za dejstvo, da bazenski kompleks zaradi najraz­ ličnejših vzrokov v povprečju ne omogoča kopanja, ki bi bilo dosti daljše od šestdesetih dni. Obratovalni čas je torej omogočen le v juliju in avgustu s skromnimi podaljški v junij in september in še to le v primeru ugodnega vremena. Predvsem pa je pomembno, da se zaradi interesa in velikega števila občanov, uporabnikov Gorenjske plaže, omogoči možnost daljšega koriščenja objekta. Ker Gorenjska plaža sodi med pomemben turistični objekt v kraju, je investicija vanj še toliko pomembnejša. Ta objekt uporabljajo tudi gostje, ki so nastanjeni pri ponudnikih tržiških turističnih kapacitet, kar je pomembno tudi z vidika turistične ponudbe.

Skromni obratovalni čas in objektivne okoliščine v zadnjem letu, s katerimi bo potrebno računati tudi v prihodnje, posledično temu tudi poslovni rezultati in predvsem funkcionalna (ne)uporabnost prostora narekujejo nujno preureditev Gorenjske plaže v smislu nadkritja oz. sorodne, na vsak način ustrezne prostorske ureditve, ki bo odpravila zgoraj navedene pomanjkljivosti. Le-ta je bila omenjena kot optimalna možnost že ob odločanju za izgradnjo nadomestnega objekta na občinskem svetu s strani odgovornega projektanta. Pobuda za preureditev oz. dopolnitev prostora Gorenjske plaže je podkrepljena tudi z vedenjem, ki je bilo navedeno v poročilu o izvajanju upravljanja z javno površino Gorenjske plaže, da bo potrebno v najkrajšem času sanirati bazensko školjko in del tehnične opreme v strojnici objekta.

ODGOVARJA ŽUPAN OBČINE TRŽIČ, MAG. BORUT SAJOVIC Po dolgih letih propadanja starega letnega kopališča, ki ni več ustrezal standardom, še manj pa izpolnjeval sodobnih pričakovanj uporabnikov, je Občina Tržič v letu 2014 zaključila s transformacijo takrat že degradiranega območja v sodobno turistično kulturno območje. Ko letos stopamo v 8. leto obratovanja novega kompleksa, smo lahko upravičeno zadovoljni, saj je vsako leto dobro obiskan. Gorenjska plaža ni samo bazen, temveč ponuja veliko več (koncerti, gostinstvo, aktivnosti). Že v času snovanja kompleksa smo planirali del bazena nadkriti, zato je bazen tako tudi oblikovan. Zaradi celoletnega obratovanja in višine investicije nadkritje v teh časih ni upravičeno in bi močno obremenilo občinski proračun, kar bi dodatno okrnilo investicijski potencial občine. Občino v prihodnjih letih čakajo še številne milijonske investicije, kot so izgradnja komunalne infrastrukture za 1500 gospodinjstev, prenova Neuhausa, prizidek k OŠ Križe, prizidek k ZD Tržič, nova knjižnica, če naštejem samo nekatere. Te investicije pa bomo lahko izvedli samo, če dobimo tudi ustrezna evropska in državna sredstva.

žavnih sredstev, občinski proračun pa je prispeval okoli 1,2 mio EUR. Smo ena redkih občin, ki ji je uspelo revitalizirati bazensko območje. Bazen je od otvoritve naprej s plačano vstopnico obis­ kalo že več kot 100.000 kopalcev.

Za konec naj spomnimo, da smo za investicijo Gorenjska plaža v vrednosti več kot 4 mio EUR (vključno z nakupom nepremičnin itd.) pridobili 2,6 mio EUR evropskih sredstev, 0,4 mio EUR dr-

Me pa z optimizmom navdaja dejstvo, da tudi nekateri dosedanji nasprotniki tega projekta danes vidijo lepe možnosti razvoja in rasti.

Gorenjska plaža, FOTO: arhiv Občine Tržič

Intervju: Tržiški poslanec Edvard Paulič JOŽE KLOFUTAR, FOTO: ARHIV EDVARDA PAULIČA

Naša občina ima dva poslanca, enega smo predstavili v prejšnji številki, drugi pa je Edvard Paulič. Z njim sem vzpostavil kontakt, ga zaprosil za razgovor, čemur se je gospod poslanec prijazno odzval. In nastal je tale zapis: Gospod poslanec, bi se za začetek na kratko predstavili? Sem Edvard Paulič, rojen 12. avgusta 1968 na Ptuju, kjer sem preživel tudi del svoje rane mladosti. Nato smo se s starši preselili v Ljubljano, sedaj pa s svojo družino živim v Komendi. Torej, moja pot me je iz Štajerske prinesla na Gorenjsko. Moram priznati, da je lep del naše države.

julij 2021

Ste univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, dokončali ste tudi podiplomski študij managementa in bili prav gotovo uspešni v gospodarstvu. Kdaj in zakaj Vas je pot zanesla v politiko? Res je, po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani elektroteh-

intervju

9

nik, kasneje pa sem svoje izobraževanje nadaljeval tudi na podiplomskem študiju. Moram priznati, da mi je znanje, ki sem ga pridobil na MBA, zelo koristilo, tako da je bil ves trud poplačan. V gospodarstvu sem sicer svojo službo opravljal z velikim veseljem, a kljub temu sem leta 2018, ko se je v državni politiki pojavila stranka LMŠ, našel nove izzive. Predvsem želim v politiko prenesti nekaj gospodarske miselnosti … V politiko me je torej zaneslo bolj kot ne po naključju, čeprav verjamem v to, da naključij ni in da se vse zgodi z določenim namenom. In danes z enakim veseljem opravljam funkcijo poslanca, kot sem pred tem funkcijo gospodarstvenika.

Na kakšen način pa ste postali tržiški poslanec? To, da sem kandidiral v vašem volilnem okraju, torej da sem postal tržiški poslanec, je bil splet okoliščin. Verjetno poznate pos­ topke evidentiranja in kandidiranja, ki se odvijajo v času pred volitvami in stranka LMŠ je imela zelo dodelan protokol izbirnega postopka. K temu, da sem postal ravno tržiški poslanec, pa je pripomoglo tudi dejstvo, da prihajam iz bližnje okolice in nekoliko bolje poznam lokalno okolje.

Glede na to, da smo Vas izvolili Tržičani, me zanima, kako in v kakšni meri se to dejstvo odraža pri Vašem delovanju v DZ? Kakšna je Vaša povezanost z »volilno bazo«? Kljub temu, da smo poslanci Državnega zbora predstavniki vseh Slovenk in Slovencev, se mi zdi povezanost z lokalnim okoljem zelo pomembna. Poslanec je in mora biti neka vez med državo in lokalno skupnostjo, zato da so občani lažje slišani, ko gre za njihove lokalne pobude, ki presegajo meje občinskega urejanja. Zato imam v Tržiču svojo poslansko pisarno, kjer me občani po predhodnem dogovoru lahko obiščejo. Ta srečanja so bila do sedaj vedno zelo prijetna, predvsem pa poučna, saj ljudje velikokrat predstavijo še drugo plat zgodbe. Tako smo recimo v času naše vlade s skupnim prizadevanjem dosegli, da se je očistilo območje nekdanje stražnice v Medvodjah, ki je bilo vrsto let zanemarjeno. Prav tako sva s poslanskim kolegom Igorjem Pečkom prisluhnila pobudam glede urejanja prostorske problematike Gorske reševalne službe Tržič in po nekaj sestankih na Ministrstvu za obrambo smo našli rešitev. Seveda pa sem za vse državljane, tudi za občane Tržiča, dnevno dosegljiv tudi po elektronski pošti in moram priznati, da so ljudje kar aktivni, mailov je veliko in na vsakega se potrudim odgovoriti čim prej.

Prav gotovo ste vključeni, ste član delovnih teles DZ, katerih? V Državnem zboru sem predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pristojen za obravnavo zelo pomembne in obširne tematike. Kmetijstvo je pomembno za našo državo, prav tako skrb in gospodarjenje z gozdovi, nenazadnje imamo tudi v Tržiču kar nekaj gozdnih površin. Prav tako sem član Odbora za gospodarstvo in Odbora za infrastrukturo. Vsa ta področja se med seboj dopolnjujejo, zato aktivnosti nikoli ne zmanjka. Poleg teh treh, bolj vsebinskih odborov, sem tudi član Ustavne komisije, v okviru katere smo pred kratkim obravnavali in sprejeli spremembo Ustave Republike Slovenije glede zapisa jezika za gluhe in gluhoslepe, in Komisije za poslovnik, ki se ukvarja z zadevami, ki se bolj tičejo samega delovanja Državnega zbora. Občina Tržič mi je v teh treh letih, odkar sem poslanec, prirasla k srcu. Pred tem sem v Tržič prišel le nekajkrat, takrat ko sem se odpravil na katerega izmed okoliških vrhov. V času poslanskega mandata pa sem ta kraj spoznal bolj od blizu in moram priznati, da me je prevzel. Poleg tega, da je občina izjemno lepo urejena, ne manjka niti lepe in zgodovinske arhitekture. Kolikor sem imel čast in priložnost spoznati občane, ste zelo prijazni in vedno sem se počutil dobrodošlega. Seveda pa je še kar nekaj priložnosti, kjer bi lokalna skupnost in država lahko sodelovali.

Pred tridesetimi leti se je Slovenija osamosvojila. Ste bili mogoče aktivni udeleženec takratnih dogajanj in kako ocenjujete razvoj naše države v teh letih? Letošnjo trideseto obletnico bomo verjetno vsi državljani doživljali bolj čustveno. Tudi zaradi okoliščin, v katerih zaradi epidemije živimo že leto in pol, se verjetno še bolj zavedamo, da so vrednote, kot so spoštovanje, enotnost, demokracija … izjemnega pomena za družbo. To so vrednote, ki bi jih morali vsi mi spoštovati in vzdrževati, pa se v zadnjem letu morda nekoliko krhajo. To vsekakor ni v redu in morda je ravno letošnji dan državnosti priložnost, da se tega ponovno zavemo. V času osamosvojitve Slovenije sem imel to čast in odgovornost, da sem kot slovenski vojak neposredno sodeloval v osamosvojitveni vojni in danes lahko s ponosom povem, da imam priznan status vojnega veterana. Tisti ponos in zanos, ki smo ga čutili pred tridesetimi leti, bi morali danes ponovno zbuditi in ga prenesti tudi na naše najmlajše, nenazadnje na mladih svet stoji.

Bi ob koncu razgovora še kaj dodali oziroma sporočili našim bralkam in bralcem Tržičana? Zahvalil bi se za to priložnost, ki ste mi jo dali. Seveda tudi sam prebiram vaše glasilo, zato mi je še v večje veselje, da sem danes lahko odgovarjal na vaša vprašanja. Upam, da se z bralkami in bralci ob priložnosti srečamo tudi v živo, jaz jih bom zagotovo vesel.

Zahvaljujem se za razgovor in Vam še naprej želim uspešno delo v DZ!

julij 2021

10

spremljamo, poročamo

Novo vodstvo Društva upokojencev Tržič ZVONKA PRETNAR, VLADIMIR OVSENEK

Leto 2020 je bilo zelo nenavadno, polno neznank in kopice ukrepov, ki so vnašali v dejavnost društva nelagodje in skrb, kako zadostiti pričakovanjem članov in članic ter financerjem različnih programov. Marsikaj je bilo treba opustiti ali spremeniti, nekaj reči pa smo tudi dodali. Članice in člani so pokazali veliko solidarnost s tem, da so šivali in delili maske v obdobju, ko jih ni bilo mogoče dobiti. Hkrati so na različne načine pomagali starejšim, da so ohranili socialno mrežo. Izkoristili smo tudi vsako rahljanje ukrepov ter članom in članicam omogočili pohode in izlete.

Letošnje leto se je ta negotovost nadaljevala, zato smo se odločili, da volilni zbor članov izpeljemo dopisno. Ne zakon o društvih ne društvena pravila namreč ne določajo, v kakšni obliki naj poteka zbor članov.

Članice in člani so lahko s tihim soglasjem potrdili poročila in zaprto listo članov in članic novih organov društva. Svoje nesoglasje so članice in člani lahko poslali po pošti ali vrgli v skrinjico v društveni pisarni.

V prvi letošnji številki Zimzelenih sporočil smo objavili vsa poročila, ki so jih pripravili predsedniki komisij, in pojasnili, kako bomo izvedli dopisni volilni zbor članov, ki je potekal od 5. 5. do 17. 5. 2021. Zbora članov so se udeležili vsi člani in članice, ki so imeli plačano članarino 31. 12. 2020.

Z veliko večino so bila potrjena vsa poročila in izvoljeni novi organi društva. Za predsednico društva je bila izvoljena Darja Ahačič, za podpredsednika pa Jože Romšek. Novemu vodstvu želimo uspešno delo!

Okrevanje v zdravilišču NUŠA PERKO, FOTO: ARHIV DRUŠTVA DIABETIKOV TRŽIČ

V Društvu diabetikov Tržič je tradicija, da dvakrat letno organiziramo okrevanje v enem izmed slovenskih zdravilišč. Zaradi epidemije lansko leto nobenega okrevanja nismo izvedli. Po trikratnem prestavljanju termina nam je uspelo šele v četrto, in sicer letošnjega 23. maja. Odšli smo v zdravilišče Dobrna. Po uvodnih besedah ob prihodu smo se nastanili v hotelu Vita. Naslednji dnevi so se začeli z jutranjim merjenjem krvnega

sladkorja, nato pa je sledilo razgibavanje v zdraviliškem parku. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo lahko ves teden telovadili v objemu stoletnih dreves. V pestrem programu okrevanja smo imeli tri strokovna predavanja. Spoznali smo okolico Dobrne, saj smo imeli načrtovane sprehode – bližje in daljše. Deležni smo bili razvajanja v medicinskem centru hotela Vita, kjer smo se seznanili s tem, kako s pomočjo pregrevanja telesa blažimo bolečino.

Za organizacijo se moramo zahvaliti tajnici društva Viki Remic, zdravilišču Dobrna in animatorju Antoniu, ki nam je bil ves teden na razpolago. Vse, kar je lepo, prehitro mine. V tem stilu je tudi teden kar »odpihnilo«. Z okrevanjem smo zadovoljni in na sploh zelo veseli, da smo bili del tega programa. Vsi upamo, da ostanemo zdravi in se ponovno srečamo v taki družbi.

