Tržičan, avgust 2019

· AKTUALNO ·

· V SREDIŠČU ·

· MED LJUDMI ·

Šuštarska nedelja

Družina Kosmač

Kinološko društvo Storžič

Glasilo Občine Tržič | 30. avgust 2019 | Letnik 23 | Številka 6

2

uvodnik

Vztrajno in pogumno v novo šolsko leto ERNA MEGLIČ

Stoji učilna zidana,

Šolski sistem, ki ga imamo v Sloveniji, se bistveno ne razlikuje od

pred njo je stara jablana,

ostalih držav članic Evropske unije. Za uvajanje novosti, izboljšav

ta jablana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj. »Poslušajte učitelj vi, kako se men’ pri vas godi,

v poučevanju doprinesemo učitelji s povezovanjem preko različnih projektov, s strokovnim izpopolnjevanjem in branjem strokovne literature. Znanje je vrednota, je edina stvar, ki ti je ne more nihče vzeti. Ob tem pa si v šoli prizadevamo učencem privzgojiti tudi ostale osebnostne vrednote, kar poimenujemo vzgoja. Tako nam bo lahko

vsi vaši dečki me črte,

življenje lepo in brez gorja.

povsod love, povsod pode.«

Vsem učencem želim, da bodo v novem šolskem letu uspešni in pridobili veliko novih znanj, učiteljem pa, da bi še naprej vztrajali

Vsi dobro poznamo sporočilo te pesmi, ki poudarja vzgojno nalogo

v svojem poslanstvu.

šole. Prvi september, začetek šolskega leta, nas na to spominja. Učilna zidana je zakladnica znanja, idej, izkušenj za poučevanje in učenje. Za njenimi zidovi se dogajajo čudovite stvari, ki jih pripravijo učitelji, katerih soustvarjalci so učenci. Za vse to pa je potrebno veliko truda, priprav in povezovanja, kar učitelji delamo v času počitnic učencev. Ne glede na pripombe, nezadovoljstva, vztraja-

PAZI SE RIME! FERI LAINŠČEK

mo pri učenju in vzgajanju učencev za življenje. Kako je v šoli? Joj, kako vprašanje. Saj vsak, ki je skusil pove, da je s…

Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Irma Lipovec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje, Janja Nemc in Maja Tekavec Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Tokratno številko Tržičana je uredila Dominika Ahačič.

Seveda je super. Se moraš učiti, kdaj tudi kaj znati, sicer si zdaj v r… Seveda si v rimi. Ujel te je pesnik, ki zmeraj je v šoli le grizel peresnik.

Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 524 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 1. oktobra 2019. Datum za oddajo prispevkov je 15. september 2019. Na naslovnici: Družina Kosmač, foto: Stane Perko

foto: Klavdija Ahačič

župan z nami

3

Spoštovane občanke, dragi občani!

V avgustu smo končno začeli z obsežno sanacijo v oktobrski ujmi poškodovane infrastrukture med Slapom, Čadovljami, Dolino in Jelendolom. Povsem obnavljamo in na novo gradimo več kot dva kilometra lokalne ceste na več kot petih odsekih, zgradila se bosta vsaj dva povsem nova mostova in atraktivna viseča brv za pešce, popravljeni, novozgrajeni in podprti bodo številni oporni zidovi med vodo in cesto.

Operativna dela na gradbišču izvajajo v Gorenjski gradbeni družbi iz Kranja ob sodelovanju Vodno gospodarskega podjetja, ki je tudi koncesionar za obnovo gorenjskih vodotokov in domačini iz tržiškega podjetja Eho projekt. Skupno so vsa dela vredna okrog 2,5 milijona evrov, od tega 1,93 milijona iz naslova sanacije po ujmi prispeva država. Občina pa je financirala več kot sto tisočakov vredno gradbeno dokumentacijo in celoten ddv. Skupaj z že začeto in uspešno potekajočo sanacijo v Lomu, bomo v našo večjo skupno prometno in poplavno varnost letos vložili okrog milijon evrov sredstev. Birokratske poti in ovire do same gradbene sanacije so zahtevne, preobsežne, prepočasne in predolge. Borim se na vseh ravneh, da postanejo učinkovitejše. Nestrpno pričakujemo tudi podatke o državnem sanacijskem programu in sredstvih za vodotoke.

V cesto se seli tudi precejšen del komunalne infrastrukture, ki poteka po zraku in je bila ob ujmi, pa tudi ob žledolomih in viharjih, vse prevečkrat poškodovana (foto: arhiv Občine Tržič).

Nadaljevala se bo tudi obnova sprehajalnih poti za domačine in obiskovalce. V teh tednih se zaključuje tudi novogradnja informativne promocijske vstopne točke v Dovžanovo sotesko. Dolga leta smo si jo želeli in jo načrtovali. Z obnovo po ujmi ni ne vsebinsko ne finančno v ničemer povezana. Poskusno bo predana namenu v jeseni, čez zimo pa bomo iskali tudi zasebnega upravljalca. Vsi zainteresirani že sedaj lahko pridobite informacijo na uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti, ki je tudi pripravljalec in nosilec dragocenega projekta.

Naša prednostna žarišča so še vedno Cankarjeva okrog domačije Dolžanovih, spodkopana cesta v Lomu in seveda posegi v strugi Bistrice od Slapu do Jelendola, ki bodo stabilizirali brežine, zaustavljali naplavine in varovali bivališča ljudi in vso komunalno infrastrukturo (foto: arhiv Občine Tržič).

Pri obnovah gre vedno prednostno za ljudi. Ponosen sem na tam živeče domačine. Ni jim lahko, razumejo pa ovire in nevšečnosti gradnje in zahtevne sanacije z ovirami ter zaporami. Hvaležen sem jim za pomoč, sodelovanje, obnovo šport­nega klubskega prostora in tudi za skupno nabavo novega gasilskega vozila za prevoz moštva z devetimi sedeži. Naše delovno poletje seveda ni samo sanacija po ujmi. Zadovoljen sem s prvim delom pločnika v Seničnem, dokončanjem krožišča Sokolnica, energetsko sanacijo vrtca Bistrica, nabavo sodobnega gasilskega vozila v Lešah, novimi nastanitvenimi kapacitetami, turističnim razvojem ter kot kaže, znova rekordnim turističnim obiskom, da o dokončevanju športnega igrišča v Sebenjah in zaključku sprememb prostorskega plana ne govorim.

Posebna premična in trajnostna gradnja je vredna okrog sto tisočakov in je večinsko evropsko sofinancirana iz projekta Bogastvo narave (foto: arhiv Občine Tržič).

V slogi in sodelovanju je moč, dejanje in uspeh. Hvala motiviranim sodelavcem v občinski upravi, svetnikom v občinskem svetu, občankam in občanom. Za Tržič, za nas vse gre. Ta pa si zasluži še več in še bolje.

4

iz dela občinske uprave

Za ljudi gre – podpisana pogodba za sanacijo po ujmi na odcepu Slap – Jelendol SAŠA PIVK AVSEC

Občina Tržič je na podlagi ocenitve ponudb, prispelih za javno naročilo »Sanacija po ujmi 2018 Slap – Jelendol«, za izvajalca del izbrala Gorenjsko gradbeno družbo d. d., s podizvajalci VGP d.d. in EHO projekt d.o.o. Vrednost pogodbe znaša 2.355.481,90 EUR z DDV, od tega je predvideno sofinanciranje s strani države v višini 1.930.722,86 EUR. Delovni stroji bodo v dolini zabrneli prihodnji teden. Pred investitorjem in izvajalcem, pa tudi krajani KS Jelendol-Dolina je velik izziv. Do 15. novembra je potrebno zaključiti z gradbenimi deli, ki se bodo izvajala na odseku lokalne ceste Slap – Jelendol na kar enajstih lokacijah. Občina mora do 25. novembra poslati vso podpisano izvedbeno dokumentacijo državnim službam, če želi pridobiti sredstva s strani države. Za okrog 150 prebivalcev vasi pa do sredine novembra velja poseben prometni režim, podoben tistemu v času lanskih poplav. Sanacija bo potekala na petih lokacijah, ki se razdelijo skupaj na enajst odsekov in, kot je povedal Željko Babić iz Urada za okolje in prostor na Občini Tržič: »Zajema vodno gospodarske ureditve, to pomeni ureditve struge, podbetoniranje obstoječih cestnih zidov, izvedbo ustalitvenih pragov, zaščito brežin. Tam, kjer je voda uničila cestišče pa tudi zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja, preplastitve, varovalne ograje ter zaščito brežin nad cesto. V lanski ujmi so bili poškodovani tudi številni mostovi, dva je voda odnesla s seboj. Zaradi logistike smo se odločili, da bomo letos popravili najbolj poškodovane, ostali pa bodo morali počakati na sanacijski program v naslednjih letih.« Življenje v KS Jelendol-Dolina je v teh dneh precej prilagojeno delu na gradbišču. Dostop do doma je močno oviran. »Življenje v kraju je sorazmerno normalno, navadili smo se tudi na par makadamskih odcepov poti. Večina ljudi je zadovoljnih in so pripravljeni potrpeti teh nekaj mesecev, da se dostop do vasi uredi in življenje vrne v stare tire. Veliko vlogo bodo tudi tokrat odigrali naši prostovoljni gasilci, ki so vsak trenutek pripravljeni priskočiti na pomoč,« življenje v kraju na kratko oriše Stojan Štefe, predsednik KS Jelendol-Dolina.

gotovila sredstva v višini 30.378,00 EUR. Lastna sredstva občine v letu 2019 skupaj znašajo 553.235,34 EUR, država pa zagotavlja sredstva v višini 1.930.722,86 EUR. »Zbrali smo dobra dva metra dokumentacije. Ocena in popisi škode, dogovori, pridobitev soglasij različnih inštitucij, projektiranje in potem nestrpno čakanje na sprejetje sklepov vlade RS, ki je bilo izvedeno konec junija.« Župan na državo apelira, da postopke pospeši in poenostavi. »V Dovžanovi soteski bi morali stroji delati že od maja, a smo Tržičani, ki smo imeli daleč največ škode v lanskih poplavah, pristali na istem vozu, kot tiste občine iz različnih koncev države, ki so utrpele nekaj tisoč evrov škode. In še en apel državi, naj že končno poskrbi, da bodo vodarji vedeli, kaj morajo narediti v strugi, da bo naša varnost v Tržiču večja. Kajti zna se zgoditi, da bo drugo leto, če ne bodo pospešili z deli, državni vodotok spet spodkopal cesto v lasti Občine Tržič,« pravi župan mag. Borut Sajovic.

POTEK DEL PRI DOKONČNI SANACIJI DEPONIJE V KOVORJU Občina Tržič, skupaj s koncesionarjem in izvajalcem Komunalo Tržič d.o.o., nadaljuje dela na dokončni sanaciji in ureditvi deponije v Kovorju, in sicer s posodabljanjem zbirnega centra in zapiranjem deponije. »Novi prekladalni center, samo za tržiške odpadke, ima že zgrajeno betonsko železo-armirano konstrukcijo, v prvi polovici julija pa se bodo asfaltirali in nepropustno uredili tudi tlaki,« je zagotovil župan Sajovic. Nekdanje deponijsko telo se pospešeno prekriva z ustreznimi folijami, ki preprečujejo izhod plinov, ki se sicer zbirajo in sežigajo na bakli. Ureja se tudi odvajanje izcednih voda in ozelenitev.

PROJEKT »STAREJŠI ZA STAREJŠE« V TRŽIČU ŽE OD LETA 2011

Da na razumevanje in potrpljenje krajanov vedno lahko računa, je izpostavil mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič. Občina Tržič je za pripravo projektne dokumentacije v letošnjem letu namenila 98.098,39 EUR, za izvedbo gradbenega nadzora pa za-

Podpis pogodbe vzame nekaj deset sekund časa, da do njega pride pa je potrebno postoriti ogromno dela (foto: Media butik).

Društvo upokojencev Tržič šteje okoli 1200 članic in članov in s svojimi delovanjem skrbi za aktivno preživljanje prostega časa starejših. »Starejši za starejše« je eden izmed mnogih uspešno izvedenih projektov društva (foto: arhiv Občine Tržič).

iz dela občinske uprave V sklopu pomembnega projekta »Starejši za starejše«, v katerega je Društvo upokojencev Tržič vključeno vse od leta 2011, smo konec julija v Tržiču gostili regijske koordinatorje, ki so spregovorili o minulih aktivnostih in ciljih za prihodnost. Skrb za starejše je področje, ki ga v Občini Tržič jemljemo resno, zato k ustvarjanju pogojev za varno in lepo 3. življenjsko obdobje pristopamo s celostnim pristopom. Eden izmed skupnih korakov je bil narejen meseca maja letos, ko smo ustanovili Sosvet starejših Občine Tržič, ki kot posvetovalno telo, ki mu predseduje podžupan Jure Ferjan, povezuje različne deležnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na vsakdan starejših.

OBČINA TRŽIČ PRISPEVALA ZA NAKUP KOMBIJA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE Občina Tržič je bila eden izmed partnerjev pri nakupu kombiniranega vozila za Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj. Nakup novega prevoznega sredstva, ki bo primarno služilo za izvajanje posebnih socialnih programov, so omogočili številni donatorji, Lions klubi, fundacija FIHO in gorenjske občine, med njimi tudi naša Občina Tržič. »Veriga solidarnosti znotraj skupnosti in družbe je močna toliko kot so močni najšibkejši členi. Kot župan sem zadovoljen, da se dokazujemo z dejanji, da smo solidarna občina, ki ji je mar za ranljive skupine, zato smo z veseljem sodelovali pri tem prepotrebnem nakupu,« je poudaril župan Sajovic.

5

benimi virtuozi kot so Boštjan Gombač, Lojze Krajnčan, Kristijan Krajnčan, Petra Vidmar in Robert Jukič. Z inštrumenti s celega sveta so navdušili z magično glasbo, gongi, etno ritmi in predvsem s srčno izvedbo. Veseli smo, da smo jih lahko slišali tudi v Tržiču, saj sicer koncertirajo po celem svetu. Avgust je bil pester s koncertom odličnih KATRINAS in FESTIVALOM PARADIŽ, ki je bil višek Glasbenih večerov v Tržiškem Muzeju. Letošnjega si bomo zapomnili po mladostni energiji virtuoznih uličnih godalkarjev SLOVENIAN FIDDLE GANG, ter po glasbenih zvezdah NUŠKI DRAŠČEK, naši domačinki ROMANI KRAJNČAN, vsestranskemu LADU BIZOVIČARJU in seveda BIG BANDU RTV SLOVENIJA, ki ga je vodil maestro Lojze Krajnčan. Zahvala za te čudovite koncertne dogodke gre donatorjem in še posebej Občini Tržič ter seveda obiskovalcem, ki radi prihajate na koncerte in se družite z nami. To nam je velika vzpodbuda za naprej. Se vidimo!

Jazz Ladies z Jano Babšek, direktorico Tržiškega muzeja in Romano Krajnčan, umetniško vodjo Glasbenih večerov (foto: arhiv Tržiškega muzeja).

OZNAČBE TURNO KOLESARSKE POTI Konec julija so markacisti, v sodelovanju z Andrejem Remškarjem, pričeli z označevanjem Trans Karavanke turno kolesarske poti, ki vodi prek Zelenice proti Pečovniku oziroma vzeta v celoti, od Tromeje do Jezerskega. To bo prva označena turno kolesarska pot pri nas. Pot je razdeljena na več etap in bo imela tudi vodniček.

Dogodka sta se iz Občine Tržič udeležila župan mag. Borut Sajovic, ki je prisotne tudi nagovoril in podžupan Jure Ferjan (foto: arhiv Občine Tržič).

GLASBENI VEČERI V TRŽIŠKEM MUZEJU Tudi letošnji cikel Glasbenih večerov v Tržiškem Muzeju je bil navdušujoč, glasbeniki odlični, publika pa tudi letos zvesta in številna. Prav vsak koncertni dogodek je bil nekaj posebnega in drugačnega. Že na prvem Glasbenem večeru v maju je Pollakov salon pokal po šivih, ko je bil gost legendarni ANDREJ ŠIFRER. Njegov izjemno širok glasbeni opus s preprosto a globoko poezijo ter njegove življenjske zgodbe so bile v tako intimnem ambientu posebno doživetje. V juniju so nas očarale gospodične, vse akademsko izobražene glasbenice, JAZZ LADIES, ki so s svojim simpatičnim nastopom pričarale popolno poletno noč. Vrhunec je bil prav gotovo koncert skupine THE POCKET ENSEMBLE z glas-

6

spremljamo, poročamo

Tudi letos na praznovanju državnega praznika v pobratenem mestu Sainte-Marie-aux-Mines JOŽE KLOFUTAR, PREDSEDNIK KOMISIJE ZA MEDNARODNO SODELOVANJE, FOTO: ARHIV JOŽETA KLOFUTARJA

Sodelovanje Tržičanov na slovesnostih ob francoskem državnem prazniku v pobratenem Sainte-Marie-aux-Mines 14. julija je že kar tradicionalno. Letos so temu praznovanju dodali še priredit­ ve v počastitev 30-letnice pobratenja z nemškim Untergrombachom (nekdanja občina), delom občine Bruchsal. Tako je na povabilo župana pobratenega mesta Claudea Abela v Sainte-Marie-aux-Mines odpotovala osem članska uradna delegacija, ki jo je vodil župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic, poleg tega pa še 17 učencev in dva učitelja Glasbene šole Tržič. Skupina je krenila na pot 12. julija po običajni poti, in sicer v smeri predor Karavanke, Salzburg, Munchen, Stuttgart, Karlsruhe ter ob 17.30. uri prispela v Kintzheim (20 km pred SMaM), kjer so nas pričakali naši gostitelji. Uradna delegacija je bila nastanjena v Hotel de Cigognes, preostali del udeležencev pa v dijaškem domu v bližnjem mestu Chatenois. Še isti večer smo opravili uradni pogovor, na katerem smo predvsem dokončno uskladili program, izmenjali informacije o gostovanju skupine francoskih kolesarjev v Tržiču (17), o gostovanju tržiških plezalcev v pobratenem mestu (7), o načrtovanem sodelovanju skupine iz naše občine na septembrski prireditvi PATCHWORK (z razstavo Peče in rute) ter o njihovem morebit­ nem obisku v Tržiču v času Šuštarske nedelje. Z ozirom na to, da je bila večina udeležencev prvič v pobratenem mestu, so gostitelji pripravili program, ki je poleg uradnih obvez­nosti vseboval tudi turistično-spoznavni del. Tako so udeleženci že naslednje jutro obiskali zabaviščni park poleg hotela v Kintzheimu, popoldne pa ogledali rudarski muzej Tellure ter se sprehodili po mestu. Zvečer je sledila tradicionalna slovesnost v počastitev državnega praznika, kjer so se nam pridružili tudi udeleženci plezalnega tabora. V delu programa pred mestno hišo je sodeloval tudi župan mag. Borut Sajovic, ki je v pozdravnem nagovoru izrekel veliko priznanje in zahvalo občanom pobratenega mesta za organizacijo oz. izvedbo akcije zbiranja sredstev za prizadete v ujmi na področju naše občine v preteklem letu. Slavnostna prireditev se je že tradicionalno nadaljevala s povorko od mestne hiše do prireditvenega prostora Place de Tisserands ter veličastnim ognjemetom. V nedeljo dopoldne je sledil ogled gradu Koenigsbourg, popoldne pa prireditve v počastitev 30-letnice pobratenja SMaM in Untergrombacha, boter tega pobratenja je bila Občina Tržič. Zaradi slabega vremena so ceremonialni del izvedli v veliki dvorani občine. Pri obnovi listine o pobratenju je sodeloval kot podpisnik tudi naš župan. Po slovesnosti v mestni hiši je sledilo odprtje prehoda (pasaže), ki so ga poimenovali po Rolfu Häfnerju, zaslužnemu nemškemu aktivistu. Nato smo nekateri člani uradne delegacije obiskali grob pokojnega častnega občana našega mesta Paula Baumanna, kjer smo prižgali svečo in se z minuto molka poklonili njegovemu spominu. Zvečer smo se zbrali pred spomenikom slovenskim deportirancem, kjer smo opravili že tradicionalno, krajšo spominsko sloves­nost, zbranim je spregovoril Jože Klofutar. Sledil je koncert učencev Glasbene šole Tržič v dvorani mestnega gledališča. Vse tri skupine mladih glasbenikov (trobilci, violi-