ZAHVALA DRUŽINA PAUREVIČ

Zahvaljujemo se sosedom na Koroški cesti 7 (Alibegovič, Čaleta, Hamzič, Krupič, Marič), zaposlenim na Osnovni šoli Križe, sorodnikom, prijateljem, posameznim bivšim sodelavcem ter podjetjem za denarno in moralno podporo pri požaru, ki se nam je zgodil v stanovanju, dne 23. 4. 2021. Iskrena hvala Občini Tržič in tudi gasilskim društvom občine Tržič za hitro intervencijo.

julij 2021

spremljamo, poročamo

11

Zaključek Podjetniške akademije za osnovnošolce NATALIJA BRUMEN, FOTO: ARHIV LU TRŽIČ

Na Ljudski univerzi Tržič smo tudi letos uspešno zaključili program Podjetniške akademije za osnovnošolce. Poteka v sklopu projekta Tržiški kreativni center, ki ga podpira Občina Tržič. Namen programa je, da se pri mladih spodbujajo ustvarjalne ideje, ki jih pod vodstvom mentorja Nejca Konjeviča kristalizirajo vse do končnega produkta. Obenem se soočajo z javnim nastopanjem, se povezujejo med seboj in odkrivajo svoje potenciale, ki jim bodo pomagali tako pri izbiri nadaljnjega šolanja kot njihovega nadaljnjega življenja. V 50-urni tečaj je bilo vključenih 12 udeležencev iz vseh treh šol, 6 izmed njih pa se je s svojimi poslovnimi idejami na Podjet­ niškem taboru v Postojni potegovalo tudi

za glavne nagrade. V Postojni je bilo prisotnih 17 udeležencev z vseh koncev Slovenije, Tržič pa je ponovno blestel. Prvo nagrado za najboljšo poslovno idejo je dobila tričlanska zasedba, med njimi je bil Luka Škrjanc iz Tržiča. Naslov ideje je bil BusketHub. Druga nagrada za najboljši družbeni učinek pa je pripadala Niki Perne in Klari Perne, sestrama iz Tržiča, z idejo Srčni pouštrčki. Svoje ideje so udeleženci predstavili tudi na Občini Tržič. Župan Borut Sajovic jim je čestital, podelil potrdila o opravljenem tečaju ter jih spodbudil na njihovi nadaljnji poti in poudaril pomen razvoja podjetništva v lokalnem okolju.

Gostili smo partnerje projekta EDU+ KRISTINA ZUPAN, FOTO: BONI COLNAR

Vseživljenjsko učenje mora biti dostopno vsem in prav to je vodilo našega evropskega projekta EDU+ (Erasmus+ 2019, ključni ukrep 2: strateška partnerstva). Njegov osnovni cilj je zagotoviti kakovost­ no in inovativno izobraževanje ranljivim skupinam. Naša partnerja v projektu sta Stowarzyszenie Pozytywnych Zmian iz Poljske in Association Cultural Gandalf iz Španije. Predstavnike obeh organizacij smo v začetku junija gostili v Tržiču na drugem projektnem sestanku.

partnerji so se ukvarjali s starejšimi in so tako razvili vrsto novih učnih metod učenja na daljavo. Na Ljudski univerzi Tržič pa smo razvili delavnice na temo razvoja finančne pismenosti in delavnice, katerih vsebina je naravnana k temu, da bi motivirala k vključitvi v vseživljenjsko učenje in povečala uspešnosti pri učenju.

Urnik našega projektnega sestanka je bil natrpan, a poleg strokovnega dela smo si vzeli tudi nekaj prostega časa in našim partnerjem, ki so prvič obiskali Slovenijo, predstavili Tržič, obiskali pa smo tudi Bled in Ljubljano. Uživali so v naši naravi in lepotah ter se polni vtisov in novih nalog, ki jih je potrebno opraviti do naslednjega srečanja v Madridu, vrnili domov.

Kljub temu, da je bil v vseh državah zaradi znanih vzrokov pedagoški proces precej drugačen, kot smo načrtovali ob prijavi na razpis, so nastali zanimivi primeri dobrih praks, ki bodo v pomoč tudi našim sodelavcem pri pripravi zanimivih delavnic in učnih vsebin. Partnerji iz Poljske so tako pripravili delavnice na temo ohranitve in promocije kulturne dediščine, španski

Prvo mesto dueta Akkoflute SREČKO MEGLIČ, FOTO: ARHIV SREČKA MEGLIČA

8. in 9. maja je potekalo 15. mednarodno srečanje harmonikarjev PannoniAccordion 2021 v Murski Soboti, na katerem sta harmonikarka Nika Meglič in flavtistka Katarina Nikolčič v duetu z imenom Akkoflute dosegli PRVO mesto ter s tem PRVO nagrado v komorni glasbi kategorije E. Nika je doma iz Kovorja, letos pa zaključuje tretji letnik na Umetniški univerzi v Gradcu. Njun nastop si lahko ogledate na povezavi: https://youtu.be/2U3Ae5MDhLY.

julij 2021

12

spremljamo, poročamo

Naš domači kraj skozi čas DAVID AHAČIČ, FOTO: ARHIV KS SEBENJE

Letošnji vseslovenski Teden ljubiteljske kulture med 21. in 30. majem je bil posvečen dvema izjemnima ustvarjalcema, pisatelju Josipu Jurčiču in skladatelju Josipu Ipavcu. V času protikoronskih omejitev smo v letošnji pomladi manj uživali v glasbenih in drugih umetniških dogodkih v živo, nič pa nam ne brani uživati ob dobri knjigi. Zato je Zveza kulturnih organizacij Tržič v TLK 2021 vstopila s knjižno akcijo, ki smo jo oblikovali ob naši zbirki starih tržiških razglednic Prisrčen pozdrav iz Tržiča. Na spletni strani si je ob številnih drugih posnetkih literarnih večerov in drugih dogodkov moč ogledati tudi izbor starih razglednic in primerjav s sodobnimi fotografijami, nastalimi v času epidemije.

Ob slovenskem državnem prazniku – dnevu državnosti je gledališka skupina KD Kruh Križe ob podpori ZKO Tržič in krajevnih skupnosti štirikrat izvedla prireditev Od lipe do lipe za 30 let - Kurnikov večer. V Kovorju, Brezjah pri Tržiču, Sebenjah in Lomu pod Storžičem so obiskovalci pris-

luhnili izboru zabavnejših in domovinskih pesmi tržiškega ljudskega pesnika Vojteha Kurnika, večer pa je s pesmijo obogatila mlada pevska zasedba iz Loma - Katarince z zborovodkinjo Janjo Meglič. Prireditev je podprla Občina Tržič.

En kulturni dogodek pa so tržiški ljubiteljski ustvarjalci vendarle uspeli izvesti v živo, namreč odprtje 10. pregledne likovne razstave članov Kulturnega društva tržiških likovnikov z naslovom Vaške hiše na tržiškem, ki počasi, vendar vztrajno izginjajo. Razstavo sta 13. maja v Paviljonu NOB ob nastopu Lomskih fantov odprla župan Borut Sajovic in predsednica društva Francka Globočnik. Do 4. junija si jo je ogledalo približno sto obiskovalcev.

PALČICA: plesna predstava KUD Leyli IRIS ZAVELCINA, FOTO: URBAN MEGLIČ

Članice otroške in mladinske skupine Leyli so v letošnji sezoni ustvarile ples­ no predstavo po navdihu H. C. Andersena in njegove pravljice Palčica. Pravljica je čarobno lepa in v nekaterih svojih delih malce strašljiva, ampak hkrati in predvsem motivacijska ter optimistična. Naše mlajše članice so prek orient-show plesnih stilizacij iskale svoj izraz v različnih karakterjih in medsebojnih odnosih, ki se tako bogato odražajo že v sami zgodbi. Na odru smo lahko videli, kako Palčica vzcveti iz čarobnega tulipana, kako jo valovi reke ponesejo dogodivščinam naproti, kaj pomeni, svojo svobodno dušo hraniti z glasbo in plesom, kot so to v naši priredbi počeli hrošči vagabundi. Spoznali smo prijazne miške in kralja podzemlja ter seveda rešili lastovko in zaključili s prekrasnim vilinskim plesom. Naukov naše plesne zgodbe je bilo več. Videli smo, da se dobro z dobrim povrne, da različnost bogati, da skupaj zmoremo več ... In zagotovo je vsak izmed gledalcev našel še kakšnega. V aktivnosti otroške in mladinske skupine redno vključujemo treninge socialnih veščin, saj se otroci in mladostniki so­ očajo z različnimi težavami, ki so speci-

julij 2021

fične za obdobje odraščanja. Komunikacija prek giba je odlična metoda za preseganje le-teh. Tematsko se vedno vračamo k vrednotam. Ključne vrednote Palčice so dobrota, poštenost, empatija in solidarnost. S pomočjo giba, z ustvarjanjem lastne plesne zgodbe so naše mlajše članice te vrednote tudi lažje ponotranjile in z nastopi sporočale dalje.

Premiero in eno ponovitev smo izvedli 16. junija. Predstava pa je bila v prvi vrsti namenjena mlajši publiki, zato smo 18. junija kar trikrat nastopili tudi za tržiške osnovne šole in z veseljem jo bomo ponovili tudi v septembru. Za pomoč in podporo pri izvedbi projekta se zahvaljujemo Občini Tržič.

spremljamo, poročamo

13

Najuspešnejši učenci Glasbene šole Tržič FRANCI PODLIPNIK, RAVNATELJ, FOTO: ARHIV GLASBENE ŠOLE TRŽIČ

Na fotografiji so skupaj s svojimi učitelji najuspešnejši učenci Glasbene šole Tržič, ki so v letošnjem šolskem letu na mnogih tekmovanjih mladih glasbenikov dosegli odlične rezultate ali opravili sprejemni preizkus za nadaljevanje glasbenega izobraževanja na srednji stopnji.

Od leve proti desni stojijo: pianisti Veronika Bohinjc, Mina Primožič, Job Zupan, Julija Ahačič, Sophie Kemperle in njihova učiteljica Tsarina Marinkova Krajnčan, vio­ linistke Neža Fajdiga, učiteljica Eva Dukarič in Hana Šavs, učiteljica violončela Nika Selak in njeni učenki Teja Meglič

in Ajda Roblek, učitelj saksofona Franci Podlipnik in učenka Iza Klemenc, učitelj harmonike Jan Ulčnik z učencem Žigom Fajdiga (manjka Špela Naglič) ter učiteljica flavte Andreja Pogačnik in učenka Manca Fajdiga. Na desni fotografiji je Nika Melihen, učenka Tsarine Marinkove Krajnčan.

Moje glasbeno šolanje v Glasbeni šoli Tržič MANCA FAJDIGA

V Glasbeno šolo Tržič sta me vpisala starša, ko sem bila stara osem let. Že od majhnega sem bila obkrožena z glasbo. Doma smo ved­ no radi zapeli ljudsko pesem, tudi zaplesali kakšen ljudski ples, saj sta starša že celo živ­ ljenje povezana s folkloro. Včasih smo si pog­ ledali glasbeni koncert, kjer sem slišala igrati čudovit instrument, prečno flavto. Takrat sem se zavestno odločila, da si želim flavto bolje spoznati. Staršem sem izrazila željo in tako sta me prijavila na glasbeni preizkus. Na tem pre­ izkusu sem spoznala profesorico flavte An­ drejo Pogačnik. Skupaj z ostalimi profesorji v učilnici je bilo zelo sproščeno vzdušje, zato mi je bilo tam zelo prijetno. Preden smo pri­ čeli, mi je profesorica rekla: »Manca, ali veš, da si izbrala instrument, ki najlepše zveni?« Od takrat naprej sva s profesorico zelo dobro sodelovali. Začetki so bili obenem lepi, a težki, saj se je sprva potrebno naučiti pravilno pihati v ustnik, da flavta lepo zazveni. Nato so sle­ dili prijemi različnih tonov, ki sem si jih na začetku zelo težko zapomnila. Seveda se je z vsakodnevno vajo znanje krepilo in utrdilo

v spomin. Po nekaj mesecih vaje sem imela svoj prvi nastop. Tako so se zvrstila čudovita leta igranja na prečno flavto in mnogi nasto­ pi. Ob tem sem spoznavala tudi teorijo glas­ be. Vsako leto sem imela na koncu zaključne izpite, na katerih sem pokazala svoje letno napredovanje. Teh izpitov sem se vedno ve­ selila, saj sem redno vadila in z veseljem po­ kazala svoj napredek. Ker je moja profesorica videla, da zelo uži­ vam v igranju, mi je predstavila majhen le­ seni instrument, pikolo. Nad njim sem bila zelo navdušena in ga želela bolje spoznati. Vsak dan sem ga vključila v svojo vajo in tako čez nekaj časa prišla v Šolski zabavni orkes­ ter, kjer igram oba instrumenta. Mnogi nastopi v Glasbeni šoli Tržič so bili zelo zanimivi in zabavni, predvsem pa mi bo ostal v spominu pustni nastop, kjer sem ob spremljavi klavirja profesorja Ahačiča s pi­ kolom igrala Trich trach polko. V Glasbeni šoli Tržič sem vedno uživala tudi zaradi profesorjev, ki so vedno dobre volje, pripravljeni sodelovati in so predani mla­ dim, ki si želijo glasbenega znanja. Še po­

sebej moram omeniti odlično sodelovanje s profesorico Andrejo Pogačnik, ki me je vedno podpirala, mi bogatila glasbeno znanje in spretnosti. Veliko mi je pomenila tudi komu­ nikacija, ki je bila med nama odlična. Med urami je bilo zmeraj sproščeno in zabavno. Pri trinajstih letih so me povabili k Pihalne­ mu orkestru Tržič, ki ga vodi ravnatelj glas­ bene šole Franci Podlipnik. S pridobljenim znanjem sem se vključila v godbo in v njej zelo uživam. Ker sem se odločila, da bi z glasbo rada na­ daljevala v prihodnje, sem se zadnje leto pripravljala na sprejemni preizkus glasbene nadarjenosti za vpis v srednjo glasbeno šolo. Pri tem mi je naša glasbena šola zelo poma­ gala in me podpirala. Šolanje nadaljujem v Srednji glasbeni šoli Koper in tega se že zelo veselim. Moje osnovnošolsko glasbeno izobraževanje se tako končuje. Bilo je zares lepo in nepo­ zabno. Zahvaljujem se profesorjem, ki so z menoj sodelovali in me podpirali.

julij 2021

14

spremljamo, poročamo

29. Tekmovanje harmonikarjev Zlata voščenka 2021 JANEZ FABIJAN, FOTO: JANEZ ERŽEN

V juniju je potekalo 29. tekmovanje Zlata voščenka Besnica 2021. Med 57 nastopajočimi je absolutna zmagovalka postala Tjaša Lesjak, absolutno drugi pa je postal Gašper Komac iz Križev (97,5 točk). Drugi Tržičan, Kristjan Razinger iz Leš, je z 87,3 osvojenimi točkami v svoji kategoriji, v starosti 12

in 13 let, osvojil 6. mesto. Tako Gašper kot Kristjan delujeta pod mentorstvom Matjaža Kokalja. Tekmovanje je štelo kot predizbor za finalno tekmovanje štiridesete Zlate harmonike Ljubečne, ki bo potekalo 29. avgusta.

Glas harmonike ni odmeval le po Besniški dolini, temveč ga je bilo moč slišati vsepovsod, saj so gledalci tekmovanje lahko spremljali v neposrednem prenosu na YouTubu. Vabljeni k ogledu.

Prostovoljka je dobrovoljka TANJA AHAČIČ, FOTO: ARHIV DPU TRŽIČ

Življenje je kot mozaik, več je drobnih koščkov, bogatejše je. Pogovorne skupine, skupine starejših za samopomoč imajo dolgo tradicijo. V Domu Petra Uzarja sta ledino orali diplomirana delovna terapevtka Marjeta Šumič in takratna socialna delavka doma Ljupka Cahunek. Prva skupina se je sestala 12. 3. 1993. Imenovala se je Marjetice, saj je bila navada, da se skupine poimenujejo po rožah ali zdravilnih zeliščih. Srečanje skupin je enkrat tedensko, na določen dan in uro. Z Marjeticami smo se dobivali ob četrtkih ob 10. uri. Vsako sredo popoldne se je vame vselil nemir, kako bo jutri v domu. Vzela sem seznam članic in članov skupine ter preverila, če kdo praznuje rojstni dan. Za praznovanje se spodobi dobro voščilo in moje sive celice so začele pesniti verze slavljenki oz. slavljencu. Potem sem se lotila teme pogovora, rdeče niti izkušenj, znanja, modrosti, si zapisala oporne točke, pobrskala še po kakšni zanimivosti. Še kakšno dobro šalo za dobro voljo, saj je smeh pol zdravja. V četrtek, malo pred 10. uro, sem prišla v dom, vzela obrazce za evidence in vstopila v sobo.

julij 2021

Prve Marjetice so bile že tam, ostali so prišli ali se pripeljali kasneje. »Dober dan, kako ste?« Marjetice se niso pritoževale. Veselile so se novega dne, družbe, pogovora. Življenja. Zadovoljne so ponujale dobrote, ki so ostale od domačih obiskov. Ob prazni mizi pa že ne bomo klepetali, kajne? Voda, kavica in pogovor steče. Koliko neverjetnih zgodb, dogodkov. Ganjena sem bila ob koncih srečanj. »Hvala vam, nasvidenje naslednji teden.« Iskrena hvaležnost za čas, ko smo bili skupaj. Tudi jaz sem bila hvaležna. Delovni terapevtki Manca ali Tina sta dobro poskrbeli za vse prostovoljke, voditeljice skupin. Ob mesečnih srečanjih in evalvaciji sta vedno postregli kavico, sok, drobno pecivo. To je pozornost, hvaležnost in priznavanje vloge prostovoljk. Pa prednovoletno srečanje ob kosilu, vabilo na domski piknik, kadar so ga organizirali. Prostovoljstvo ni bilo spregledano, ampak cenjen in spoštovan del utripa v hiši prijaznih ljudi. Ta srečanja so drobni koščki v mojem življenju, biseri zadovoljstva in hvaležnosti.

Če si tudi vi želite dodati vrednost svojemu prostemu času in ga preživeti v obliki druženja in pomoči našim stanovalcev, vas vabimo, da nas kontaktirate na 030 478 206 ali na tina.gatej@dputrzic.si.

spremljamo, poročamo

15

Tržiška planinska pot – 30 let ALOJZ HOSTNIK, FOTO: ARHIV ALOJZA HOSTNIKA

V dneh, ko proslavljamo številne okrogle jubileje, posvečene rojstnim dogodkom naše države, je prav, da spomnim na zanimivo planinsko-turistično aktivnost, ki je bila pripravljena za takratno planinsko sezono. Zaživela je že v letu osamosvojitve Slovenije. Tržiško planinsko pot (TPP) je idejno postavil naš poznani planinski vodnik in mentor Jože Rožič, ki še danes vztraja pri oblikovanju različnih spominskih in društvenih akcij. Predvsem pa se posveča

spodbujanju ljudi, da pogosteje zapuščajo svoja domovanja in se podajo v bližnjo, lepo naravo. TPP povezuje deset izpostavljenih vrhov gora, ki omejujejo alpski del tržiške občine. Dostopi do vseh teh gora so urejeni, planinsko označeni, do njih vodijo različne poti in preko njih vodijo tudi druge povezovalne poti. Ob vznožjih teh gora je mreža planinskih domov in živih pašnih planin, kjer se je možno oskrbeti. TPP je bila mišljena kot motivacija za dnevna planinarjenja in je upoštevala takratno planinsko infrastrukturo. TPP je financiral sindikat v takrat naši največji gospodarski družbi. Pred desetimi leti se je končno vključilo naše planinsko društvo, ki je poskrbelo za natis zadnjih naklad izkaznic in potrebno količino spominskih značk. Izkaznice je mogoče kupiti v tržiških planinskih domovih, na PD in v TPIC v Tržiču. Register prehojenih poti še vedno vodi avtor teh vrstic in predlagam, da se neposredno obračate nanj. Do sedaj je bilo potrjenih 676 izpolnjenih kartončkov. Med njimi je 26 pohodnikov prehodilo pot najmanj 7-krat. Evidenca kaže, da je večina prihajala iz drugih krajev in tudi iz sosednjih držav. V zadnjih desetletjih so se tudi na tej poti pojavili organizatorji in posamezniki, ki

jo uporabljajo za krožne gorske teke in se celo beležijo časovni hitrostni rekordi. Iz medijev poznam podatek, da je bil najhit­ rejši krog premagan v približno 17 urah. Zanesljivo pa beležim dosežek para z Golnika, ki je pot premagal v pičlih 23 urah. Za ekstremne podvige je sedaj najprimernejše obdobje, ki ustrezno pripravljenim obis­ kovalcem omogoča vznemirljive dosežke. Vsem obiskovalcem naših gora in planin zaželim le veliko planinskih užitkov ter upoštevanje vseh pravil o varnem in ekološko zavednem gibanju v gorah. Zahvaljujem se vsem udeležencem in podpornikom te akcije. Predvsem pa si želim prijaznih informacij in popolno odsotnost tistih, ki tako pogosto poročajo o poškodbah in tragedijah.

Občni zbor PD Križe ANA GRADIŠAR, BOŠTJAN P. STRNAD, ZA VO PD KRIŽE, FOTO: ARHIV PD KRIŽE

V soboto, 12. 6., je bil v Kulturnem domu Križe občni zbor PD Križe, ki bi minil, kot običajno potekajo takšne vnaprej pri­ pravljene prireditve, če ne bi dve tretjini članov Vodniškega odseka (VO) društva z izjavo in prošnjo zmotilo poteka zbora. Šest od devetih članov VO je namreč od zbora kot najvišjega organa društva zahtevalo spoštovanje internih aktov društva, točneje veljavnega Pravilnika VO, ki vsako mandatno obdobje predpisuje tudi volitve. Ker teh trenutna načelnica VO ob asistenci predsednika PD ni hotela izvesti, nezakonito stanje pa je s predlagano kandidatno listo novega vodstva potrdil tudi upravni odbor, smo vodniki v večini nagovorili občni zbor in ga prosili, naj ne potrdi predloga za načelnico VO oziroma nam omogoči izvedbo volitev načelnika VO na licu mesta. Delovna predsednica je nato ob prišepetavanju predsednika zahtevala, da je treba glasovanje o kandidatni listi izvesti in to o predlogu v celoti: 7 glasov je bilo proti, 22 za in 3 vzdržani, zato so

vodniki iz protesta zapustili občni zbor in po vsej verjetnosti tudi PD Križe. Na zboru je bilo prisotnih 53 članov PD Križe, zato je vprašljivo, ali je bilo glasovanje legalno: delovne predsednice ni zanimalo dejstvo, da se ne ve, kaj se je zgodilo s kar 20 gla-

sovi v dvorani prisotnih članov. Mirno je odločila, da je kandidatna lista potrjena in da lahko torej UO in predsednik PD Križe nekaznovano in mimo vseh etičnih standardov kršita demokratične postopke in predvsem veljavne akte PD Križe.

julij 2021

16

med ljudmi

Vikend z otroki: Tržič in glamping Mountain fairy tale ANJA OSTERMAN, USTANOVITELJICA MAMI BLOGERK, FOTO: ARHIV ANJE OSTERMAN

Ustvarjalka bloga www.maminamaza.si in ustanoviteljica Mami blogerk, je skupaj z družino obiskala Tržič. Zapis o doživetju objavljamo v skrajšani obliki.

ZAKAJ TRŽIČ? Skrajno severno gorenjsko mestece z manj kot 4000 prebivalci poznamo predvsem po bivši tovarni Peko in Šuštarski nedelji. Mi pa smo se odločili, da kraj pod Karavankami doživimo še z vidika narave in turizma. Kaj nas je pritegnilo? • je dovolj blizu in hkrati dovolj daleč iz Ljubljane (30 minut) • je manj obljuden od gorenjskih mest pod Julijskimi alpami, a ne prikrajša za nič • idilično gorenjsko mestece je tako prav­ ljično in mirno, da si glava konkretno odpočije • žuberenje rek (Tržič stoji ob sotočju rek Tržiška Bistrica in Mošenik) in pogled na gore pomirjata • bogata zgodovina in kultura nudita ra­ ziskovanje na več nivojih • ljudje so prijazni in (kot smo lahko izkusili) čisto nič »ohrni«, prej ravno obrat­ no

• radi raziskujemo pristne kraje, ki jih še ni pokvarila komercializacija • zaradi bogastva narave in premnogih pohodniških poti je primeren za obisk tudi med pandemijo • ker smo domov odšli polni vtisov in spominov

GLAMPING MOUNTAIN FAIRY TALE Za svojo »postojanko« smo izbrali Glamping Mountain fairy tale, ki stoji tik pred Tržičem (5 minut peš hoje) in pod Bistrico pri Tržiču (2 minuti peš hoje). S svojo lego nudi odlično izhodiščno točko za raziskovanje okoliških krajev, hkrati pa udobje vsega potrebnega za družinski oddih (trgovina, banka, lekarna…). Občutek bivanja v glampingu Mountain fairy tale je kot da si popolnoma na samem, obdan z idilično gorenjsko naravo. Mirno, prijetno, zeleno, polno sadnih dreves in svežega zraka.

NAŠA IZKUŠNJA V glampingu Mountain Fairy tale smo preživeli 1 noč oz. 2 dneva. Navdušeni smo bili nad prijaznim sprejemom in dejstvom, da kljub temu, da so bile vse hiške polne, se z drugimi gosti nismo motili. Hiške so dovolj narazen in kotičkov je dovolj, da vsak

zavzame svojega. Otroci so se super počutili, saj niso bili omejeni ne s prostorom ne z dejavnostmi. Sicer smo veliko raziskovali okolico, ampak čas, ki smo ga preživeli v glampingu so izkoristili do zadnje minute. Posebej všeč nam je bila pestrost pripomočkov na izposojo, dejstvo, da je glamping zagrajen in občutek svobode pri gibanju. Zajtrk je bil fenomenalen, prostora za počitek staršev na pretek, udobnost hišk je presegla pričakovanja. Zagotovo bi se spet vrnili poleti, da bi videli, kako izgleda, ko zrasteta sadje in zelenjava, sposodili bi si žar in obiskali Gorenjsko plažo. Vrnili bi se za več dni. Okolica je idealna za raziskovanje, hiške in glamping so čudovito zastavljeni, cena je dosegljiva. Priporočamo.

»TRŽIČANI PO SVETU«

Vera Tokunaga: »Na Senično se spomnim vsak dan.« MAJA TEKAVEC, FOTO: ARHIV VERE TOKUNAGE

V tokratni rubriki Tržičani po svetu smo se odpravili na Japonsko, kjer prebiva Vera Tokunaga iz Seničnega.

Za začetek, pogrešate kaj Senično? Na Senično se spomnim vsak dan. Poleg mamine dobre hrane pogrešam sproščeno okolje, posedanje pod domačo trto, klepet z domačimi in prijatelji ter dolge sprehode po okoliških travnikih in gozdovih.

Kako ohranjate stik z domačimi? Nekajkrat tedensko se slišimo po Skype video klicu. To, da se vidimo, nam pomaga, da se nam ne zdi, da živimo vsak na drugem koncu sveta. Včasih pa drug drugega razveselimo tudi s pošiljko dobrot. Jaz pošljem kaj zanimivega iz Japonske, dobim pa kakšen posladek zase in za moje tri hčerke.

Kako se je Japonska znašla na vašem zemljevidu? Po končani gimnaziji v Kranju sem se odločila za študij anglistike in japonologije

julij 2021

na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tuji jeziki so me zanimali že v osnovni šoli, ko sem se začela v 5. razredu učiti angleščine, kasneje v gimnaziji še nemščine. Zaželela pa sem si novih izzivov in na dnevu odprtih vrat na filozofski fakulteti spoznala mlad oddelek za azijske in afriške študije. Takoj sem se odločila za japonologijo. Študij japonščine mi je vzel veliko časa, a me tudi navdušil. Tako sem se v drugem letniku študija med poletnimi počitnicami prvič odpravila na Japonsko obiskat dopisovalko. Po končanem četrtem letniku pa se mi je ponudila priložnost za enolet­ ni dodiplomski študij v Osaki, ki sem ga tudi izkoristila. Takrat sem spoznala tudi moža, tako da me je v bistvu sem za vedno pripeljala poroka.

starejšega brata dvojčka, ki se je odločil za pot v novinarstvu. Moj mož pa je prevzel družinsko podjetje, ki se nahaja na južnem otoku Kyushu v prefekturi Saga v mestu Ureshino. Ukvarjamo se s proizvodnjo in prodajo japonskega zelenega čaja. Imamo svoje podjetje Tokunaga Seicha, kjer proizvajamo zeleni čaj »tamaryokucha«, ki je vrsta čaja, podobna bolj poznani senchi. Poleg tovarne imamo tudi trgovino. Moje delo obsega prodajo v trgovini, obdelovanje spletnih naročil, povezani smo tudi s tujino, poleg tega pa tudi izvajamo predavanja o čaju, recimo na šolah, podjetjih. Nekaj let poučujem tudi skupino tujih in japonskih študentov predmet o japonski kulturi na univerzi v Sagi.

S čim se ukvarjate, kakšna je vaša zaposlitev na Japonskem?

Kaj je na Japonskem največja prednost? Kaj je tisto, kar najbolj cenite pri domačinih?

Na Japonskem velja, da prvorojenec nasledi starše in vodi naprej podjetje. Tudi pri mojem možu je bilo nekako tako. Ima

V Ureshinem je tempo življenja veliko mirnejši kot pa v milijonskem mestu. Od največjega mesta na Kjusuju, Fukuoke,

med ljudmi smo z avtom oddaljeni dobro uro. Ena prednost je, da je vse lahko dostopno. Obisk zdravnika se mi zdi tukaj zelo enos­ taven, saj si povsod lahko takoj na vrsti, tudi brez predhodnega naročanja. V Sloveniji pa so čakalne vrste dolge. Na Kjusuju, ki je na jugu Japonske, so zime mile, temperatura je redko pod lediščem in skoraj ne sneži. Zato nam celo leto uspevajo pridelki na vrtu, zelo ugodno okolje za vrtnarje! Čeprav so zime mile, pa nas vseeno zebe v domovih, ker tukaj ne poznajo centralne kurjave. Domačini so prijazni, mirni, ustrežljivi, vedno pripravljeni pomagati. Upoštevajo pravila, čaka se vedno v vrsti, nikoli ni nobenega prerivanja. Ko sem začela voziti avto na japonskih cestah, me je zelo presenetilo to, da nihče ne prehiti vozila pred seboj. Vozijo počasi in obzirno. Predvsem si želijo, da so odnosi med posamezniki harmonični.

Kako ste se spopadli z jezikom, kulinariko? Z jezikom sem se srečala že doma, tako da ni bilo večjih težav, ko sem začela živeti tukaj. Mi je pa na začetku narečje povzročalo kar nekaj težav, saj je čisto drugačno od standardne japonščine, ki smo se je učili. Se mi pa dogaja zdaj, ko že dolgo živim tukaj, da ne znam več kakšne pismenke napisati na roke. To je povzročila tehnologija – ko na računalnik ali telefon recimo vpišeš besedo v japonščini, ti takoj predlaga pismenke, ki jih moraš samo izbrati. Japonska hrana je poznana kot zelo zdrava, raznovrstna hrana z veliko zelenjave, rib, sojinega sira. Vse to se res vsakodnevno znajde na naših jedilnikih. Glede priprave hrane sem se veliko naučila od tašče, s katero tudi zdaj skupaj kuhava, saj je naša družina zelo velika. Štiri generacije živimo pod isto streho, kar devet se nas zbere za mizo. To pomeni tudi veliko različnih okusov. Soja, mirin, sake, miso so japonski okusi, ki jih redno uporabljam. Všeč so mi tudi nekatere vrste zelenjave, ki jih v Seničnem nisem poznala, npr. nigauri (grenka kumara) ali pa okra.