nistke, harmonikaši) so navdušili polno dvorano obiskovalcev, ki so s stoječimi ovacijami nagradili nastopajoče in izsili kar nekaj dodatkov. Ob večerji smo našim gostiteljem izročili protokolarna oziroma priložnostna darila, med katerimi so bili najbolj navdušeni nad kolažem posnetkov prenovljenega parka pobratenja ob novem krožišču pri Sokolnici. Ob zaključku je potrebno izreči vso pohvalo in priznanje glasbenikom Glasbene šole Tržič, pa ne samo za vrhunski in kvaliteten koncert ampak tudi za vzorno in disciplinirano obnašanje. Pa tudi za veliko mero samoiniciativnosti, kar še posebej velja za harmonikaša Tomaža Nagliča in Jaka Selana, ki sta na trgu pred mestno hišo pred uradnim začetkom slovesnosti ob državnem prazniku z Avsenikovimi melodijami pritegnila pozornost zbrane množice in ustvarila prijetno predpraznično vzdušje. Z eno skladbo tega ansambla ob zaključku koncerta pa sta postavila piko na i izrednemu vzdušju v dvorani.

Vtisi z izleta v Francijo JAKOB GRADIŠAR RIBNIKAR

Trdo delo se izplača. Naslednje šolsko leto bom Glasbeno šolo Tržič obiskoval že osmo leto. Zadnja tri leta pa sodelujem tudi v komornem sestavu trobilnega kvarteta, kjer igram trobento. Kot član slednjega sem bil v mesecu juliju del delegacije, ki je z županom Občine Tržič na čelu za štiri dni obiskala francosko pobrateno mesto Sainte-Marie-aux-Mines. Poleg trobilnega kvarteta sta v Francijo potovala še harmonikarski orkester in kvartet violin Glasbene šole Tržič. Dolga dvanajsturna pot z avtobusom se je obrestovala, saj so bili dnevi, ki so bili pred nami, polni zanimivih in lepih doživetij. Gospod Jože Klofutar, predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje Občine Tržič, je skupaj z gostitelji pripravil zanimiv program potovanja in tako smo imeli poleg samega mesta priložnost videti tudi tamkajšnji muzej nekdanjega rudnika srebra ter grad Haut-Koenigsbourg. Prav tako so nas peljali v bližnji zabaviščni park in na veliko mestno zabavo z ognjemetom. Mesto sem si zapomnil kot lepo, ljudje so bili prijazni, za potešitev naše lahkote pa so poskrbeli pravi francoski kuharji. Obisk se je poleg dolžnosti občinske delegacije zaključil s koncertom Glasbene šole Tržič. Le-ta je bil čudovit, občinstvo navdušeno, med kratkim koncertom pa je bila celo pavza, kot v Cankarjevem domu, med katero so nas pogostili s pijačo. Gostoljubnosti ni manjkalo. Z nasmeš­ kom na ustih smo se s težkim srcem vračali in upali, da ponovno obiščemo to čudovito francosko mesto in nove prijatelje.

spremljamo, poročamo

Darilo - kolaž fotografij obnovljenega Parka pobratenja.

Slovesnost pred spomenikom slovenskim internirancem.

Glasbeniki in plezalci skupaj v povorki.

Tomaž Naglič in Jaka Selan pred mestno hišo.

Podpisovanje obnovljene listine o pobratenju.

Celotna delegacija.

7

8

spremljamo, poročamo

Menjava: Kolesarjenje za plezanje! JEAN-CLAUDE GALMICHE, PREDSEDNIK OSJC, VODJA SKUPINE PREVEDLA ISABELLE PIVERT, ČLANICA KOMISIJE ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

Sliši se kot časopisni oglas, vendar gre v več pogledih za bogato izmenjavo, ki je potekala v juliju 2019. Ko so mladi tržiški plezalci odkrivali Sainte-Marie-aux-Mines in hribovje Vogezi, se je naša skupina alzaških kolesarjev (člani pobratenja, kolesarskega kluba in OSJC – Športna, Mladinska in Kulturna zveza) včlanila v Planinsko zvezo Slovenije in kolesarila po tržiških pobočjih. Z odprtimi rokami so nas sprejeli Jože Klofutar, Mateja Nosan, Esther Košir in osebje Turističnega informacijskega centra ter Erika in Uroš Ahačič, ki sta skrbela za naše dobro počutje v Domu pod Storžičem. Zahvaljujoč tej ekipi smo odkrivali gorske kolesarke poti, tehnične spuste z našim vodičem Andrejem Remškarjem, Begunje, zibelko gorenjske glasbe, značilne ulice Pirana, veselo in mlado vzdušje Ljubljane, Blejski grad in jezero, Tržiški muzej, zgodovino mesta Tržič, usnjarstvo, tekstil in drugo. (dodatek J.K.: Gostje so si ogledali tudi proizvodnjo obutve v podjetju PRO ALP, kjer jih je pozdravil in predstavil izdelavo obutve lastnik podjetja Matej Slapar. Kar nekaj parov obutve tega podjet­ ja je romalo v Francijo!) Nepozabna izkušnja: Ko je Gérard, slikar naše skupine podaril tržiškemu županu Borutu Sajovicu in predsedniku Komisije za mednarodno sodelovanje Jožetu Klofutarju dva akvarela, ki ju je

isti dan naslikal na glavni ulici ob zvedavih pogledih mimoidočih domačinov. Ponovno smo odkrili prijateljstvo med našima mestoma, ki ga izraža Oda radosti, katero smo skupaj zapeli županu Borutu ob rojstnem dnevu. Z njimi smo se pogovarjali o Tržiču, o turizmu in raznih načrtih. Lahko rečem, da je dober župan, ki skrbno vodi mesto in dober mož, ki je kmalu hitel k svoji soprogi, da bi upihnil svečke na praznični torti.

»Vsi ljudje so bratje, ko radost združuje srca!« Beethoven

Echange: cyclistes contre alpinistes! JEAN-CLAUDE GALMICHE, PRÉSIDENT DE L’OSJC, RESPONSABLE DU GROUPE

Ca sonne comme une petite annonce de journal et pourtant, à plus d'un titre, c'est un échange profond qui s'est réalisé pendant ces 10 jours de juillet 2019 ! Pendant que les jeunes alpinistes de Trzic découvraient Sainte-Marie-aux-Mines et le massif vosgien, notre groupe de cyclistes alsaciens, membres du jumelage, du vélo-club, de l'OSJC, adhérait à l'Association Alpine Slovène et sillonnait les pentes de Trzic. Accueillis à bras ouverts à la fois par Jozé Klofutar, Mateja Nosan, Esther Košir et l'office de tourisme et par Erika, Uros Ahacic gestionnaires et cuisiniers de l'auberge Dom Pod Storzic, et grâce à toute cette équipe, nous avons découvert les circuits VTT, les descentes techniques derrière notre guide Andrej Remskar, Begunje: berceau de la musique Oberkrainer, les ruelles typiques de Pirane, l'ambiance jeune et joyeuse de la capitale Lubljana, le lac et le château de Bled, le musée local, l'histoire de la ville: son cuir, son textile, et j'en passe... Un moment fort: quand Gérard, le peintre du groupe a offert à Borut Sajovic, maire de Trzic et à Jozé, président du Comite du jumelage, deux aquarelles qu'il avait peintes le jour même dans la rue principale, sous le regard intéressé des passants ! Ce que nous avons (re) découvert en vérité, c'est l'amitié entre nos deux villes, exprimée par l'Hymne à la joie, chantée à l'unisson pour l'anniversaire de Borut ! Celui-ci a échangé avec nous sur la ville , le tourisme, les projets: un bon maire soucieux de sa ville, doublé d'un bon mari, parti ensuite rejoindre son épouse qui l'attendait pour souffler les bougies ! »Tous les hommes sont des frères, quand la joie unit les coeurs!« Beethoven

spremljamo, poročamo

9

Plezalni tabor v pobratenem mestu ANITA ŠALEJ, FOTO: OSDINE IN NORDINE MERBAKI

Mladi tržiški plezalci smo čas med 7. in 15. julijem 2019 preživeli v francoskem mestecu Sainte Marie-aux-Mines, to je kraj, pobraten s Tržičem. Pobratenje nam je dalo priložnost izmenjave s Francozi iz samega mesteca, tokrat pa smo bili Tržičani njihovi gosti. Francozi so nam pripravili zanimiv in dokaj razgiban program, ki je seveda vključeval plezanje, prav tako pa ni manjkalo ogledov in potepov po sami okolici Sainte Marie-aux-Minesa. Večinoma smo plezali v naravnih plezališčih, ki so bila zaradi drugačne strukture kamnin, kot smo jih navajeni v Sloveniji, posebno doživetje.

tako osupnili nad predstavo z lučmi (light­ show) ob prečudoviti Strasbourški cerkvi.

pa smo jim pripravili »šmorn« in jabolčno čežano.