Katera je bila najtežja ovira, s katero ste se spopadali pri vključevanju v tamkajšnje življenje? Japonska kultura je drugačna od naše, ima veliko več pravil in obveznosti, na to se je kar težko privaditi. Težko mi je bilo recimo sprejeti navade okoli novega leta. Za Japonce je novo leto zelo poseben dan, nov začetek, ko v svojem domu pozdravijo božanstvo novega leta. Najprej me je presenetilo češčenje oken v zimskem mrazu, na naše silvestrovo pa kuhanje do poznih ur, krepko čez polnoč, ker pripravljajo jedi za nekaj dni naprej. Večina Japoncev je budistov, shintoistov ali pa neka mešanica obojega. Imajo mnogo verskih običa-

jev, ki se jih trdno držijo. V vsaki hiši, ki je »honke«, torej glavna veja družine, imajo manjši budistični in sintoistični oltar, ki zahteva vsakodnevno čaščenje. Prednikom je potrebno ponuditi riž in čaj, jim prižgati dišeče paličke, prinesti rože. Če dobimo od obiskovalcev kakšno darilo, recimo sadje ali slaščice, jih nesemo najprej pred oltar. Potem ko jih zaužijejo, smo na vrsti mi. Sredi julija ali avgusta, odvisno od lokacije, se odvija »obon«, ko častijo umrle prednike, ki se v tistem času treh dni vrnejo domov. Takrat je še bolj zapleteno, za vsak dan je določeno, s katerimi jedmi jim moraš postreči.

Potrjujete, da je Japonska dežela časti, pravičnosti, poguma in inženirske drznosti? Seveda, tehnološko je res razvita dežela. Ima hitre vlake, ki te pripeljejo kot blisk iz enega kraja v drugega. Japonci spoštujejo tradicijo, navade in običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Častijo prednike, na katere so zelo ponosni. Ponosni so tudi na naravo, okolica je urejena, težko se vidi odpadke na tleh, saj vse smeti odnesejo domov, kjer jih reciklirajo. Opažam tudi posebno navezanost na letne čase. Z vsakim imajo povezane določene dogodke, ki jih skoraj pretirano častijo. Spomladi ogled cvetočih češenj »hanami« izgleda kot romanje v tempelj, vsi se zberejo pod drevesi in občudujejo njihovo lepoto.

Kako ste se oziroma se z epidemijo borite na Japonskem? Se ukrepi sproščajo tudi pri vas? Že pred pojavom covida-19 je na Japonskem veljalo, da v primeru gripe, prehlada, senenega nahoda itd. uporabiš zaščitno masko. Ko je prišel covid-19, so seveda maske postale del vsakdana za vse in so tukaj ostale. V trgovinah, šolah, vseh javnih prostorih, tudi zunaj vsi odrasli nosijo masko. Prav tako sta razkuževanje rok in merjenje temperature postala del nove normale. Pri nas na podeželju nismo ime-

17

li veliko primerov okužb, je pa Ureshino turističen kraj, poznan po japonskih toplicah. Po eni strani si zato želijo turistov, po drugi pa ne, saj se bojijo novih okužb. Cepljenje poteka še bolj počasi kot v Evropi. Zdaj v juniju še vedno cepijo le starejše od 65 let. V primerjavi z Evropo kakšnih resnih ukrepov niti nismo imeli. V Tokiu in ostalih večjih mestih je bilo nekaj več omejitev, pri nas je življenje potekalo skoraj normalno, le z ukrepi: maskami, razkužili, razdaljo, zbiranjem manj ljudi.

Kaj »tržiškega« najbolj pogrešate? Predvsem naravo, svež zrak, sprehode in nabiranje zvončkov, borovnic, kostanja, gob ... Najbolj se razveselim pogleda na okoliške hribe. Ko se peljem z letališča proti domu, je to prva stvar, ki jo opazim.

Načrti, glavni cilj, ki ga želite doseči? Glede na to, da se moj vsakdan vrti okoli zelenega čaja, je glavni cilj, da naš zeleni čaj predstavimo čim širši populaciji, ne samo na Japonskem, ampak po celem svetu. To nam do določene mere tudi že uspeva, saj najdemo ljubitelje našega čaja na različnih krajih, tudi na Gorenjskem. Večina ljudi pozna matcho, ki se uporablja v čajni ceremoniji, zadnje čase pa predvsem v raznih napitkih »matcha latte« ali slaščicah. Zeleni čaj ni samo dober za zdravje, ampak tudi odličnega okusa. Na Japonskem Slovenija ostaja še neodkrit konec sveta. V trgovini pa se srečam tudi s strankami, ki mi z veseljem povedo, da so bili na Bledu. Tudi jaz se trudim predstav­ ljati Slovenijo, kot se le da. En način je s pomočjo čajev. Čaje, s katerimi sem odraščala, to so domači zeliščni čaji. Najprej smo naredili kombinacijo zelenega čaja s kamilico, da na ta način predstavim Slovenijo. Ker se je dobro obnesla, zdaj načrtujem naslednjo kombinacijo, nov okus. Upam, da bo tudi ta očaral Japonce.

Hvala za pogovor in srečno! Hvala tudi Vam!

julij 2021

18

v središču

Sainte-Marie-aux-Mines in Tržič že 55 let pobratena JOŽE KLOFUTAR

Pet let je že minilo, odkar smo tako v pobratenem Sainte-Marie-aux-Mines kot tudi v Tržiču z veličastnimi prireditvami obeležili 50-letnico pobratenja med občinama. Program sloves­ nosti je med drugim vseboval posebno tematsko razstavo, ki jo je pri­pravil Tržiški muzej pod strokovnim vodstvom dr. Bojana Knifica, avtorja izredno bogatega zbornika z naslovom ODKRIT POGLED IN ČVRST STISK ROK. Na slovesnosti ni manjkal tudi slavnostni mimohod oziroma parada, kakršne v Tržiču že dolgo ni bilo. Na njej so sodelovali številni Tržičani v okviru svojih druš­tev in združenj, pa tudi gostje iz pobratenega mesta, ki so v Tržič prišli z dvema avtobusoma.

Zadnji obisk Tržičanov v SMaM: učenci glasbene šole, plezalci, člani komisije z županom Občine Tržič. FOTO: Jože Klofutar

Še posebej pa velja omeniti slavnostno akademijo v Dvorani tržiških olimpijcev, ki so jo glasbeno obogatili učenci Glasbene šole Tržič. V njenem okviru sta župana obeh občin Claude Abel in mag. Borut Sajovic obnovila listino o pobratenju in potrdila sodelovanje in povezovanje tudi v prihodnje.

Še posebej pa je potrebno izpostaviti humanitarno gesto pobratenega mesta, kjer so priskočili na pomoč pri sanaciji po ujmi prizadetih delov (Dolina, Jelendol, Lom) naše občine. Zbrali in prispevali so kar znatno finančno pomoč.

V obdobju po obletnici se intenzivnost sodelovanja vse do leta 2019 ni zmanjšala. Poleg že tradicionalnih obiskov delegacij ob 14. juliju, francoskem državnem prazniku in naši Šuštarski nedelji, je bilo kar nekaj izmenjav in sodelovanja na razstavah oziroma borzah mineralov, na MINERAL GEM v Franciji in na MINFOSU pri nas. V sodelovanje so se vključili tudi planinci oziroma plezalci. Leta 2017 je bil organiziran enotedenski plezalni tabor v Tržiču. Srečanje mladih plezalcev so ponovili leta 2019, ko so podoben tabor organizirali v Franciji. V letu 2018 so pobrateno mesto obiskali tržiški kulturniki. Tam so se ustavili v okviru popotovanja po Franciji. V tem obdobju je prišlo tudi do izmenjave učencev osnovnih šol. Pri nas je to OŠ Križe, kjer se kar veliko učencev vključuje v tečaje francoščine, ki jih vodi Mojca Kralj. Tako je bila leta 2016 na večdnevnem bivanju v Tržiču večja skupina iz Francije, leta 2017 pa so učenci OŠ Križe obiskali svoje prijatelje v pobratenem mestu.

V začetku leta 2020 nas je zajela epidemija koronavirusa. S prepovedjo gibanja praktično v vseh državah Evrope in tudi sveta so bili onemogočeni neposredni osebni stiki. Sodelovanje je bilo omogočeno le prek modernih tehničnih pripomočkov, tako da povezovanje, sodelovanje, in izmenjava informacij niso povsem zamrli. Življenje je v nenormalnih, omejenih razmerah teklo naprej. Kot smo naše bralce že obvestili, se je v tem času v pobratenem mestu zamenjalo občinsko vodstvo, s katerim smo tudi že v stalnem stiku in že potekajo dogovori o sodelovanju v prihodnje. Ne glede na to, da vsaj trenutno to visoko obletnico »praznujemo« v Tržičanu, pa so že prisotna razmišljanja in predlogi, da bi slovesnosti v ta namen organizirali v jeseni, ko se bodo epidemiološke razmere (upajmo) še izboljšale. Vse to pa je dokaz in zagotovilo, da pobratenje kljub težkim časom ni umrlo in da ga ohranjamo tudi v bodoče.

Naša občina je prav tako leta 2019 gostila večjo skupino (gorskih) kolesarjev. Celotno organizacijo dogodka je prevzelo Planinsko društvo Tržič oziroma njihova sekcija za gorsko kolesarjenje. Naše zadnje gostovanje v pobratenem mestu je bilo sicer v sklopu praznovanja njihovega državnega praznika 14. julija, vendar je bila osrednja pozornost namenjena praznovanju 30-letnice pobratenja Sainte-Marie-aux-Mines in nemškega mesteca Untergrombacha, krajevne skupnosti Bruchsala. V programu praznovanja so sodelovali učenci Glasbene šole Tržič, ki so s čudovitim in kvalitetnim koncertom navdušili polno dvorano tamkajšnjega gledališča.

Slavnostna akademija: obnova listine o pobratenju – župana Claude Abel in mag. Borut Sajovic. FOTO: Jože Klofutar

Ludbreg in Tržič že 40 let pobratena Nedvoumno začetek in temelj sodelovanja in kasnejšega pobratenja med občinama Ludbreg in Tržič pomeni povezovanje na gospodarskem področju, konkretno med Tovarno obutve PEKO Tržič in podjetjem BUDUČNOST iz Ludbrega. Iz tega razloga je samoumevna odločitev pridobiti informacije iz prve roke. Zato smo opravili razgovor s takratnim prvim možem Peka, direktorjem Janezom Bedino.

Kako se spominjate začetkov sodelovanja med podjetjema Peko in Budučnost, torej med Ludbregom in Tržičem? Začetki sodelovanja med Budučnostjo in Pekom segajo v zgodnja

julij 2021

70. leta, ko je Budučnost – kot velika obrt­ na zadruga, ki je zaposlovala 120 delavcev – vstopila v skupnost dobaviteljev obutve v Pekovo trgovsko Takratni direktor Tovarne obutve PEKO Tržič Janez mrežo, kamor Bedina (arhiv J.B.)

v središču so bila vključena mnoga podjetja praktično iz cele Jugoslavije. Posebej pomembno je bilo sodelovanje z Budučnostjo, pri katerem je bilo odločilno intenzivno povečevanje obsega in kvalitete medsebojnih odnosov: podjetji sta širili sodelovanje s prevzemom izdelave zgornjih delov za potrebe Peka, s programiranjem proizvodnje v Budučnosti, s skupno nabavo izdelavnih materialov, s pripravo proizvodne dokumentacije in orodij za proizvodnjo v Budučnosti. Z ugodnimi poslovnimi rezultati in s hitrim povečevanjem zapos­ lovanja novih delavcev je vodstvu Budučnosti uspelo pritegniti vodstvo občine Ludbreg, predvsem predsednika Dragotina Novaka, da se je aktivno z vsemi močmi vključilo v načrtovanje izgradnje novih poslovnih prostorov za Budučnost in za njeno vključitev v DO PEKO. Izgradnja je bila zelo uspešna: trajala je le osem mesecev in bila zaključena v okviru planiranih sredstev. Hkrati se je zaključil postopek formalne priključitve Budučnosti v DO PEKO. Uspešno zaključena investicija v nove poslovne prostore in reorganizacija poslovanja je za Budučnost pomenila predvsem povečanje števila zaposlenih na 1850 in sorazmerno povečanje obsega poslovanja.

Od kod in kdaj pobuda za pobratenje med občinama, tudi Vaš prispevek v tem pogledu? Nedvoumno je poslovni uspeh Budučnosti, predvsem pa njena neposredna vključitev v sistem delovne organizacije Peko, vzbudil zanimanje tako lokalnih kot tudi republiških oblasti. Iz tega razloga je prišlo do prijateljskih vezi in sodelovanja občinskih struktur, pri čemer je največ zanimanja pokazal Jakob Štabuc, takratni direktor Splošnega gradbenega podjetja Tržič, ki je osebno veliko prispeval k povezovanju in sodelovanju organov oblasti in politike obeh občin. Na tej osnovi je prišlo do odločitve obeh skupščin občin o sklenitvi oziroma podpisu listine o pobratenju leta 1981.

Občina Ludbreg je kot zahvalo in priznanje za Vaše delo in pris­pevek sprejela sklep o podelitvi naziva častni občan. Kako in kdaj se je to zgodilo, kdo je to predlagal? Prepričan sem, da je bil glavni predlagatelj predsednik Skupščine Občine Ludbreg Dragotin Novak, velik zagovornik in podpornik sodelovanja in povezovanja med Budučnostjo in Pekom. Seveda pa je močno podporo temu predlogu dalo tudi vodstvo podjetja. Dodelitev naziva častni občan je bila opravljena še pred podpisom listine o pobratenju.

Kaj Vam to priznanje pomeni osebno? Šlo je za velik prispevek Peka k razvoju takrat pretežno kmečkega, nerazvitega področja. To priznanje je bilo tudi potrditev pravilnosti odločitve vodstva Peka, ki sem ga takrat vodil, saj je bil ta

19

del proizvod­ nje v Ludbregu pomembna dopolnitev in razbremenitev proizvodnje v matičnem podjetju v Tržiču. To pa pomeni, da ni šlo zgolj za priznanje meni osebno, ampak celotni vodstveni strukturi Peka in tudi ljudem – strokovnja­ kom, ki so dnevno bedeli nad proizvod­ njo v Ludbregu.

Dejstvo je, da za vaš naziv častnega občana pobratene občine v Tržiču vedo bolj redki. Kako je glede tega v Ludbregu? In kako je (bilo) z Vašim vključevanjem v sodelovanje in aktivnosti med občinama? Čeprav sem še pred podpisom listine o pobratenju zapustil vodstveni položaj v Peku (zaposlil sem se na SISEOT – Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino), sem bil kar nekajkrat vabljen na nekatere oblike sodelovanja med občinama, česar sem se po možnosti udeleževal glede na svoje nove službene obveznosti. Z razpadom Jugoslavije oziroma spremembo sistemov v obeh bivših republikah pa je bilo tega izrazito manj. Moram pa poudariti, da se je ta odnos s strani obeh občin bistveno izboljšal, kar še posebej velja za Občino Tržič.

Vaša razmišljanja ob 40. letnici pobratenja, ki jo praznujemo v letošnjem letu? Obžalujem, da danes ni več niti Peka niti Budučnosti in da so tako žalostno propadli vsi napori in dosežki takratnega časa. Po drugi strani me veseli, da obe občini na osnovah dobrega sodelovanja in povezovanja to pobratenje negujeta naprej. To je pomembna zapuščina, saj s tem ne bosta pozabljena ne Budučnost in ne Peko, s tem pa tudi ne naši napori, ki so bili v dobri veri vloženi v to, predvsem v poslovno sodelovanje, razvoj in napredek tega dela Hrvaške.

Čestitka župana pobratenega Ludbrega ŽUPAN, DUBRAVKO BILIĆ, FOTO: ARHIV ŽUPANA DUBRAVKA BILIĆA

Za krepitev prijateljstva je bila občina Tržič izbrana zaradi gospodarskega sodelovanja. Začelo se je namreč, ko se je Ludbreško podjetje Budučnost, zaradi nadaljnjega gospodarskega razvoja, odločil za partnerja, ki jim je bil do takrat naklonjen in je imel pravičen poslovni odnos, to je podjetje Peko iz Tržiča. Peko je sprejel sodelovanje in že leta 1972 je bil sklenjen sporazum o poslovno – tehničnem sodelovanju, v katerem so navedene osnovne determinante prihodnjega sodelovanja: proizvodnja, specializacija, vzajemno tehnična in ekonomska pomoč, zavarovanje proizvodnega programa in umestitve ter skupno načrtovanje razvoja. Leta 1980 je bil dohodek celo dva krat večji kot leta 1976, ko se je začela načrtovana gradnja. Ob sodelovanju teh podjetij, se je istočasno razvilo izjemno prijateljsko sodelovanje med vsemi družbeno političnimi organizacijami Tržiča in Ludbrega, zato sta leta 1981 obe skupščini občine sprejeli Listino o pobratenju obeh držav občine (Testimonium) kar je še toliko bolj okrepilo svoje vezi. Zaradi vsega omenjenega je mesto Tržič 1. aprila 2002 uradno postal mestni prijatelj »Centra sveta«, kot potrditev tega pobratenja. V tem letu se praznuje 40 – letnica in občini še vedno odlično sodelujeta. Ob tej priložnosti čestitam vsem občanom občine Tržič v upanju, da bomo v bližnji prihodnosti proslavili skupaj.

julij 2021

20

šola, vrtec

Odličnjaki vseh devet let šolanja ERNA MEGLIČ, RAVNATELJICA OŠ KRIŽE, FOTO: OBČINA TRŽIČ

Šolsko leto 2020/2021 je zaključilo 124 devetošolcev iz treh osnovnih šol občine Tržič. Med njimi je bilo 23 učencev, ki so imeli vseh devet let šolanja odličen uspeh. V OŠ Bistrica: Meta Mencej, Tina Stritih, Klara Šlibar, Žan Mladenovski, Nuša Polajnar, Alja Štular, Neja Bijelić in Klemen Aljančič. V OŠ Križe: Aljaž Erman, Sara Leban, Tea Meglič, Jakob Snedic, Urban Bizjak in Nejc Šmon. V OŠ Tržič: Veno Bajazet, Sebastjan Bernard, Tjaša Kumlanc, Jakob Žefran, Zala Knaflič, Ajda Gramc, Maj Soklič, Matic Soklič in Maja Meglič. Gospod župan magister Borut Sajovic je v torek, 15. 6. 2021, učence sprejel na občini in jim podelil zlato petico. Za uspešno delo in učenje jim Občina Tržič podarja letno karto za tržiško Gorenjsko plažo. Učencem čestitamo in jim želimo uspešno živ­ljenjsko pot. Učiteljem in staršem hvala za podporo.

Likovni tabor v Piranu, 4.–6. junij 2021 DARJA ZUPAN, FOTO: DARJA ZUPAN

V okviru ustvarjalnih delavnic, ki jih izvajamo na OŠ Tržič, smo izvedli likovni tabor za 2. razred. Učenci so pokazali neustavljivo veselje, voljo in prizadevnost. Bivali smo v OŠ Piran, kjer so nas prijazno gostili. Na taboru smo ustvarjali, se potepali po Piranu in se prepustili preprostim dogodivščinam. Učenci so se prvič peljali z ladjico in obiskali akvarij. Z veseljem so povadili tudi matematiko. V naši šolski avli smo s skupnimi močmi postavili razstavo likovnih izdelkov, nastalih na taboru. Organizacijo tabora so omogočili donatorji, katerim smo vsi zelo hvaležni. Preživeli smo trenutke, ki nam še grejejo srce.

9. a tržiške šole na pot ROMANA TURK, RAZREDNIČARKA, FOTO: ARHIV OŠ TRŽIČ

V letih šolanja ste se naučili, da je čas zelo relativen. Ko gledamo nazaj, se zdi, da mine hitro. Ko smo v sedanjos­ ti, pa se nam zdi, da teče po polžje. Naša skupna leta od 6. do 9. razreda so minila kot utrinek. Skupaj smo preživeli lepe in slabe trenutke, doživeli vrhunce in padce, skupaj smo se smejali, skupaj jokali. Zadnji dve leti sta nas dodobra zaznamovali. Epidemija, delo na daljavo, šolanje doma. Zato je bilo tudi naše slovo drugačno, a nič manj prisrčno. Ob življenjskem prehodu vam želim, da jadrate z razpetimi krili. Naj vas vodita srčnost in pogum.

julij 2021

šola, vrtec

21

Projekt Naj Slovenija: 30 let na OŠ Križe – 30 daril za rojstni dan naše države HELENA DEJAK, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Na OŠ Križe že ves mesec potekajo priprave na 30. obletnico samostojnosti Republike Slovenije. Učenci skupaj z učitelji izvajajo 30 različnih aktivnosti, povezanih s Slovenijo, ki predstavljajo 30 daril za rojstni dan. Spodbujamo ljubezen in pripadnost domovini. Večino daril smo že odvili, zaključna prireditev pa bo 24. 6. 2021, dan pred dnevom državnosti. Prvošolci so likovno ustvarjali in imeli intervju: Rad imam Slovenijo. Drugošolci so spoznavali simbole Slovenije in slovenske jedi. Tretješolci spoznavajo grbe slovenskih mest in narodne noše. Četrtošolci predstavljajo naj športnike in glasbenike Slovenije. Petošolci so naredili osebno izkaznico Slovenije in utrjevali značilnosti naših naravnih enot. Šestošolci opisujejo slovenske kraje, pri gospodinjstvu pa bodo Sloveniji spekli rojstnodnevno torto. Sedmošolci so pisali akrostihe in spoznavali slovenska narečja. Osmošolci so posadili drevo in poiskali naj znanstvenike in naj reko, goro … Devetošolci pripravljajo Prospekt mojega kraja in zgodovinski pregled Republike Slovenije. Nekaj aktivnosti pa je skupno vsem razredom: akcija Skupaj okoli Slovenije in zaključna prireditev, himna, izdelava zastav, branje različnih besedil o Sloveniji, razvoj športa, zaključna proslava … Ob aktivnostih sproti nastaja tudi razstava ob vhodu v šolo. AKCIJA SKUPAJ OKOLI SLOVENIJE Prva dejavnost je bila akcija Skupaj okoli Slovenije. Aktivnost smo pričeli v ponedeljek, 10. 5. 2021, in zaključili v petek, 21. 5. 2021, s prireditvijo na šolskem igrišču, kjer so se zbrali vsi razredi. Zbrane je nagovoril gospod župan, ravnateljica Erna Meglič pa je razglasila rezultate.

Vsi delavci šole in učenci so imeli cilj, da skupaj s starši, starimi starši oz. sorodniki prehodijo ali pretečejo dolžino državne meje Slovenije (1382 km). Več družinskih članov je hodilo, več je bilo kilometrov. Vsak razred je vsakodnevno beležil rezultate in se lahko primerjal z drugimi. Slovenijo smo obhodili kar 32-krat in naredili več kot 40.000 kilometrov. Vsi razredi so bili za nagrado en teden, nekateri celo dva brez domače naloge.

NEKAJ MISLI UČENCEV: Z družino hodimo več, akcija mi je zelo všeč. Ponosen sem na naše dosežke. Z mami smo šli zaradi akcije popoldne na sprehod. Hodim veliko več kot prej, veliko sem na zraku. Všeč mi je, ker bomo en teden brez naloge. Veliko sem se družila z družino. Meni je bilo potovanje okoli Slovenije zabavno. Všeč mi je, ko doži­ viš uspeh in razredu uspe prehoditi kilometre okoli Slovenije, mogoče celo 2-krat. Meni je ta akcija všeč. Po navadi hodim na sprehod s svojo družino, na primer z mamo, očetom, bratcem, sestrico. Všeč mi je tudi zato, ker je naš razred zelo tekmovalen in bi zelo radi premagali druge razrede. Dobro mi je, da se več gibamo in hodimo v hribe. Družimo se z dru­ žino med rekreacijo. Hodim z družinskimi člani v hribe in na sprehod. Zato da se družimo in preživljamo čas skupaj ter smo en teden brez naloge. Akcija skupaj okoli Slovenije mi je zelo všeč, saj mi je to motivacija, da se več gibam. V času akcije hodim veliko več kot prej. S seboj vzamem člane svoje družine. Poti, po katerih hodimo, so različne.

julij 2021

22

šola, vrtec

Zlati Aljaž Erman in srebrni Maks Ivan Simon na tekmovanju iz fizike NEŽA POLJANC, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Učenec Aljaž Erman iz 9. a razreda OŠ Križe se je na državnem tekmovanju iz fizike uvrstil na odlično 8. mesto. Svojo zbirko dosežkov

je tako povečal za še eno ZLATO PRIZNANJE. Maks Ivan Simon iz 8. a razreda OŠ Križe pa je dosegel SREBRNO PRIZNANJE.

Smo UNESCO šola

Zlati astronom Mark Ahčin

MONIKA KOŠIR

UNESCO ASPnet je zveza sodelujočih šol po svetu in v Sloveniji. Njeni člani delujejo v duhu kulture miru in nenasilja, strpnosti in sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, v poglobljeni skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter širše, našega skupnega doma – planeta Zemlje. Osnovna šola Križe je v šolskem letu 2020/21 kandidatka mreže UNESCO pri­ druženih šol, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Na področju izobraževanja si prizadevamo razvijati vsa štiri načela za 21. stoletje, ki zavezujejo članice UNESCO ASPnet. To so:

• Učiti se, da bi vedeli! • Učiti se delati! • Naučiti se živeti skupaj! • Učiti se biti! V vsakodnevnem delu in življenju šole težimo k temu, da bi bil UNESCO ASPnet način razmišljanja in udejanjanja. Dejavnosti in projekte izvajamo pri posameznih predmetih, razrednih urah, podaljšanemu bivanju, nekaj pa tudi v okviru dodatnega dela in raziskovanja. Ker verjamemo v smisel in moč medsebojnega povezovanja, ves čas sodelujemo tudi v različnih projektih drugih UNESCO ASPnet šol.

NEŽA POLJANC, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Učenec Mark Ahčin iz 8. b razreda OŠ Križe se je na državnem tekmovanju iz astronomije uvrstil na odlično 5. mesto. Dobil je TRETJO NAGRADO in ZLATO PRIZNANJE. Iskrene čestitke!

Sodelovanje s šolo Jean-Georges Reber MOJCA KRALJ, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Osnovna šola Križe spodbuja zanimanje učencev za večjezičnost in razvija medkulturnost, zato se učenci lahko učijo tri tuje jezike. Poleg angleščine in nemščine se učenci zadnje triade lahko odločijo še za učenje francoščine. Evropske smernice priporočajo učenje vsaj dveh tujih jezikov v osnovni šoli, s tem pa uresničevanja cilja, da se je vsak Evropejec zmožen sporazumevati še v dveh jezikih poleg maternega. Večina učencev je tako že na dobri poti do večjezičnosti. Učenje tujih jezikov je veliko bolj zanimivo in osmišljeno, če jezik in kulturo lahko doživiš v živo, zato se je jeseni 2015 šola povezala s šolo Jean-Georges Reber iz pobratenega mesta Sainte-Marie-aux-Mines. Učenci so pri pouku francoščine, nemščine in angleščine spoznavali, kako živijo ljudje v Franciji, Francozom pa smo predstavili našo domovino, običaje in jezik. Pomemben del projekta je bilo dopisovanje, saj so učenci lahko navezali tesnejše stike, hkrati pa so razvijali komunikacijske zmožnosti v tujem jeziku. Lansko pomlad smo načrtovali novo srečanje, a smo morali obisk Francozov za-

julij 2021

radi epidemije odpovedati. Čeprav naše življenje še vedno kroji virus, šoli ostajata povezani. Spoznavanje tujih dežel in odkrivanje podobnosti med narodi je vedno zanimivo, v teh nenavadnih časih pa še toliko bolj. Učenci si redno izmenjujejo pisma in voščila. Najslajše so praznične pošiljke, ko naše učence razveselijo brede-

le, tradicionalni alzaški piškoti, francoske šolarje pa naše dobrote ter lično izdelane voščilnice in darilca. Pred začetkom počit­ nic smo francoske prijatelje povabili na interaktivni izlet po Tržiču, ki smo jim ga pripravili pri pouku. Želimo pa si, da bi jih kmalu lahko tudi zares pozdravili v Tržiču.

šola, vrtec

23

Tri zlata priznanja na državnem tekmovanju iz znanja matematike TATJANA VILAR, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

V soboto, 15. 5. 2021, je potekalo državno tekmovanje iz znanja matematike za Vegova priznanja. Letos se je na državno tekmovanje uspelo uvrstiti kar 9 učencev OŠ Križe. Tekmovanja so se udeležili: Urban Bolha in Erazem Marn iz 5. razreda, Julija Rozman iz 6. razreda, Katarina Langus, Andraž Kraševec in Mina Primožič iz 7. razreda, Mark Ahčin iz 8. razreda ter Aljaž Erman in Sara Leban iz 9. razreda. Zlato priznanje so osvojili Katarina Langus, Mark Ahčin in Aljaž Erman, ostali tekmovalci so osvojili srebrna priznanja. Mark Ahčin se je uvrstil na odlično 16. mesto na državnem tekmovanju, kjer je tekmovalo 472 osmošolcev. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem.

Na fotografiji so ponosni dobitniki zlatih priznanj (Katarina Langus, Aljaž Erman in Mark Ahčin).

Slovenija – vse najboljše SIMONA BERTONCELJ, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

Takšen je bil naslov letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Ali naslov lahko razumeti »le« kot voščilo? Morda ga kdo razume kot ugotovitev – Slovenija je vse, kar je najboljšega za vse nas; spet kdo drug ga razume tako, da na koncu naslova postavi vprašaj – in s tem spodbudi razmišljanje o tem, kako bi lahko bila najboljša Slovenija še boljša … Ob branju knjige Kako dolg je čas Mateta Dolenca smo kritično razmišljali o današnji podobi Slovenije. Da ne bi bilo vse tako resno in strogo, ima zasluge Mate Dolenc s svojim prefinjenim ironičnim tonom. Branje nam je odpiralo svetove v razumevanje sveta, Slovenije in sebe. Srebrni priznanji sta na državnem tekmovanju osvoji tudi učenki OŠ Križe: Katja Cankar Kodrič in Sara Leban.

Na fotografiji od desne proti levi: Katja Cankar Kodrič, Sara Leban in mentorica Simona Bertoncelj.

Srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz kemije MONIKA KOŠIR, FOTO: ARHIV OŠ KRIŽE

V letu 2021 obeležujemo 30. obletnico nas­ tanka samostojne slovenske države. Slovenija smo ljudje in v nas je moč, da zmoremo previhariti slabe dni ter ostati složni in trdni. V vseh delih naše domovine so se predniki trudili, da smo, da obstajamo in svoje misli usmerjamo v prihodnost. Naša prihodnost je slovenska mladina, katere znanje, ideje, zagnanost, smeh in idealizem potrebujemo bolj kot kdaj prej.