Dobra izkušnja je bilo tudi druženje s Francozi, saj smo si pogosto izmenjali nekaj znanja svojih maternih jezikov. Najprimernejši čas za druženje je bil ob večerji, ki smo jo kuhali sami. Francozi so nam postregli z njihovo tradicionalno hrano, kot so bagete, posebne testenine »spetzles«, francosko vino, itd., Slovenci

Teden smo preživeli izvrstno, preizkusili smo različna plezališča, se podali na ferato v rudniku, uživali v Strasbourgu, skupaj s predstavniki Občine Tržič in Občine Sainte Marie-aux-Mines proslavili pobratenje, okusili francosko kuhinjo, seveda pa nikoli ni primanjkovalo tudi zabave.

Že iz imena francoskega naselja je razvid­ no, da je mesto znano po rudnikih, kamor so nas naši gostitelji tudi odpeljali. V rud­ nikih smo plezali po ferati, ki je vključevala vse od plezanja po najskrivnostnejših delih rudnika do samovarovalnega spuščanja po vrveh. Francozi so nas prav tako peljali v Stras­ bourg, veliko mesto tik ob nemško-francoski meji, znano po Evropskem parlamentu. Poleg ogleda parlamenta smo se sprehodili po mestu, ki nas je navdušilo s svojo tradicionalno kot tudi sodobno gradnjo, ob desetih zvečer pa smo prav

Rotary ples kresne noči 2019 TATJANA PEHARC, FOTO: SLAVKO VIDIC

7. junija je Rotary klub Tržič Naklo organiziral že 4. tradicionalni dobrodelni dogodek s plesom. V Dvorani tržiških olimpijcev se je zbralo 130 rotarijcev, prijateljev Rotarija ter ljudi dobrega srca in lahkih nog. Zavrteli smo se ob odlični glasbi na pravem plesnem parketu v praznično opravljeni dvorani. Namen prireditve je bil zbrati sredstva za letovanje otrok s posebnimi potrebami v Rotary Handikampu na Debelem Rtiču in poskrbeti za doplačilo k zdravstveni koloniji otrok iz socialno šibkih družin, ki jo sicer financira ZZZS, starši pa so dolžni prispevati doplačilo. Z veseljem ugotavljamo, da bomo zastavljena cilja lahko v celoti izpolnili, nekaj sredstev bo ostalo še za prihodnje projekte. Ob tej priložnosti se organizatorji prireditve iskreno zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so velikodušno prispevali v sklad prireditve in vsem gostom, ki so s svojo prisot­ nostjo prav tako denarno podprli projekt in njegov dober namen. Verjamemo, da se ob letu ponovno skupaj zavrtimo.

10

spremljamo, poročamo

17. EU ples brez meja JANJA NEMC, FOTO: JANJA NEMC

Na prelazu Ljubelj je bilo v soboto, 17. avgusta zelo živahno. Tradicionalnega 17. EU plesa brez meja se je po zaslugi lepega, sončnega vremena udeležilo veliko število pohodnikov. Srečanje dveh dobrih sosedov – Tržiča in Borovelj je poleg domačinov privabilo tudi nekaj naključnih gostov. Dober obisk z obeh stani Karavank dokazuje, da sodelovanje in prijateljstvo med državama nista le besedi na papirju. Zbrane sta nagovorila tržiški in boroveljski podžupan, ter deželni glavar Avstrijske Kroške, Peter Kaiser. Z obiskom nas je letos počastila tudi Cornelia Petzold-Schick, županja iz prijateljskega mesta Bruchsal. Za čim manj interventnih voženj sta župnika pobratenih mest blagoslovila novo reševalno vozilo Gorske reševalne službe iz Borovelj, ki je del vsakega Plesa brez meja. Po pozdravnih nagovorih in blagoslovu je sledilo dvojezično bogoslužje, za katerega sta poskrbela koroški diakon Hermann Kelich in župnik Silvo Novak iz Loma. Tržiški župan mag. Borut Sajovic je v nagovoru izpostavil vlogo prireditve kot pomembne točke povezovanja in druženja. Če hočemo obstati kot povezana uspešna gospodarska in politična skupnost številnih držav, ki so brez dvoma ena od zibelk sodobne civilizacije, potem se moramo medsebojno dobro poznati in sodelovati na poti k uresničitvi ciljev tako posameznika, kot tudi lokalnih skupnosti. Evropa, ki je zgrajena na vrednotah, ki jo ima srečanje, kot je Ples na Ljubelju, bo lahko kos izzivom, ki jih prinaša globalizacija. Župan je

izpostavil tudi skupne korenine in skupno zgodovino, ter neizmerno ljubezen do krajev, kjer smo radi doma. Za kulturni program je poskrbela Vokalna skupina LIPA, za dobro vzdušje pa so s plesom poskrbele plesalke skupine Country ritem. Pohodniki so se ob sklepanju novih prijateljstev okrepčali s hrano in pijačo okoliških gostincev in zahvaljujoč lepemu vremenu nadaljevali sproščeno druženje z ansamblom Dolinski muzikanti. Za konec pa še povabilo na naslednji EU ples na prelazu Ljubelj, ki bo prihodnje leto dočakal polnoletnost. Se vidimo v soboto, 22. avgusta, ob 10. uri na prelazu Ljubelj!

Županja nemškega mesta Bruchsal neuradno v Tržiču JOŽE KLOFUTAR, FOTO: JOŽE KLOFUTAR

Ob vsakokratnem gostovanju predstavnikov Tržiča v pobratenem Sainte-Marie-aux-Mines so bili v zadnjih tridesetih letih prisotni tudi gostje iz Untergrombacha, nekdanje občine, od leta 1971 pa eno od okrožij občine Bruchsal, mesta v pokrajini Baden-Wurtenberg. Pred tridesetimi leti sta namreč Sainte-Marieaux-Mines in Untergrombach ob botrstvu Občine Tržič podpisala listino o pobratenju. Tako so bila srečanja v alzaškem mestu vedno tripartitna, občasno, ob pomembnejših dogodkih, pa so bili prisotni tudi predstavniki Občine Bruchsal.

nila v avtokampu v Podljubelju. Naslednji dan sta se v spremstvu župana Občine Tržič in njegovih sodelavcev najprej udeležila prireditve na starem Ljubelju EU ples brez meja, popoldne pa sta si ogledala Planico, Kranjsko goro, jezero Jasna in uživala v čudovitem gorskem svetu, ki ga na severu Nemčije ne poznajo.

In tako se je počasi krepilo prijateljstvo z nemškimi predstavniki, tudi nekaj obiskov je bilo v preteklosti (tržiški gospodarstveniki v Bruchsalu, obiski predstavnikov Bruchsala v Tržiču, gostovanje Pihalnega orkestra v tem mestu in ne nazadnje obisk delegacije Občine Tržič, ki jo je vodil župan mag. Borut Sajovic, v letu 2013).

Čeprav osebni, formalno neuradni obisk pa je bil vseeno prvi obisk na tem nivoju pa tudi možnost za pogovore o nadaljnjem povezovanju in sodelovanju Tržiča in Bruchsala, o čemer naj bi razmislila in proučila možnosti županja Bruchsala predvsem iz razloga, ker je to mesto že nekaj več kot 10 let pobrateno z našo Gornjo Radgono. Zanimanje je nedvomno obojestransko, vprašanje je samo način, oblika in praktična izvedba.

Letošnjega praznovanja francoskega državnega praznika se je poleg predstavnikov Untergrombacha udeležila tudi županja (oberbürgermeisterin) Bruchsala Cornelia Petzold Schick, saj je šlo tudi za praznovanje 30-letnice pobratenja s francoskim mestom. In tako kot vsakokrat je tudi tokrat župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic povabil županjo Bruchsala, da obišče našo občino. Omenila je možnost, da bi se ustavila pri nas, ko naj bi s soprogom Norbertom potovala na dopust na Hrvaško. In tokrat se je to tudi zgodilo. Čeprav je županja poudarjala, da naj bi šlo za neuradni, osebni obisk je za vodstvo Občine to vendarle bil uradni obisk. Iz tega razloga smo pripravili program, delno tudi na osnovi želja naših gostov. Zakonca Petzold Schick sta pripotovala z avtodomom v Tržič v petek, 16. avgusta, in se nasta-

Naslednji dan sta bila gosta našega župana, ki jih je popeljal skozi v ujmi prizadeto Dovžanovo sotesko, kjer potekajo obsežna dela, na planino Dolga njiva oziroma področje pod Košuto. Polna vtisov in doživetij sta v ponedeljek odpotovala proti Hrvaški.

spremljamo, poročamo

11

Tržič je vstopil v zeleno shemo slovenskega turizma MATEJA DOLŽAN

S pridobitvijo znaka Slovenia Green Destination se bo Tržič na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicioniral kot okolju in družbi prijazna destinacija. Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je nacionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja ter skozi znamko Slovenia Green to zeleno delovanje tudi promovira. Na letošnji poziv Slovenske turistične organizacije se je odzvala tudi Občina Tržič ter se prijavila v postopek pridobitve znaka Slovenia Green. V ta namen je župan imenoval zelenega koordinatorja ter člane zelene ekipe, ki sodelujejo pri pridobivanju podatkov, ocenjevanju, oblikovanju razvojnih ukrepov in ciljev ter si bodo v nadaljevanju prizadevali za njihovo uresničevanje. Župan Občine Tržič, mag. Borut Sajovic je že maja na MINFOS-u podpisal tudi t.i. ZELENO POLITIKO, temeljno zavezo destinacije, da deluje po trajnostnih načelih in si nenehno prizadeva za izboljšave.