Ti, ki so danes otroci, bodo jutri svet gradili, ga vodili in skupaj z nami v njem živeli. Mladi potrebujejo le priložnosti, da se lahko izkažejo in dokažejo. Izkazal in dokazal se je tudi učenec Osnovne šole Križe Jaka Selan, saj je na državnem tekmovanju za Preglovo priznanje prejel srebrno priznanje. Izjemno veseli in ponosni smo na njegovo znanje in rezultate.

julij 2021

24

šola, vrtec

Kaj se je v Tržiču kuhalo nekoč in danes MOJCA JANC, GREGOR JANC, FOTO: GREGOR JANC

Domača kuhinja je prostor, ki za otroke zagotovo skriva marsikaj zanimivega. V treh skupinah Vrtca Tržič, kjer se vključuje nekatere elemente Reggio Emilia, smo v lanskem šolskem letu za nekaj tednov svoje igralnice spremenili v kuhinje. Otroci so se preselili v svet začimb, kuhalnic, piskrov in pokrovk ... ter že skoraj pozabljenih tržiških jedi. Skupaj smo se učili rezati, strgati, gnesti in tudi mleti različna živila, iz katerih so nastajale okusne malice. Za zaključek projekta pa smo si sami skuhali kar celo kosilo. Ob tem, da so otroci uživali in ustvarjali v kuhinji, smo želeli, da se otroci učijo kulture prehranjevanja in spoznavajo stare jedi. Po vsaki

skuhani in z okušanjem preverjeni jedi so otroci razmišljali, kako je jed nastala, kaj smo potrebovali v naši kuhinji. Nastali so prav posebni recepti, ki nam ne sporočajo samo, kako naj kuhamo, ampak tudi, kako so otroci kuhanje doživljali. Vzgojitelji Tjaša Rozman, Gregor Janc in Mojca Janc smo recepte zbrali, oblikovali in s tehnično pomočjo Kristine Lindav pripravili knjižico za tisk. Ravnateljica Vrtca Tržič Tatjana Blaži nam je omogočila, da smo kuharsko knjigo letos tudi izdali. Veselimo se že novega šolskega leta, ko bomo s pomočjo svoje knjižice receptov »Kaj diši?« to temo otrokom spet približali v okviru tedna evropske kulturne dediščine.

Prešernova nagrada PRIJATELJI, FOTO: KATARINA FIŠER

Ines Ovsenek Wolf, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, zaposlena na Osnovni šoli Tržič, je zaključila magistrski študij specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani s povprečjem 9,4. Tekom študija si je z obštudijskimi dejavnostmi nabrala številne izkušnje na različnih področjih, in sicer od animacije in spremstva osnovnošolskih otrok in otrok s posebnimi potrebami na letovanja, v kolonije in na planinske tabore vse do izkušenj s področja vodenja društva, ekipe in vodenja številnih tako manjših kot večjih dogodkov. Izkušnje za delo z učenci s posebnimi potrebami je pol leta pridobivala tudi v Angliji, natančneje na zasebni osnovni šoli The Unicorn

School, specializirani za poučevanje otrok z disleksijo in drugimi specifičnimi učnimi težavami. Vse omenjene izkušnje in znanja je združila v zapisu svojega magis­ trskega dela, ki ga je Senat Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani prepoznal kot eno izmed najboljših del na študijskem, znanstvenoraziskovalnem in umetniškem področju. Za svoje magistrsko delo z nazivom Timsko delo strokovnih delavcev pri nudenju strokovne pomoči in podpore učencem s specifičnimi učnimi težavami v osnovni šoli: primerjalna študija Slovenije in Anglije je konec meseca maja 2021 prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Žan Košir najboljši športnik Tržiča tudi za leto 2020 BISERKA DRINOVEC, FOTO: VILI VOGELNIK

Športna zveza Tržič je skupaj z Občino Tržič v mesecu juniju v amfiteatru Gorenjske plaže pripravila svečano akademijo, na kateri smo podelili priznanja športnikom, ki so v preteklem letu 2020 dosegli odmevne mednarodne rezultate ali pa osvojili naslov državnega prvaka. Podeljeno je bilo tudi priznanje za delo na področju športa.

PREJEMNIK ŠPORTNE PLAKETE ZA DELO IN DOSEŽKE NA PODROČJU ŠPORTA Priznanje Slavku Rožiču - Slavcu (1972– 2021) za prispevek pri razvoju alpinizma

julij 2021

lahko utemeljimo na različne načine. Alpinizem je šport, je avanturizem in je način življenja. Slavc je bil alpinist na vse tri načine. V alpinizmu je nanizal precej športnih dosežkov, zlasti v velikih alpskih stenah. Preplezal je vse tri probleme Alp: Matterhorn, Grandes Jorasses in Eiger. Omenimo še odprave: na Anapurno, na Elbrus, v Maroko, v Črno Goro in različno skalno plezanje v ZDA. Slavčev avanturizem se je kazal v širini njegovih dejavnosti v gorah. Udejstvoval se je v vseh oblikah plezanja: športnem, lednem, skalnem, tehničnem, balvan-

skem. Bil je turni in alpinistični smučar ter navdušen gorski kolesar. Pomembno vlogo je imel tudi v gorski reševalni službi kot predsednik društva GRS Tržič (2006– 2013) in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (2010–2018). Dolga leta je deloval tudi kot inštruktor GRS in član izpitne komisije. Posebej pomembno delo za razvoj alpinizma pa je bilo delo na področju alpinistične vzgoje. Štiri leta je bil načelnik alpinističnega odseka PD Tržič. V delo planinskega društva je bil vključen na številne načine in v različnih vlogah. Kot alpinistični inštruktor in občasni vodja alpinistične šole je Slavc sodeloval pri vzgoji številnih rodov

šport

25

tržiških alpinistov. Mnogim je bil mentor in soplezalec na začetku alpinistične poti in kasneje pri pomembnejših vzponih in odpravah. Pomen njegove vpetosti v vzgojo novih alpinistov je težko opisati nekomu, ki v ta proces ni bil vpet. Zagotovo so ga številni imeli za vzor, za prijatelja, za mentorja. Zato so njegovo tragično nesrečo doživeli kot veliko izgubo. Občutenje izgube so doživeli njegovi bližnji, alpinistična skupnost v Tržiču in zagotovo tudi slovenska alpinistična skupnost, saj je Slavc v njej deloval več kot trideset let na prej opisanih raznolikih področjih in z zavzetostjo, ki jo ima lahko samo nekdo, ki svojo identiteto zgradi v veliki posvečenosti eni stvari. Slavko Rožič je imel alpinizem za način življenja v njegovi polnosti in vseprisotnosti. Verjet­ no so bile gore zanj prvi dom in postale so njegov večni dom. Več let je deloval tudi v organih Športne zveze Tržič. Priznanje, ki ga prejema posthumno, naj nam bo v navdih, da bomo tudi mi živeli polno, pustolovsko in tudi v dobro ljudi, ki nas obdajajo in jih štejemo za člane naveze na naših življenjskih poteh. V njegovem imenu je priznanje prejel njegov sin Nejc Štamcar Rožič.

NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI TRŽIČA Strokovna komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor športne zveze, je pregledala vse prispele predloge ter na osnovi pravil izvedla točkovanje in določila vrstni red najboljših športnikov. Prvo mesto in s tem naziv najboljšega športnika Tržiča za minulo leto je tretjič zapored osvojil deskar Žan Košir, član Kluba deskanja Zakon. Drugo mesto je osvojil smučarski skakalec Anže Semenič, član NSK Tržič FMG. Tretje mesto je zasedel športni plezalec Anže Peharc, ki je član Alpinističnega odseka Kranj. Nominiranki za ta laskavi naziv sta bili še Marija Ahačič Premrl in Irena Mejač, obe članici Kegljaškega kluba Ljubelj.

NAJOBETAVNEJŠI ŠPORTNIKI Prvo mesto je osvojila obetavna smučarska skakalka Jerneja Repinc Zupančič, drugo mesto je osvojil nordijski kombinatorec Matic Hladnik. Oba sta člana Nordijskega smučarskega kluba Tržič FMG. Tretje mesto je zasedla mlada namiznoteniška igralka Tjaša Novak, ki je članica Namiznoteniškega kluba Kajuh Slovan. Za obetavno športnico je bila nominirana tudi Sara Rovtar, članica Kegljaš­kega kluba Ljubelj.

DRŽAVNI PRVAKI V MINULEM LETU IN PREJEMNIKI MALEGA ŠPORTNEGA ZNAKA OBČINE TRŽIČ Taja Bodlaj in Ajda Košnjek sta državni prvakinji v smučarskih skokih, članici Nordijskega smučarskega kluba Tržič FMG. Prav tako je član NSK Tržič FMG Lovro Dovžan, ki je postal državni prvak v nordijski kombinaciji. Maša Bodlaj, Lana Pesjak, Zoja Šorn Vesel in Sara Rovtar so postale ekipne državne prvakinje v kegljanju, članice Kegljaškega kluba Ljubelj. Jaka Dolinar je postal državni prvak v atletiki in je član Atletskega kluba Križe Tržič. Kiara Kejžar je postala državna prvakinja v rock and rollu. Je članica Plesnega kluba Tržič. Taša Muzik, članica Karate kluba

Ljubljana, je z ekipo postala državna prvakinja v disciplini kumite. Gaja Stegnar je šolska državna prvakinja v smučarskih skokih.

PREJEMNIKI VELIKEGA ŠPORTNEGA ZNAKA OBČINE TRŽIČ Marija Ahačič Premrl je prejemnica velikega športnega znaka Tržič in je članica Kegljaškega kluba Ljubelj. Prav tako je prejemnik velikega znaka Nejc Tomšič, član Plesnega kluba Tržič. Čestitke vsem prejemnikom priznanj.

Odlična mesta AURIS Kranj BORIS HORVAT TIHI, FOTO: ARHIV AURIS KRANJ

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj je na državnem prvenstvu gluhih v orientacijskem teku 12. 6. 2021 v Črnem Vrhu nad Idrijo doseglo lep ekipni uspeh. 1. mesto Alenka Dobnikar (Medvode) in Boris Horvat (Tržič) 2. mesto Maja Šušteršič (Kranj) in Stanko Mur (Škofja Loka) 3. mesto Marko Dragoš (Kranj)

julij 2021

26

naše okolje

Vesna Jekovec, direktorica Komunalnega podjetja Tržič MAJA TEKAVEC, FOTO: OSEBNI ARHIV VESNE JEKOVEC

Zdaj ste že, lahko rečemo, malo bolj domači na novem delovnem mestu. Funkcijo direktorice Komunalnega podjetja Tržič ste prevzeli februarja in razloga nadzornega sveta pri potrjevanju sta bila med drugim tudi potreba po hitrem izboljšanju poslovnega izida in potreba po izvedbi sanacije poslovanja podjetja. V kakšnem stanju ste prevzeli podjetje? Podjetje sem prevzela v precej slabem stanju. Izguba je v zadnjih štirih letih iz leta v leto naraščala. Razlogi so različni: od višanja cen podizvajalcev pri izvajanju GJS (prevzem odpadnega blata, prevzem odpadkov), stroškov podizvajalcev pri tržnih delih, višanja stroškov dela, slabe organizacije pri izvajanju delovnih procesov do prenizkih cen na nekaterih GJS.

Izbrali so vas tudi zaradi dolgoletnih izkušenj in dobrega poznavanja področja gospodarskih javnih služb. Strokovnjakinja pa ste tudi na finančnem področju. Česa ste se lotili najprej? V podjetju sem na vodstveni funkciji zaposlena že več kot dvajset let in dobro poznam delovanje vseh dejavnosti, ki jih izvajamo. Ker sem tudi občanka občine Tržič, želim, da so storitve opravljene korektno ter obračunane po najbolj optimalni ceni ob tem, da ne zaostaja razvoj. Moj cilj ob prevzemu vodenja podjetja je bil vzpostaviti boljšo organizacijo procesov in posledično optimizirati stroške. Tako sem se najprej lotila spremembe organizacijske sheme podjetja, kar je pomenilo spremembo sistemizacije delovnih mest, novo opredelitev kadrovske zasedbe in njihovih nalog. Vse z namenom, da so zaposleni čim bolj optimalno razporejeni za opravljanje zahtevanih nalog. Hkrati s tem zmanjšujemo stroške zunanjih izvajalcev – kjer je le možno. Lotila sem se tudi posodabljanja na področ­ju potrebnih sredstev za delo, saj imamo na določenih področjih težave in veliko stroškov popravil zaradi iztrošenosti, spet druga sredstva pa so bila premalo izkoriščena. Povišali smo cene GJS, kjer je bil primanjkljaj največji. To je na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter na področju zbiranja biološko razgradljivih odpadkov. Do konca leta pa bo zaradi višjih cen prevzemnika verjet­ no potrebno še povišanje cen obdelave in odlaganja odpadkov. Naša deponija je namreč zaprta, kot vemo. Verjamem, da bomo z dobro organizacijo, sprotno komunikacijo ter trdim delom

julij 2021

prav vsakega od zaposlenih uspeli našim občanom zagotavljati najboljše usluge.

Eden od vaših ciljev je tudi boljša komunikacija z občani. S katerimi vprašanji se ljudje največkrat obračajo na vas? V podjetju imamo že slabo desetletje uspešno uvedeno brezplačno obveščanje občanov – obvestila lahko prejemajo preko SMS-ov ali e-pošte. Veliko občanov je že prijavljenih na obveščanje in na ta način pravočasno pridobijo za njih pomembne informacije – npr. o prekinitvi oskrbe s pit­ no vodo, spremembi pri odvozu odpadkov ali zapori občinske ceste. Vse, ki še niso prijavljeni in bi želeli biti, na tem mestu vabim, da nam pišejo (na info@komunala-trzic.si) in se vključijo. Prav tako ažurno obveščamo o vseh pomembnih zadevah na naši Facebook in spletni strani. V jesenskem času načrtujemo prenovo naše spletne strani, tako da bo še bolj pregledna in uporabnikom prijazna. Do podatkov o zaračunanih storitvah in plačilih za svoje odjemno mesto lahko uporabniki dostopajo na portalu komunala.info. Naj na tem mestu izkoristim še priložnost in uporabnike povabim, da se odločijo za prejem e-računa, saj je to okolju bolj prijazen in za uporabnike najbolj enostaven način prejemanja in plačevanja računov.

Kakšno je trenutno stanje v Tržiču, kar se tiče ločevanja odpadkov? Bo potrebno na tem področju še veliko ozaveščati? Priznati moram, da je zavest o pomenu ločevanja odpadkov v Tržiču v zadnjih letih na žalost nekoliko popustila. Ozaveščeni del občanov sicer skrbno ločuje odpadke in jih pravilno razvršča tako v zabojnike na domačem pragu kot v zabojnike na ekološ­kih otokih. Še vedno pa se občani premalo poslužujejo razvrščanja ostalih odpadkov, ki se lahko oddajo v zbirnem centru v Kovorju. Opažamo veliko nepravilnega odlaganja kosovnih odpadkov ob ekoloških otokih. Menim, da je to res nepotrebno, saj še vedno dvakrat letno izvedemo akcijo zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, uporabniki pa lahko svoje kosovne odpadke pripeljejo v zbirni center kadarkoli v času njegovega obratovanja. Posebej bi se dotaknila področja zmanjševanja količin odpadkov. V potrošniški družbi je sicer to kar velik izziv, vendar menim, da bomo v prihodnosti vsi morali

zmanjšati količino odpadkov – s ponovno uporabo in manj spontanimi nakupi dobrin. Na tej ozaveščenosti bo potrebno delati v prihodnosti, tako na lokalni ravni kot tudi širše.

S katerimi težavami v občini Tržič se največkrat spopadate? Kot že omenjeno, se največkrat srečamo z nepravilno odloženimi odpadki ob ekoloških otokih, ki tja ne sodijo. Zaradi izrednega odvažanja takih odpadkov so stroški višji in na koncu se ti odražajo na položnicah, ki jih plačujemo vsi. Prav tako se pogosto srečujemo z neprimerno uporabo kanalizacije. Ponovno: v kanalizacijo sodijo le človeški iztrebki in toaletni papir, nikakor pa ne odpadki. Vsi tja odvrženi odpadki (hrana, higienski material, kosi oblačil) se potem tekom kanalizacijskega sistema nabirajo in zamašijo cevi, kar povzroči strojelome na kanalizacijskih črpališčih in posledično pomeni višje stroške odstranjevanja teh

naše zdravje odpadkov tudi na čistilni napravi. Še ena od težav je vandalizem, ki se žal vedno pogosteje pojavlja na igriščih, kjer opažamo tudi precej odvrženih odpadkov (pločevinke, ostanki hrane ipd.). Lani smo ob prvem valu epidemije koronavirusa prejeli kar nekaj klicev zgroženih občanov, koliko manjših odpadkov (papirni robčki, embalaža …) se je nenadoma začelo pojavljati v naravi.

S katerimi pristopi mladim predstavljate načine, kako ohranjati čisto okolje? V šole se na njihovo povabilo vključujemo predvsem v okviru obeležitev posebnih dni – npr. ob dnevu Zemlje, dnevu vode, naravoslovnih dnevih ipd. Z Vrtcem Tržič že nekaj let uspešno sodelujemo tudi z okoljskimi projekti v okviru programa Ekošola.

Trenutno v Vrtcu Tržič poteka projekt »Zbirajmo zamaške«. Našemu sodelovanju se je pridružil tudi Mladinski center Tržič. Zamaški se zbirajo za naše najstarejše občane, ki bivajo v Domu Petra Uzarja. Z zbranimi sredstvi jim bomo omogočili nakup sredstev za njihovo razvedrilo. Občani pa lahko zamaške oddajo tudi v zbirnem centru v Kovorju ali pred našo upravno stavbo.

27

nosti v naravi, kjer najraje preživljam svoj prosti čas. Gorenjska ponuja veliko možnosti za razvedrilo in rekreacijo, čeprav imam zelo rada tudi morje. Seveda pa ogromno pripomore podpora in ljubezen mojih domačih.

Na tem mestu bi izpostavila, kako dobro so najmlajši v resnici ozaveščeni o pomenu čistega okolja. Želimo si, da bi otrokom te dobre navade ostale v zavesti tudi, ko odrastejo.

Od kod črpate energijo za spopadanje z izzivi? Skrb za zagotavljanje čistega in urejenega okolja v katerem živimo mi predstavlja največji zagon. Energijo črpam iz aktiv-

Minister Poklukar: »Nujno potrebujete nov prostor!« TOMAŽ BRATOŽ, FOTO: ARHIV ZD TRŽIČ

Minister za zdravje Janez Poklukar se je med obiskom v Tržiču na lastne oči pre­ pričal, v kakšni prostorski stiski deluje Zdravstveni dom Tržič. Minister, tudi sam zdravnik in pred tem šef UKC Ljubljana in jeseniške bolnišnice, je pozdravil načrte vodstva in občine, ki si močno prizadevata za prizidek. Novih 550 m2 bo močno olajšalo delo v že zdavnaj pretesni ustanovi. Ta vse vitalne dejavnosti osnovnega zdravstva opravlja na 2300 m2 veliki površini. Epidemija koronavirusa je že tako klavrno stanje še dodatno zaostrila – s kontejnerji in šotori na dvorišču zdravstvenega doma. Težava je financiranje, ki bo znašalo vsaj 1,5 milijona evrov. Zdravstveni dom tega denarja nima, za občino je to prav tako prevelik zalogaj. Zato so direktor tržiškega ZD-ja dr. Iztok Tomazin, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik in še posebej tržiški župan Borut Sajovic ministra prosili za večjo in aktivno vlogo države oz. vlade. Primarno zdravstvo je namreč hrbtenica javnega oz. družbenega standarda. Projekt je sicer že pripravljen, gradbeno dovoljenje je v postopku, zdaj je na vrsti najbolj delikatno – finančna konstrukcija. Gospod Poklukar si je z velikim zanimanjem ogledal vidno pretesne prostore, še posebej urgence, fizioterapije in prostorov za patronažno službo. Denar za prizidek bi po njegovem lahko prišel s pomočjo novega zakona o dolgoročnih investicijah. »Nujno potrebujete ta prostor, odlično ste izkoristili obstoječe pogoje. Razumem, da je to zelo pomemben projekt za Tržič,« je minis­ ter povedal ob koncu obiska, ki je minil v prijetnem in pozitivno naravnanem duhu.

julij 2021

28

naše živali

Žuželke na vrtu JERNEJ POLAJNAR, LIFE NATURAVIVA, FOTO: ARHIV LIFE NATURAVIVA

Predmestni in mestni vrtovi so ekosistemi v malem. Predstavljajo pomembno zatočišče za mnoge organizme, ki težko preživijo na vedno intenzivnejših kmetijskih površinah in pozidanih območjih. Žuželke so kot izjemno raznolika skupina živali ključen del teh ekosistemov. Velika večina živi skrito človekovim očem v tleh ali rastlinju in jih navadno opazimo le, če jih načrtno iščemo. Pozornost zbujajo le najbolj pisani ali drugače vpadljivi predstavniki ter seveda vrtni škodljivci, čeprav predstavljajo slednji le neznaten delež žuželčje favne vrtov. Z nekaj pazljivega opazovanja lahko vsakdo občuduje žuželčje prebivalce vrta, ki tvorijo pravcat splet. Če je vrt dobro ohranjen, bo našel plenilce (pikapolonice, tenčičarice), rastlinojede (listne uši, gosenice metuljev), z malo več truda morda tudi zajedavce (na primer osice) in razkrojevalce (govnače, ličinke hroščev, ki se prehranjujejo z odmrlim organskim materialom idr.). Z nekaj sreče lahko opazimo tudi zanimive odnose med njimi. Mravlje na primer skrbijo za kolonije listnih uši, od katerih pridobivajo mano – rastlinske sokove, ki jih listne uši izločajo kot odvečne, za mravlje pa so dober vir sladkorjev. Temu odnosu pravimo mutualizem, pri katerem imata obe vrsti korist: mravlje v zameno za mano varujejo »svojo« kolonijo, podobno kot pastir varuje čredo. Mnogo bolj znan primer je opraševanje. Množica opraševalcev, kot so čebele, čmrlji, metulji in muhe trepetavke, v zameno za raz­našanje peloda dobi medičino v cvetovih. Nekateri odnosi so na prvi pogled manj harmonični, pikapolonice tako pridno požirajo listne uši in druge majhne rastlinojede žuželke. Splet vseh teh odnosov pa v zdravem vrtu podobno kot v naravi vseeno pos­ krbi, da se noben člen ne namnoži preko vseh meja ali izumre. Vrtnar vpliva na skupnost organizmov v svojem vrtu na različne načine, predvsem z izbiro sajenih rastlin in zatiranjem neželenih predstavnikov, ki ga največkrat izvajamo s kemičnimi pripravki – pesticidi. Z raznolikimi, predvsem medovitimi vrstami rastlin je vrt, če je dovolj velik, lahko prava oaza biodiverzitete, kjer bodo naravni sovražniki škodljivcev pripomogli k ravnovesju in morda uporaba pesticidov sploh ne bo potrebna. Pesticidi proti žuželkam – insekticidi – niso tarčni in škodujejo vsem žuželkam, tudi koristnim. Ob prekomerni uporabi insekticidov nevede zatremo tudi naravne sovražnike škodljivcev, ki jih je običajno manj kot rastlinojedih žuželk in se počasneje razmnožujejo. Naslednjo

Gnezdilnice za čebele samotarke privabljajo mnoge opraševalce, kot je rogata dišavka. sezono zato doživimo še hujši izbruh škodljivca, ki ga zdesetkana populacija plenilca ne more več uravnati. V tem začaranem krogu porabimo vedno več insekticida za enak učinek, hkrati pa škodujemo še okolju in sebi, saj so to strupene snovi. Opazovanje drobnih prebivalcev vrta je lahko za konec tudi lep hobi. Sodobni pametni telefoni omogočajo že zelo solidne fotografije, ki jih lahko delimo na opazovanju narave namenjenih spletiščih ali v skupinah na družbenih omrežjih. Od mednarodnih je najbolj znan portal iNaturalist, kjer lahko vsakdo deli svoja fotografska opažanja. Tam jih bodo ostali člani pomagali prepoz­ nati, s tem pa bomo tudi sami izvedeli več o naših drobnih sopotnikih. Brez njih bi tudi mi težko preživeli! Je vaš vrt oaza biodiverzitete? Vabljeni, da sodelujete v našem natečaju »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt«. Navodila za prijavo so objavljena na spletni strani www.naturaviva.si.

KAJ LAHKO STORIMO ZA ZDRAV EKOSISTEM NA VRTU? • Če imamo dovolj velik vrt, lahko pustimo del zaraščen s »plevelom«. Divje rastline služijo kot zatočišče za žuželke in druge majhne živali, tudi ko preostanek vrta prekopljemo za sejanje ali ga poškropimo s pesticidi. • Če je vrt majhen, se morda lahko dogovorimo s sosedi za mejico iz avtohtonega grmičevja, ki je prav tako odlično zatočišče za živali. • Nastavimo umetna zatočišča za žuželke. Sem spadajo recimo t. i. »hoteli« za čebele samotarke, narobe obrnjene lončke za rože, ki jih napolnimo s suho travo in postavimo na tla, pa s pridom izkoristijo tenčičarice in druge vlagoljubne žuželke. Talnim žuželkam lahko naredimo zatočišča iz nalomljene lončevine ali kamenčkov v kakšnem kotu. • Organske odpadke kompostiramo. Kompost je vsestransko uporaben, v njem pa se naseli tudi množica prebivalcev.

Žuželke v vrtu privabljajo tudi ptiče, ki nas kratkočasijo s petjem in pisanim perjem (na sliki pogorelček s plenom – strigo).

julij 2021

• Poskusimo sobivati s škodljivci, namesto da jih takoj zatiramo. Majhna populacija listnih uši ali peščica gosenic verjetno ne bo povzročila omembe vredne škode.

literarna stran, v spomin

29

Nova knjiga: »Vsaka knjiga je nek´i, sam tale je kr´neki« MAJA TEKAVEC, TOMAŽ TROHA, FOTO: OSEBNI ARHIV TOMAŽA TROHE

Med nas prihaja nova knjiga, peta po vrsti, kriškega avtorja Tomaža Trohe. Avtor tokrat posega na področje satire, ki je, kot pravi avtor, na slovenskem primanjkuje tako zelo, kot v Afriki primanjkuje vode. Da se knjiga razlikuje od svojih »sestric«, nas avtor popelje skozi nam vsem znane izgovore: »Zakaj knjige ne bi brali?« Knjiga mi zavzame preveč prostora! Knjiga ima velikost pametnega telefona, uvršča se med žep­nice in miniaturke. Torej, če najdemo dovolj prostora v svojem premajhnem žepu za telefon, bomo našli nekaj »lufta« tudi za knjižico. Knjige so dolgočasne! Aforizmi vedno zagotavljajo zabaven in drugačen pogled na življenje. Prvi bralci trdijo, da se v njih najdemo VSI!

račun in malo bolj na tujega. Na čigav račun aforizmi širijo svoj mavrični pogled, pa mora odkriti vsak sam. Tri avtorjeve domislice pa so: NI VAŽNO, ALI JE ŽIVLJENJE POLNO ALI DRUGAČNO, VAŽ­ NO JE, NA ČIGAV RAČUN GA ŽIVIŠ. ZAKAJ NE BI VNESEL NEKAJ DRUGAČNOSTI V SVOJ ZAKON? NA VALENTINOVO PODARI NAJLEPŠI CVET SOSEDI. DANES JE UMETNIK ŽIVLJENJA TISTI, KI SE SPRET­ NO IZOGIBA VSEMU DOKONČNEMU.

Za branje knjig nimam časa! Domislic v knjigi je na več kakor osemdesetih straneh. Da bi si vsak dan prebrali samo eno, bomo za branje porabili zgolj en sam vdih. Knjigo lahko beremo z naključnim odpiranjem ali lepo po vrsti. Vse knjige so si podobne!

NAGRADNO VPRAŠANJE: Avtor bo prvim šestim, ki bodo posredovali svoje aforizme na naslov našega uredništva: urednistvo.trzican@gmail.com (s pripisom za: AFORIZEM), podelil knjigo. Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani: www.trzic.si/mediji. Nagrajenci bodo objavljeni v septembrski številki glasila.

Slovenci se radi šalimo! Malo manj na svoj

Dragi Koren v spomin TONI MARIN, ČLANI IN ČLANICE SŠD TRŽIČ, FOTO: ARHIV SŠD

V maju smo se na tržiškem pokopališču poslovili od gospe Drage Koren. Vsi, ki smo bili povezani z njo, se je bomo spominjali po številnih stvareh. Uspešna in aktivna je bila na različnih področjih, dolga leta tudi v Splošnem športnem društvu Tržič in vedno je poudarjala svojo pripadnost sokolskemu društvu.

Mami v slovo Življenje je kot šum valov, ki burja meče jih s pečine. Kot krik med drevjem dveh bregov ga slišiš – a nato izgine.

Že kot učenka ljudske šole se je kot mlada deklica včlanila v društvo. V njem je sodelovala kot športnica, pozneje tudi v organih društva. Bila je dolgoletna predsednica nadzornega odbora, leta 2011 pa jo je občni zbor imenoval za častno članico Splošnega športnega društva Tržič. Še pred nekaj leti je telovadila s starejšimi članicami in nam mlajšim dokazala, da je tudi pri devetdesetih letih in več življenje hudomušno in prijetno. Dolžnost posamez­nika je, da skrbi za svoje duševno in telesno zdravje, z dobroto in razumevanjem do sočloveka pa bogati svojo dušo. Vedno je pri vadbi povedala kakšno zanimivost in iskrico o življenju in navadah v našem kraju. Posebno nam bo ostala v spominu po svoji ljubezni do domovine,

Draga Koren (1923–2021)

V bolečini nemi slišim glas, daj, zgani se, ustavi čas. Da ne bi videl le trpljenja, bi vdahnil iskro ti življenja. Veš mama, res je težko slovo. Ne skrivam – solze mi teko, ko se pos­ lavljam. načelnosti, poštenosti in odprtosti, tudi do drugače mislečih. Draga, bogatila si nas s svojim znanjem in neverjetno življenjsko energijo. Hvaležni smo, da si bila tudi del naše poti.