Na poti do znaka Slovenia Green, kar bo predvidoma trajalo do konca letošnjega leta, bodo člani zelene ekipe z različnimi aktivnostmi zbirali podatke o trajnostnem razvoju občine, izvedli anketiranje deležnikov; lokalnega prebivalstva, obiskovalcev in turističnega gospodarstva, osveščali deležnike o pomenu trajnost­nega razvoja ter naredili analizo trenutnega stanja na področju okolja, kulturne in naravne dediščine, turistične ponudbe in produktov. Rezultati analize bodo služili za pripravo konkretnih akcijskih načrtov v prvi polovici prihodnjega leta. O konkretnih aktivnostih vas bomo sproti obveščali preko aktualnih komunikacijskih poti. Mnenje lokalnega prebivalstva, domačih in tujih obiskovalcev ter turističnega gospodarstva je pomembno pri pridobivanju podatkov in za pridobitev znaka zato vas prosimo za izpolnitev kratke anonimne ankete, ki je objavljena na spletnih straneh www.visit-trzic.com v rubriki TOP3 in www.obcina.trzic.si v rubriki Aktualno. Tiskani izvod ankete lahko prevzamete v TPICu, kamor lahko izpolnjene ankete tudi oddate. Ankete bomo zbirali do 30. septembra 2019.

POZIV K POSREDOVANJU PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE TRŽIČ ZA LETO 2019 Tudi letos bo Občina Tržič na proslavi ob občinskem prazniku v mesecu decembru 2019 podelila priznanja Občine Tržič. Vabimo vas, da do 1. 10. 2019 posredujete svoje popolne predloge za prejemnike priznanj Občine Tržič za leto 2019 na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Trg svobode 18, 4290 Tržič s pripisom »Predlog za podelitev priznanja Občine Tržič 2019 – ne odpiraj!« Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Tržič http://www.trzic.si/obcina/javni-razpisi-in-objave/. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Andraž Žitnik, l.r.

ZGRABITE ODLIČNO PRILOŽNOST ZA DELO BLIZU DOMA.

ZARADI ŠIRITVE POSLOVANJA ZAPOSLUJEMO NA GORENJSKEM

zaposlitev@aktiva.si AV_Karierni_Lokalni-Tržičan.indd 1

22. 08. 2019 10:23:49

plačan oglas

PRIDRUŽITE SE KOLEKTIVU UREJENEGA IN STABILNEGA PODJETJA Z VEČ KOT 30 LETNO TRADICIJO.

12

spremljamo, poročamo

Za Slovenijo LADO SREČNIK

Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo Gorenjske, Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjske in gorenjske občine so v sodelovanju z drugimi veteranskimi organizacijami pri­ pravili pet spominskih svečanosti ob 28. obletnici vojne za Slovenijo in 28. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Na platoju Karavanke je bila 21. junija 2019 prva prireditev. Uvod­ ni pozdrav je imel podžupan Jesenic Miha Rebolj. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester z Jesenic in Kranjske gore, veteranski pevski zbor in pevski zbor učiteljic Osnovne šole Jesenice. Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič. V svojem nagovoru je tudi poudaril: »Enotnost, tovarištvo, samozavest, medsebojno spoš­ tovanje in sodelovanje je vse, kar danes manjka, zato je čas, da se vprašamo, kaj lahko storimo, da bo naša država boljša, bolj prijazna in bolj pravična. Bodimo ponosni, da imamo svojo državo. Spoštujmo jo in delajmo tako, kot si naša država zasluži«. Druga spominska slovesnost ob dnevu državnosti je bila pri spominskem obeležju Policijsko veteranskega društva Sever Gorenjska na mejnem prehodu Ljubelj. Navzoče je pozdravil mag. Borut Sajovic, župan občine Tržič, in Ivan Hočevar, podpredsednik Policijsko veteranskega društva Sever Gorenjska. Slavnostni govornik je bil minister za notranje zadeve Republike Slovenije Boštjan Poklukar. V kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester Tržič, učenci Podružnične šole Podljubelj in družina Zupan iz Tržiča. Slovesnost so obogatili tudi pohodniki. 38 pohodnikov 19. pohoda Teritorialne obrambe, ki je bil letos iz Drage do planine Prevala in nato do platoja Ljubelj. Spremljali so jih vsi praporščaki. Lepi prireditvi na platoju Ljubelj je sledilo polaganje cvetja ob obeležju Teritorialne obrambe ob bivši stražnici z napisom: Obranili domovino - bojne aktivnosti enot Teritorialne obrambe Tržič - Ljubelj, 24. 6. – 2. 7. 1991.

Ob počastitvi dneva državnosti je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kranj sklenilo, da na kraju spopada z agresorsko vojsko v bližini Brnika, kjer je izgubil življenje Peter PETRIČ, pripadnik Teritorialne obrambe Kranj, edine enote - 3. bataljon 21. brigade v takratni Jugoslaviji, ki je imela orožje in strelivo teritorialne obrambe doma, postavimo trajno spominsko obeležje, ki bo kasnejše rodove spominjalo na tragične dogodke minulega časa. Spominski dogodek je bil v četrtek, 28. junija 2019. Slavnostni govornik je bil predsednik OZVVS Zvone Anton Rešek. Zahvalo in priznanje organizatorjem je izrekel Franc Čebulj, župan Občine Cerklje. Na Zgornjem Jezerskem vrhu, ob mejnem prehodu, je bila slovesna prireditev 29. junija 2019. Uvodni pozdrav je izrekel župan Občine Zgornje Jezersko Andrej Karničar. V zanimivem kulturnem programu so sodelovale pevke zbora Zg. Jezerskega, mladi glasbeniki in recitatorji osnovne šole. Slavnostni govornik je bil Drago Jovanovič, takratni komandant Jurišnega odreda TO Kranj. Na letališču Brnik je bila 4. julija 2019 slavnostna prireditev v spomin ob 28. obletnici samostojnosti Republike Slovenije in 28. obletnici vojne za Slovenijo. Spomnili smo se napada na letališče Brnik in se poklonili žrtvam tega napada. Slavnostna govornica je bila Mateja Udovč, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije in članica specialne enote Policijsko veteranskega društva Sever. Predsednik Pokrajinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gorenjske in OZVVS Tržič Vojko Damjan, predsednik Policijsko veteranskega društva Sever Gorenjske Jože Mencin, predsednika OZVVS Kranj Zvone Anton Rešek in Janez Kosel Zgornja Gorenjska so izrazili vso pohvalo vsem sodelujočim in obiskovalcem za izredno lep spomin na osamosvajanje in rojstvo naše domovine Slovenije.

Planinski tabor Bavšica 2019 MAJA AHAČIČ

Mladinsko-vodniški odsek pri PD Tržič je v juniju organiziral tridnevni planinski tabor. Organizacijski »planinski šopek« je od ideje do analize povezovala planinska vodnica Nina Vogelnik. Z njo smo bili: reševalec Anže, kuharica Majda, vodnik in reševalec Primož, učiteljice Tanja, Marja, Darja, Darka, Maja in 40 učencev od 1. do 9. razreda iz OŠ Bistrica, OŠ Tržič, POŠ Kovor in POŠ Pod­ ljubelj. Naš dom je bil Dom Planinske zveze Slovenije v Bavšici, njegovo dvorišče in igralne površine okoli doma, ki so bile v prostem času zasedene z navdušenimi planinci-športniki. Z nogometom, badmintonom, štafetnimi igrami so si planinci pridobivali kondicijo. Pod krošnjami dreves pa so bile prav tako dobro obiskane družabne igre in ustvarjalne delavnice. Vse nam je šlo »kot po maslu«. Za petkovo vožnjo po prelepi Gorenjski, preko Rateč, mimo Rabeljskega jezera, preko Predela, ob reki Koritnici in prav do Doma je poskrbel šofer Matjaž. Po prihodu na cilj je udeležence najbolj zanimalo, kje bodo spali. Razdelili so se po lepih sobah, ki so jim dali svoje ime. In že je bil čas za pohod v zapuščen zaselek Logje, kjer smo nabrali dračje, s katerim smo zakurili ogenj, na katerem si je vsak sam spekel večerjo.

Sobotni pohod od Doma do trdnjave Kluže in nazaj smo si v top­ lem vremenu polepšali z nabiranjem rdečih jagod, opazovanjem kranjskih lilij, mogočnih skalnih sten, pripovedovanjem dogo­ divščin, petjem … in se na pol poti ohladili v rovih iz prve svetovne vojne in v senci mogočne trdnjave Kluže. Vsi smo zmogli 8 km dolgo pot in kosilo izpod Majdine kuhalnice je bilo prava nagrada! Nedeljski pohod po vzhodnem delu Bavšice je bil prav tako nekaj posebnega, saj smo plezali po suhi hudourniški strugi, hodili po zaraščeni goščavi, si ogledali stari čebelnjak, se na počitku nas­ mejali domislicam in se po stezi na zahodni strani doline vrnili v dom. Po nedeljskem kosilu je bil čas za razglasitev rezultatov urejenosti sob, pospravljanje in pakiranje opreme. Šofer Mitja nas je z avtobusom že čakal pred Domom in nas varno pripeljal domov. Planinski tabor je bil pred koncem šolskega leta prava nagrada in sprostitev. Lepo vreme, neokrnjena narava, aktivni, zvedavi, sodelujoči otroci, strokovni tim z neutrudno vodjo Nino Vogelnik smo tri dni sestavljali čudovit »planinski šopek«, ki prav gotovo dehti še v vsakem udeležencu.

šola, šport

13

Zaključna prireditev kovorskih šolarjev JULIJA AHAČIČ, ZOJA ROŽIČ, FOTO: MANCA KOKALJ VERNIG

V torek, 18.6.2019, se je v Domu krajanov v Kovorju odvila naša tradicionalna zaključna prireditev, ob kateri smo obeležili dan državnosti, se poslovili od petošolcev in sprejeli bodoče prvošolce. Na prireditev so prišli: župan mag. Borut Sajovic, predsednik KS Kovor Franc Smolej, župnik Župnije Kovor Ivan Potrebuješ, ravnatelj Osnovne šole Bistrica dr. Štefan Žun in pomočnica ravnatelja Ana Mrgole ter kovorske učiteljice, učenci in njihovi starši. Najprej je otroški pevski zbor Podružnične šole Kovor zapel himno, saj je 25. junija dan državnosti. Dan državnosti je kulturni državni praznik in je v Republiki Sloveniji dela prost dan, ker je Slovenija 25.6.1991 postala samostojna država. Potem je pevski zbor zapel še tri pesmi, in sicer Jaz grem rad v šolo, ki je bila namenjena bodočim prvošolcem, Kovorsko himno in Svet je tvoj, ki jo je napisala pevka Nina Pušlar. Ko je pevski zbor odpel vse tri pesmi, je na oder prišel dramski krožek Podružnične šole Kovor in zaigral igrico Rdeča kapica. Nato so učenci Plesnega kluba Tržič zaplesali dva plesa. Potem je učiteljica Simona Križaj (vodja Podružnične šole Kovor) na oder povabila bodoče prvošolce, ki bodo septembra postali učenci Podružnične šole Kovor. Učenci petega razreda smo prvošolcem podelili papirnate medalje z

znakom Podružnične šole Kovor in jim čestitali, predtem pa jim je čestital tudi ravnatelj. Ker se petošolci poslavljamo od šole v Kovorju in odhajamo v Bistrico, smo pripravili kratek program na temo naših petih let v tej šoli. Učiteljica in ravnatelj sta nam zaželela uspešno novo šolsko leto. Po koncu programa pa so nas zunaj pričakali piškoti, lizike in sokovi. Tudi midve želiva bodočim prvošolčkom in seveda vsem ostalim uspešno in veselo prihodnje šolsko leto!

Bežite, bežite, Košutar gre! MARJANA DEMŠAR

Dušica Kunaver, naša priznana zbirateljica ljudskega ustvarjanja, pravi: »Ljudsko izročilo ni le dediščina preteklosti, ampak tudi dota prihodnosti.« Skoraj vsak slovenski kraj, jezero, reka imajo v ljudskem pripovedništvu svojo razlago. Legenda o zmaju je pomemben del nesnovne kulturne dediščine o nastanku Tržišča. Pisateljica Tanja Ahačič je razlagalno pripovedko vzela za osnovo svoje zgodbe, pripovedke Košutar. V Košutarju opisuje vaške otroke pred veliko leti, njihovo navezanost na naravo in živali. Vsak dan ženejo ovce na pašo in odgovorno skrbijo za njih. So radoživi, igrivi in seveda radovedni. Prav radovednost jih pripelje do zmaja Košutarja. Ime je avtorica izbrala po Košuti, gori nad Tržičem, ki naj bi se zaradi zmaja razklala in skale naj bi se zvalile proti vasi. Še danes lahko opazujemo velike skalne bloke na pobočju Podljubelja in v dolini pod Košuti. Avtorica v zgodbo spretno vplete tudi ljudske vraže (vstati z levo nogo) in frazeme (ne bo šlo vse kot po maslu, zavihati rokave, dajmo mu vetra). Jezik je stilno bogat, a obenem razumljiv. Pričara nam lepoto slovenskega jezika naših prednikov. Pisateljica nam tako s svojo zgodbo ohranja, oziroma nadaljuje kulturno dediščino Tržiča. Pomembno je, da se domoznanske

zgodbe, v tem primeru pripovedka o nastanku domačega kraja, pojavljajo vedno znova, v novi (pre)obleki osnovne zgodbe in z novimi ilustracijami, za nove generacije otrok. Slikanico je ilustrirala univerzitetna diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Tinka Mesec Tomazin. Skupaj z avtorico besedila sta uspešen medgeneracijski tandem. Ilustratorki je odlično uspelo nadgraditi besedilo, v slikah zajame tudi skrita sporočila. Na naslovnici je zelen zadek, ki da bralcu slutiti, da bo tekla beseda o pošasti, o zmaju. Liki so vedno narisani v gibanju. Na obrazih otrok vidimo najprej zadovoljstvo, razigranost, pogum ter kasneje strah. Tudi odras­ li liki kažejo svoje razpoloženje, zmedenost, pogum. Detajli so hudomušno narisani. Košutar, krilati zeleni zmaj, je ravno prav grozljiv, da se ga mlajši bralci malo ustrašijo, a jih v sanjah ne preganja. Odlična slikanica za domoznansko zbirko vsakega občana Tržiča, tržiške otroke in domoznansko zbirko knjižnice.

Breda in Miha državna prvaka v kombinaciji desetih plesov combi 1 KLEMEN DREMELJ

Najboljši slovenski plesalci in para plesalci so se 23. 6. 2019 udeležili državnega prvenstva v kombinaciji desetih plesov v Dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. V kategoriji para ples combi 1 sta se pomerila tudi Tržičanka Breda Košir in njen soplesalec Miha Rednak. Po aprilski osvojitvi 1. mesta v petih latinskoameriških plesih sta se odlično izkazala tudi v kombinaciji desetih plesov

(pet standardnih in pet latinskoameriških) in osvojila naziv državnih prvakov. Zaenkrat sta se izkazala na vseh plesnih tekmovanjih, saj sta čisto na vsaki temi osvojila zlato medaljo. Čestitamo jima že za osmo osvojeno zlato medaljo.

14

šola, šport

Obisk dopisovalcev v Borovljah MINA IN LOTI, 5. B, FOTO: KATJA KONJAR

V torek, 18. 6. 2019 smo se učenci 5. razredov OŠ Križe odpravili v Ljudsko šolo v Borovlje. Obiskali smo svoje dopisovalce iz 4. razreda. Ogledali smo si njihovo šolo in se okrepčali. Pripravili so nam lep sprejem. Zapeli in zaigrali so slovenske pesmi. Nato smo se skupaj odpeljali v Celovec. Sprehodili smo se po mestu in slišali veliko zanimivega. Preizkusili smo se tudi v znanju nemščine in sami naročali hrano. Na koncu dneva smo se odpeljali še na najvišji leseni stolp na Koroškem Pyramidenkogel in končali čudovit dan.

Že sedemsto otrok na planini Dolga njiva VILI VOGELNIK, FOTO: VILI VOGELNIK

Kislo mleko, domači kruh, pohod, pravi planšarski živalski vrt, urejanje pričesk in otroška manikura, prikaz reševanja v gorah, vojaki in policisti, obisk ribogojnice, darilne vrečke ter najboljši sladoled ... Vse to je bilo za sto otrok in njihove spremljevalce nepozabno počitniško doživetje, strnjeno v en dan. Vreme je bilo na sredo, 24. julija odlično za približno enourni pohod iz Medvodja do pastirske koče na planini Dolga njiva. Sto otrok in njihovi spremljevalci so se udeležili že pravljičnega sedmega pohoda v organizaciji Športnega društva Strelica iz Križ. Povabilu so se odzvali Društvo prijateljev mladine Kranj in Šenčur, Zveza prijateljev mladine Moste Polje, otroci članov Sindikata policistov Slovenije in tudi osebe s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu (CUDV Draga). Prav vsi so vztrajali in bili na cilju nagrajeni z okusno malico in kosilom, ki so ju pripravili skrbni oskrbniki planšarije, družina Kleindienst. Že tradicionalno so se povabilu odzvali člani Gorske reševalne službe Tržič in predstavili tudi varno hojo v gore. Policista s Policijske postaje Tržič sta predstavila opremo in policijsko vozilo, policijski vodnik psa je pokazal iskanje skritih predmetov, vojaki so pokazali svojo najnovejšo opremo, Vinko Grašič je najbolj navdušene pohodnike popeljal še više na planino na mejo med Slovenijo in Avstrijo, frizerka Tjaša je lepšala pričeske, Katja pa je poskrbela za urejena nohte. Najbolj pa sta bila seveda zasedena policijska konja, ki sta na planini naredila največ korakov, ko sta v sedlu nosila otroke.