A vendar vidim te tako živó, da si odšla – si ne predstavljam. Mitja Koren

julij 2021

30

koledar dogodkov

Julij 2021 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave do sobote, 10. 7. Galerija Paviljon

Razstava: Rojstni dan v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine Tržiški muzej

do petka, 27. 8. Galerija Atrij

Razstava ob 30. letnici osamosvojitve Slovenije Tržiški muzej

od petka, 20. 8. do petka, 27. 8. Galerija Paviljon

To ni selfi: Avtoportreti članov KUD Načeta paleta KUD Načeta paleta

Dogodki vsak četrtek, od 1. 7. do 26. 8. iz Tržiča

Kopalni izlet Izola/Debeli rtič/Strunjan Društvo upokojencev Tržič

od ponedeljka, 6. 7. do četrtka, 10. 7. 9.00 Tržič

Aktivni teden športa Športna zveza Tržič

od četrtka, 1. 7. do sobote, 17. 7. 8.00 Lešanska planina - Dobrča

Tvaka, basnga, maj’r in krave grejo u planine Medgeneracijsko društvo Bloški prstki

sobota, 3. 7. iz Tržiča

Planinski izlet: Zadnjiški Ozebnik Planinsko društvo Tržič od ponedeljka, 5. 7. do petka, 9. 7. 8.30 Ljudska univerza Tržič

Poletna šola slikanja Ljudska univerza Tržič

torek, 6. 7. 11.00 Ljudska univerza Tržič

Ustvarjalna delavnica: izdelovanje lesenih ptičkov Ljudska univerza Tržič

petek, 9. 7. 20.30 vrt Tržiškega muzeja (v primeru slabega vremena Kulturni center Tržič)

Glasbeni večer: Anja Strajnar & Akordika Tržiški muzej

julij 2021

sobota, 10. 7.

sreda, 4. 8.

10.00, športno igrišče pri OŠ Križe

iz Tržiča

Občina Tržič in Športna zveza Tržič

Društvo invalidov Tržič

Slovenska bakla na poti v Tokijo

Celodnevni kopalni dan v Strunjanu

Gasilski dom Brezje pri Tržiču

petek, 6. 8.

PGD Brezje pri Tržiču

20.30 vrt Tržiškega muzeja (v primeru slabega vremena Kulturni center Tržič)

70 let PGD Brezje pri Tržiču torek, 13. 7. 20.00 mestno jedro Tržiča

Poletna torkanja: Avtomobili

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju: Nuška Drašček Tržiški muzej

Občina Tržič

sobota, 7. 8.

10.00 Ljudska univerza Tržič

iz Tržiča

Ljudska univerza Tržič

Planinsko društvo Tržič

Ustvarjalna delavnica z glino sobota, 17. 7. iz Križev

Planinski pohod na Prestreljenik

Planinski izlet: Dolomiti 9.00 v parku pri parkirišču BPT

Festival Dojiva se 2021 Veva, spletna šola za starše

Planinsko društvo Križe

nedelja, 8. 8.

Iz Tržiča

11.00 pri spominskem obeležju pod Storžičem

Planinsko društvo Tržič

Občina Tržič in veteranske organizacije

Planinski izlet: Falkert 10.00 Brunarica Jezerc v Podljubelju

Dan spomina pod Storžičem

od ponedeljka, 9. 8. do petka, 13. 8.

Športne igre gorenjskih invalidskih društev

9.00 Tržič

Društvo invalidov Tržič

Športna zveza Tržič

Aktivni teden športa

petek, 23. 7.

torek, 10. 8.

20.30 vrt Tržiškega muzeja (v primeru slabega vremena Kulturni center Tržič)

20.00 mestno jedro Tržiča

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju: Manouche Tržiški muzej Iz Tržiča

Prečenje Karavank, 3 - dnevna planinska tura CheraHiking

torek, 27. 7. 20.00 mestno jedro Tržiča

Poletna torkanja: Abbamia! Občina Tržič

sreda, 28. 7. iz Tržiča

Tržiška planinska pot, 5 - dnevni gorniški treking

Poletna torkanja: Maja Keuc & SoulCrew Občina Tržič petek, 13. 8. 20.00 pred cerkvijo sv. Urha v Žiganji vasi

Poletni večer pod vaško lipo Krajevna skupnost Sebenje

sobota, 14. 8. iz Tržiča

Planinski pohod: Bovški Gamsovec Planinsko društvo Tržič

od torka, 17. 8. do nedelje, 12. 9. 8.00 Lešanska planina - Dobrča

Na planincah luštno je

Medgeneracijsko društvo Bloški prstki

petek, 20. 8.

CheraHiking

19.00 Galerija Paviljon

nedelja, 1. 8.

KUD Načeta paleta

Kriška gora

Sveta maša na Kriški gori Planinsko društvo Križe

od ponedeljka, 2. 8. do petka, 6. 8. 9.00 Tržič

Aktivni teden športa Športna zveza Tržič

Odprtje razstave: To ni selfi 20.30 vrt Tržiškega muzeja (v primeru slabega vremena Kulturni center Tržič)

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju: Branko Završan & Band Tržiški muzej

koledar dogodkov sobota, 21. 8. 10.00 iz Križev

Planinski pohod: Cellon Planinsko društvo Križe

nedelja, 22. 8. Zavetišče v Gozdu

Srečanje harmonikarjev, pevcev in godcev Planinsko društvo Križe

9.00 Vaško jedro Seničnega

23. vaški semenj v Seničnem Krajevna skupnost Senično

petek, 27. 8. 6.00 preko spleta

Festival foraminifer Charles University in Prague

od petka, 27. 8. do nedelje, 29. 8.

31

sobota, 28. 8. 21.00 Amfiteater Gorenjska plaža

Koncert na Gorenjski plaži Občina Tržič

ponedeljek, 30. 8. in torek, 31. 8. 7.00 Sokolnica

Krvodajalska akcija Območno združenje Rdečega križa Tržič

Kulturni dom Križe

16. Vikend gledališkega smeha Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti

Brezplačni poletni tabor Nordijski smučarski klub Tržič FMG vabi vse nove zainteresirane člane in članice, da se spoznajo s smučarskimi skoki. V ta namen v klubu organiziramo brezplačni poletni skakalni tabor, ki bo potekal od 16. 8. do 18. 8. 2021. Tabor se bo začel v ponedeljek, 16. avgusta 2021, ob 17. uri v Skakalnem centru Sebenje. Otroci bodo na taboru počeli več različnih dejavnosti: s kratkimi smučmi bodo preizkusili najmanjšo skakalnico, organizirane bodo igre z žogo in vaje na rolerjih. Za konec pa se bo možno tudi ohladiti s skokom v vodo na Gorenjski plaži. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na številko 041 749 505 (Viko Jekovec). Se že veselimo srečanja z vami.

brezplačna objava

URBAN SUŠNIK

Za zaščito naprav pred morebitnimi poškodbami in uničenjem zaradi udarov strel priporočamo izklop naprav iz vseh omrežij TELEKOM, FOTO: ARHIV PODJETJA TELEKOM

V Sloveniji se na leto zgodi okoli 60.000 udarov strel proti zemlji, kar nas uvršča med evropske države, kjer so udari strel izredno pogosti. S top­ limi dnevi pa se možnost močnejših neviht z udari strel povečuje.

Kako vemo, ali je nevarnost v naši bližini? Če preteče med bliskom in gromom 10 sekund, pomeni, da je strela od nas oddaljena približno 3,4 km. A ker vedno ne

moremo preštevati sekund, ki minejo od zaznanega bliska do slišanega grmenja, imamo za vas bolj praktično in predvsem zanesljivo rešitev.

Pred izpadom komunikacijskih storitev se najučinkoviteje zaščitimo tako, da pred nevihto ali odhodom od doma iz vseh omrežij izklopimo televizor, TV-komunikator, modem, radio in računalnik. Pri tem je potrebno elektronske naprave izklopiti iz električnega omrežja oz. električne vtičnice (televizor, računalnik ipd.), komunikacijske naprave pa tudi iz komunikacijskega omrežja oz. UTP-vtičnice (stacionarne telefone, modeme ipd.).

brezplačna objava

Podatki kažejo, da strele rade uničijo ali poškodujejo naprave, kot so televizorji, računalniki ali modemi. Zaradi okvare ali uničenja naprav tako ne moremo spremljati priljubljene TV-oddaje, nemoteno dostopati do interneta ali uporabljati fiksne telefonije.

julij 2021

32

obvestila, vabila Puščanje otrok in živali v pregretih avtomobilih je smrtno nevarno PGD TRŽIČ IN AMZS, FOTO: AMZS

HITRO UKREPANJE Večina med nami dobro ve, da otrok in živali ne smemo puščati v razgretem avtu, a vseeno se vsako poletje zgodi kar nekaj takšnih primerov. Kako ravnati, ko opazimo v vročem avtu zaprtega otroka? Najslabše je, če ne storimo ničesar – ne glede na posledice našega ravnanja se moramo namreč zavedati, da gre v takšnem primeru za življenje otroka in da pogosto šteje vsaka minuta. Najprej se odzovemo tako, da pogledamo, če je voznik oziroma skrbnik še kje v bližini. Kako torej ravnati? Najprej povprašajmo druge, ki so v bližini takšnega avta, če so videli voznika; kje je, kam je šel? Če se to zgodi na parkirišču nakupovalnega centra oziroma trgovine, o tem takoj obvestimo varnost­ nike oziroma odgovorne v trgovini, ki naj poskušajo poiskati ali priklicati voznika. Če tega v kratkem času ne najdejo, je treba takoj poklicati policiste oziroma javiti primer na številko 112. Odgovorni bodo znali svetovati, kako naprej.

julij 2021

Pomembno je, da ravnamo odločno in dovolj hitro; s posledicami našega ravnanja (razbita stekla in podobno) se lahko ukvarjamo pozneje. Najpomembneje je, da iz avta rešimo otroka.

20. - 27. avgust 2021 Galerija Paviljon NOB

TO NI SELFI AVTOPORTRETI ČLANOV KUD NAČETA PALETA

Odprtje razstave bo v petek, 20. avgusta ob 19. uri. Razstava bo odprta vsak dan: 10.00-12.00 in 16.00-18.00

Vljudno vabljeni! Razstavo je podprla Občina Tržič v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture.

brezplačna objava

Notranjost avtomobila ob obsevanju s sončnimi žarki deluje kot vročinska past; sonce segreva pločevino, zaradi tega pa se segreva no­ tranja stran karoserije, na primer strop. Še dodatno – in izdatno – se notranjost segreva zaradi obsevanja armaturne plošče in vratnih oblog skozi avtomobilska stekla. Ob zaprtih oknih vroč zrak nima kam uiti, zato temperatura v notranjosti skokovito narastejo.

Če je pomoč predaleč, velja razmisliti o tem, kako bi iz avta rešili otroka; če ne gre drugače, je pri zaklenjenem avtu treba razbiti stekla oziroma kako drugače vlomiti v notranjost in rešiti otroka (ali domačo žival).

nacetapaleta.si

Ob vsakem poletnem vročinskem valu lahko znova in znova prebiramo grozljive zgodbe o v avtu zaprtih in zapuščenih otrocih ali domačih živalih. Kot odgovorni vozniki in starši morate vedeti, da otrok ali domačih ljubljenčkov nikoli ne smete puščati samih v avtu, pa četudi gre za nekajminutni skok na blagajno bencinskega servisa. V le kratkem času lahko namreč temperatura v avtu tako naraste, da resno ogrozi življenje otroka ali domačega ljubljenčka, ki je zaprt v avtu.

33

brezplačna objava

brezplačna objava

obvestila, vabila

Potovanje Slovenske bakle od Raven na Koroškem do Tokia Tržičani bodo plamenico ponesli v soboto, 10. julija 2021.

brezplačna objava

Spremljaj na: #slovenskabakla #imamotokio bakla.olympic.si

julij 2021

obvestila, vabila, oglasi

34

ŠPORTNA ZVEZA ŠPORTNA ZVEZATRŽIČ TRŽIČ bo izvedla bo izvedla AKTIVNE AKTIVNE TEDNE ŠPORTA

TEDNE ŠPORTA

od 28. 6. do 2. 7. 2021 in od 5. 7. do 10. 7. 2021 od 2. 8. do 6. 8. 2021 in od 9. 8. do 13. 8. 2021 plačan oglas

od 28. 6. do 2. 7. 2021 in od 5. 7. do 10. 7. 2021 Za koga? Kdaj? od 2. 8. do 6. 8. 2021 in od vsak 9. 8. do 13. 8. 2021 za otroke, stare od 6 do 15 let dan od 8. do 12. ure PROGRAM:

12. ure

Pregled očala

PROGRAM:

Cena, ki vključujePlavanje, vodenje, organizacijo, najem vstopnino, znaša: 35,00 vožnja s supi, igreobjektov, z žogo, rolanje, €/udeleženca/teden število mest je omejeno obisk pustolovskega parka, –smučarski skoki, planinski pohod,

in

lokostrelstvo, obisk Dino parka.

Rok za prijave 18. polno 6. 2021 inin23. 7. 2021 Bo fletno, poletno, smeha zabave. (prijave se sprejemajo za vsak termin posebej)

Cena, ki vključuje vodenje, organizacijo, najem objektov, vstopnino, znaša: 35,00 Dodatne informacije na GSM 051/354 064 (Biserka) €/udeleženca/teden – število mest je omejeno

hitreje in ceneje kot na napotnico

RAZMIGAJ SE IN SE NAM PRIDRUŽI! Rok za prijave 18. 6. 2021 in 23. 7. 2021 Dodatne informacije na GSM 051/354 064 (Biserka)

do 111.- eur ceneje Optika Plus

Deteljica Deteljica | 04 592 28 02

dan Odprto vsak

plačan oglas

plačan oglas

RAZMIGAJ SE IN SE NAM PRIDRUŽI!

brezplačna objava

(prijave se sprejemajo za vsak termin posebej)

plačan oglas

za

Za koga? Kdaj? Plavanje, vožnja s supi, igre z žogo, rolanje, pustolovskega parka, smučarski skoki, planinski pohod, otroke,obisk stare od 6lokostrelstvo, do 15 let obisk Dinovsak dan od 8. do parka. Bo fletno, poletno, polno smeha in zabave.

julij 2021

oglasi

35

ZAPOSLIMO DELAVEC V PROIZVODNJI (M/Ž) KRAJ DELA: NAKLO OPIS DELA: – pakiranje plastičnih delov – zlaganje v predpisano embalažo – povijanje palet

-

Dobavitelj kovinskih orodij za brizganje izdelkov iz termoplastov z lastnim razvojem, proizvodnjo in servisiranjem orodij

-

Specializirani smo za brizganje tehnično kompleksnih plas čnih izdelkov, komponent za avtomobilsko in elektro industrijo ter za manjše gospodinjske aparate.

Orodjarstvo Knific d.o.o. Cesta na Okroglo 5 A, 4202 Naklo PE Tržič, Pot na Pilarno 12, 4290 Tržič

04/594 30 00 info@orodjarstvo-knific.si www.orodjarstvo-knific.si

plačan oglas

NUDIMO: – zaposlitev za nedoločen čas – takojšnjo zaposlitev – 3-izmensko delo – redno plačilo – dobre delovne pogoje v novi proizvodnji

KOROTAN , d.o.o., Kranj www.korotan-kranj.si KMETIJSKA TRGOVINA, Stru`evo 20, Kranj Odprto: 7-19, sobota 7-13, tel.: 04/23 68 710

ALU OGRAJA

Velika izbira steklene embalaže in pokrovčkov, lesene gajbice, papirnate vrečke za shranjevanje zelišč, čajev…

plačan oglas

plačan oglas

PVC OGRAJA

julij 2021

plačan oglas

plačan oglas

36

oglasi

julij 2021