Da je vse teklo gladko, tudi na poti domov še z obiskom ribogojnice Janeza Megliča v Jelendolu, sta poskrbela zakonca Nina in Klemen Grašič. Vseh sto otrok sta razveselila z najboljšim sladoledom iz Sweet English House ter darilnimi vrečkami – v njih je bilo marsikaj sladkega in uporabnega, za kar sta še zlasti hvaležna sponzorjem za njihov prispevek. In prav vseh sto je dobilo še eno darilo, majico zavarovalnice Triglav, ki jih bo spominjala na ta veselja in otroškega smeha poln dan. Grašičeva sta le še dodala: »Se vidimo prihodnje leto!« Tradicionalni dobrodelni dogodek so omogočili JP Energetika Ljubljana, Avtohiša VRTAČ Kranj, Občina Tržič, Kemofarmacija, Elektro Gorenjska, DEKO Elvis Biberovič, Založba Didakta in Avrora, SELECT LINE d.o.o., frizerski salon MODE-M in J&T frizerski atelje, Zdenko Dujlović s.p., steklarstvo Pavlin, Carsystem, Anton Grašič d.o.o., STORIC d.o.o., Mali-e Tiko, Rotary klub Tržič Naklo, Komunala Tržič, Matjaž Hrgovič, Lili Kosmač in mnogi drugi. Živahna in raznovrstna druščina je na Dolgi njivi preživela prijeten dan. Klemen Grašič je v dogajanje vključil tudi svojo družino. »Ne le za otroke iz socialno šibkejših družin, tudi za mojo družino je takšno druženje prijetna in koristna izkušnja, saj otrokom vcepi spoznanje o pomenu pomoči, solidarnosti in pozornosti do šibkejših,« je prepričan zavzet organizator vsakoletnega izleta na Dolgo njivo.

aktualno

15

Dediščina v sodobnosti – Šuštarska nedelja 2019 Prva Šuštarska nedelja je bila organizirana leta 1969. Leto pred tem so v Peku v prepletu tradicije s sodobnostjo pripravili frejšprehungo – sprejem vajencev v pomočnike. Na Šuštarski nedelji se tradicija vsako leto prepleta s sodobnostjo – in tako bo tudi letos. DR. BOJAN KNIFIC, FOTO: ARHIV TRŽIŠKEGA MUZEJA

Šuštarska nedelja se je od skromnih začetkov leta 1969 ves čas razvijala. Večalo se je število razstavljavcev in prodajalcev, vse več je bilo spremljevalnih dogodkov in obiskovalcev. Svojo zlato dobo je doživljala skupaj s Pekom. Postala je najbolj množično obiskan turistični dogodek v Tržiču, ki je svoje ime in prepoznavnost gradil na čevljarski dediščini, vključeval pa mnoge spremljevalne aktivnosti. S čevljarsko in drugo dediščino se bo mogoče srečati tudi na letošnji Šuštarski nedelji. Številne aktivnosti pripravlja Tržiški muzej, ki ima najbogatejšo čevljarsko zbirko in Valvasorjevo nagrado za predstavitev obrti, čevljarska dediščina bo rdeča nit dogajanja na odru v atriju Občine Tržič, obeta se pestra kulinarična ponudba z zabavnoglasbenim programom in pa sejem. Človek že tisočletja nosi obutev in v povezavi z njo in s čev­ ljarji so se razvili številni reki in pregovori, ki so bolj ali manj prisotni v sodobni jezikovni rabi – vodilo naj vam bodo tudi pri letošnji Šuštarski nedelji.

»Kdor visoko viha nos, bo kmalu hodil bos«, pravi pregovor, a mogoče bo kupiti obutev, ob kateri nosu ne bo treba vihati. Predlagam vam, da pred odhodom na sejem pomislite, kaj potrebujete, sicer pa se spomnite, da »kdor nima v glavi, ima v petah«. Še vedno drži, da se »v coklah ne hodi zajca lovit« in priporočamo vam, da drugim ne »ližete čevlje«. Pazite, da vas kdo ne bo »dal na čevelj«, moški pa ne pustite, da vas imajo »žene za copato«. Bojte se tistega, ki »iz opank stopi v čevlje«, kajti »pravica nosi opanke, krivica svetle škornje, ali opanki so dobri, škornje pa pošvedramo«. »Ko čevelj škorenj rata, ne pozna ne sestre ne brata«, a je še vedno »boljši star čevelj kakor bosa noga«. Če »živite na veliki nogi«, boste lahko zapravili denar, ki ga boste imeli s sabo, če ste »stopili v županove čevlje«, to pokažite tudi z nakupom, ne pozabite pa, da sta »sreča in bogastvo dva različna škornja«. Če ste tisti, za katerega velja »ma škorne na biks, pa u varžetu niks«, se na Šuštarski nedelji vsaj pokažite, pri miru pa pustite tiste, ki »niso vredni, da bi vam čevlje zavezali«. Čeprav »voda še za v čevelj ni dobra«, se ji ne odrecite, obenem pa vedite, da se je za kakšno stvar treba potruditi – »brez muje se še čevelj ne obuje«. Če verjamete, da »vsak po sebi čevlje meri«, boste razumeli, da vam morda ne bo všeč vse, kar boste videli, a naj vas preveč »čevelj ne žuli«. Čeprav »gre vse po istem starem kopitu«, je vendarle vsako leto drugače. Letošnjo Šuštarsko nedeljo bodo ocenjevali Tržičani in drugi obiskovalci, a vsaj za kupljeno obutev naj velja, da »le čevlje sodi naj kopitar«. »Poslednji krvave pete odnese«, zato Šuštarsko nedeljo zaključite dovolj zgodaj in ne naredite »ta plavega ponedeljka«. »Kdor nima junaškega srca, mora imeti pete«, a vam priporočam, da ste oprezni, kajti tudi »smola smolo lovi za pete«. Če se boste odločili, da »otresete prah s čevljev«, tudi prav – vrnite se še kdaj na Šuštarsko nedeljo, letošnja zagotovo ni zadnja. Kakšna bo, bo pokazala nedelja, je pa dejstvo, da je ena in edin(stven)a. Če niste prepričani, da ste vse od zapisanega prav razumeli, se oglasite v Tržiškem muzeju. Tam vam bo marsikaj bolj jasno – zapisano in še kaj drugega, kar hranimo in razstavljamo.

16

aktualno

Prid'te, se ga bomo skupej obul SAŠA PIVK AVSEC, FOTO: LUKA RENER

Prvega septembra 2019 bo v Tržiču potekala tradicionalna Šuštarska nedelja, na kateri bo mogoče od blizu spoznati in doživeti čevljarsko in drugo obrtno dediščino. Praznovanje se bo začelo v soboto, 31. avgusta z večernim koncertom skupin Big Foot Mama in Joške v'n ter zaključilo v nedeljo, 1. septembra s sejmom in številnimi spremljevalnimi dogodki za otroke in odrasle. Obljubljamo bogat program, ob katerem bo čev­ ljarsko dediščino mogoče spoznati in jo v številnih delavnicah in interaktivnih vsebinah tudi doživeti. Program letošnje Šuštarske nedelje ponovno daje poudarek čevljarski dediščini, ki je odločilno zaznamovala mesto in ljudi. Nedeljski program, ki bo potekal na številnih lokacijah, bodo z nastopi popestrila tržiška in druga kulturna društva. Na stojnicah bodo svoje izdelke ponujali tržiški in drugi čevljarji, izdelovalci usnjenih izdelkov in drugi obrtniki. Rokodelstva, ki so nekdaj napolnjevala Tržič, bodo predstavljena s praktičnimi prikazi. Letos bomo ponudbo obogatili tudi na področju kulinarike in po vzoru različnih mest po Sloveniji tudi v Tržiču organizirali kulinarični festival pod imenom Tok’ okusn. Za bogat program, ki izpostavlja pomen čevljarske tradicije, bo poskrbel Tržiški muzej. V njem pripravljajo vrsto aktivnosti, v katerih bodo obiskovalcem različnih starosti na zanimiv način predstavil čevljarsko in drugo dediščino. Po stalni razstavi Tržiški šuštarji bodo potekali vodeni ogledi, ogledati si bo mogoče tudi stalne razstave Usnje vseh barv, Klobčič in nit, stari modni hit in razstavo Slovenskega smučarskega muzeja. Otrokom bo namenjena detektivska pot - Pot radovednega čeveljčka, pred Pollakovo kajžo Tržiškega muzeja se boste lahko posladkali s šmornom. Razstava z naslovom Slovo od Peka bo odprta v Galeriji Atrij, kjer bo predstav­ ljena zgodovina Peka. V njem so v najboljših letih izdelali in prodali toliko čevljev, da bi, če bi jih postavili drugega pred drugega, Tržič povezali z Moskvo, zaposloval je več kot 5.000 ljudi. Leta

2016 je šel Peko v stečaj. Razstava predstavlja njegovo zlato dobo in prežitke, ki nas nanjo spominjajo. V nedeljo, 1. septembra, bo skozi cel dan organizirano vodenje po razstavi v spremstvu kustosa. V Kurnikovi hiši, v kateri se je rodil znan tržiški pesnik in zbiralec izročila Vojteh Kurnik (1826–1886) in je najstarejša stavba v Tržiču, je letos odprta nova stalna razstava kolarstva z naslovom Kolo se vrti, ko prenaša tovor in ljudi, po kateri bo potekal voden ogled. Pred hišo si bo mogoče ogledati izdelovanje koles in kočij, udeležili se boste lahko ustvarjalnih delavnic, namenjenih otrokom, starim od 7 do 12 let. V krušni peči si boste lahko spekli svojo tržiško fliko. V kulturno-zabavnem programu na kulturnem odru vas bodo tržiški kulturniki popeljali po zanimivostih iz tržiške čevljarske tradicije. Ob ljudskih pesmih, plesih in vižah ter ob odlomkih frejšprehunge – dogodka, na katerem so čevljarske vajence sprejeli med pomočnike – boste spoznavali življenje čevljarjev, kakršnega se danes ljudje le še spominjajo. Sodelovali bodo: Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Karavanke, Pevke Kulturnega društva Karavanke, Pevci Kulturnega društva Jerbas, Godci Kulturnega društva Jerbas, Plesalke univerze za tretje življenjsko obdob-

je na Ljudski univerzi Tržič, Kulturno društvo Kruh Križe. Program bosta povezovala David Ahačič in Jana Kus. Na glavnem odru bodo za dobro vzdušje tekom celega dne skrbeli ansambli Kum­ske punce, Extra kvintet, Mali Oglasi Band in Ansambel Opoj. Poseben program namenjamo otrokom, ki bo letos ravno preko otroške dramske igre, ki jo pripravlja gledališka skupina gluhih, ozaveščala širšo javnost o načinu življenja gluhih. Predstava bo potekala v znakovnem jeziku gluhih, ki ga bo za slišeče tolmačil tolmač znakovnega jezika. Cilj programa je razvijati samobitnost kulture gluhih, katere osnovna značilnost je znakovni jezik gluhih in približati njihov svet slišečim. Tržič, kljub propadu Peka, ostaja kraj z najbogatejšo čevljarsko tradicijo, ki se kaže v prostoru, še bolj pa v ljudeh. Dediščina med Tržičani še živi, želimo pa si, da bi jo začutili tudi obiskovalci od drugod. Prav zato poudarjamo pomen čevljarstva, kajti čevlje nosimo vsi. Če bomo v prihodnje znali spoštovati lastno, se nam ne bo treba bati za obstoj slovenskih čevljarjev, ki obutev še izdelujejo. A lastno tradicijo moramo najprej spoznati, šele potem jo bomo lahko spoštovali in cenili. »Prid'te, se ga bomo skupej obul.«

Petek, 30. 8. 2019

Športno-zabavna animacija za otroke

Galerija Atrij

(obračališče pri stolpnici) 9.00–18.00: Katrx sport – napihljiva igrala, animacija, igre

8.00–18.00: Razstava Slovo od Peka ... Peko živi

Zabaviščni park (parkirišče pred BPT) 15.00–23.00: Lunapark za otroke in mladino

Sobota, 31. 8. 2019 Galerija Atrij 8.00–18.00: Razstava Slovo od Peka ... Peko živi

Zabaviščni park (parkirišče pred BPT) 12.00–01.00: Lunapark za otroke in mladino

Amfiteater Gorenjska plaža 21.00: Koncert rock’n’roll skupine Big Foot Mama s predskupino Joške v’n.

Šuštarska nedelja, 1. 9. 2019 Sejem (mestno jedro z okolico) 8.00–19.00: Prodaja na stojnicah Glavni oder (parkirišče pri Občini Tržič) 10.00: Nastop Pihalnega orkestra Tržič 10.15: Pozdrav Šuštarski nedelji 10.30: Kumske punce 13.20: Otroška predstava Mestnega društva gluhih Ljubljana in nastop Folklorne skupine Veselje 13:50: Extra kvintet 16.00: Mali Oglasi Band 17.30: Ansambel Opoj Med programom: Plesni nastopi Plesnega studia Špela Kulinarični festival Tok’ okusn’ (parkirišče pri Občini Tržič) 9.00–18.00: Raznovrstna ponudba kulinaričnih dobrot (štruklji, tržiške bržole, golaž, šmorn, šavorma, burgerji, pizze, čevapčiči, falafel, palačinke)

Kolesarski poligon za otroke (parkirišče pri Občini Tržič) 9.00–18.00: Kolesarski poligon za otroke

Pri Zmaju iz petelinjega jajca 9.00–18.00: KUD Ampus: izdelovanje spominskih kovancev

Kulturni program in razstava (Atrij Občine Tržič) 9.00–18.00: Vodenje po razstavi Slovo od Peka … Peko živi v spremstvu kustosa 9.30–10.00: Otroška predstava Mestnega društva gluhih Ljubljana in nastop Folklorne skupine Veselje 11.00–12.00: 100 šuštarskih resnic in zabavljic 15.00–16.00: 100 šuštarskih resnic in zabavljic Sodelujejo: Otroška folklorna skupina in pevke Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke, pevci in godci Kulturnega društva Jerbas, plesalke Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Tržič in Kulturno društvo Kruh Križe Kurnikova hiša z okolico Kolo sreče: Zavrti kolo in zadeni nagrado 9.00–18.00: Ogled Kurnikove hiše in nove kolarske razstave 8.00–19.00: Današnji Tržič v stari preobleki, razstava Foto kluba Tržič 10.00: Ustvarjalna delavnica za otroke 15.00: Ustvarjalna delavnica za otroke Poskusite lokalno: Tržiška flika iz krušne peči in svinjska nebesa

Tržiški muzej (Pollakova kajža) 9.00–18.00: Ogled stalnih razstav Bogastvo obrti in Slovenski smučarski muzej 11.00 in 17.00: Voden ogled po razstavah 10.00–18.00: Čeveljčkove igre za otroke: čevelj ne jezi se, tek na velikem podplatu 10.00–18.00: Pot radovednega čeveljčka Poskusite lokalno: Grenadirmarš in šmorn

Tržiški obrtniki in zabavni program (pred Galerijo Paviljon) 9.00–19.00: Razstava izdelkov Tržiških obrtnikov 10.00–12.00 in 14.00–17.00: Zabavni program s Plesnim klubom Tržič in gosti (plesni nastopi, animacije, poslikava obraza, brezplačne palačinke in glasbeni nastopi)

Zabaviščni park (parkirišče pred BPT) 8.00–21.00: Lunapark za otroke in mladino

Livarstvo Mebron (Za Mošenikom 15)

10.00–15.00: Galerija Livarna Mebron: razstava in ulivanje svinca

Informacije o zaporah in parkiriščih na spletni strani www.sustarska-nedelja.si

18

v središču

Družina Kosmač

»Leseno je zakon« Les človeka spremlja od nekdaj, ne le kot vir toplote in zavetja, pač pa tudi kot materija za preizkušanje, upodabljanje, izražanje, ustvarjanje novega in poustvarjanje preteklega. V sliki in besedi vam predstavljamo pogovor in delo priznane tržiške družine Kosmač. MAJA TEKAVEC, FOTO: STANE PERKO, ARHIV DRUŽINE KOSMAČ

Kdaj se je prebudila iskrica do lesne umetnosti? JERNEJ: Ko smo hodili z družino na morje, kjer smo bili dober mesec in več sem začel rezljati različne motive, podobe. Najbolj me je navdušil grb Cresa. Vsako leto sem si pripravil celo torbo lipovine. Tako sem si krajšal čas ob vročih poletnih popoldnevih. Grbe so zamenjali drugi motivi: jadrnice, surferji. Človeška podoba je bila naslednji izziv. Tako se je začelo. MATEJ: Oče je ves čas rezbaril. V prvem razredu osnovne šole sem mu izmaknil pipec in na skrivaj poskusil tudi sam. Takrat sem se urezal in še danes imam brazgotino, ki me spomni na tiste čase. VID: Po šoli sem šel večkrat v delavnico, kjer je bilo lesa na pretek. Samoumevno je bilo, da poskusim tudi sam.

Kakšne so prednosti lesa v primerjavi z drugimi materiali? JERNEJ: Les je voljan, barvit, ima nešteto odtenkov in še več vzorcev, ki jih tvorijo letnice. MATEJ: Les je topel, diši, lepo se obdeluje. Je različnih barv in struktur. Les ni samo material, ampak je element. V sebi nosi frekvenco pomladi, prebujenja in tako pozitivno vpliva na naše počutje. VID: Les je nekaj več kot le za v peč. Če ga zažgemo ravno prav, nam je še bolj všeč. Kakšno je vaše delo v Delavnici Kosmač? Kakšno funkcijo opravljate? JERNEJ: V delavnici delamo skupaj, tako, da se dopolnjujemo. Včasih priskočim z nasvetom ali idejo. MATEJ: Smo vsi za vse. Kdor ima čas, gre po les ali po lepilo. Vid je bolj računalniški, Jernej več rezbari … Kadar je potrebno oddati večje naročilo, poprimemo vsi. VID: Nimamo posebnih funkcij. Vse je odvisno od tega, kdo in kako si zamisli izdelek. Pa ste hodili na kakšne tečaje, da ste pridobili nova znanja za obdelavo lesa? JERNEJ: Ves čas se učimo, iz knjig, različnih člankov, največ pa od ljudi. Naši izdelki so specifični, zato sami izdelujemo tudi različna pomagala, šablone, ki nam pomagajo pri izdelavi.

MATEJ: Nikoli nisem hodil na lesno šolo. Praksa te najbolj izuči in pa stari mojstri, ki obvladajo tehnologijo, kateri les je primeren za določene stvari, kakšni so triki, katera žaga je prava za vzdolžni rez ipd. Prehiteti se ničesar ne da. Vsaka stvar zahteva svoj čas. VID: Za lasersko obdelavo sem obiskoval seminar, mnogo informacij pa poiščem sam v različni literaturi ali pri strokovnjakih. Predvsem pa je pomembno, da lahko sproščeno ustvarjam in dobim izkušnje. Vaša enačica svetilke na steklene krogle je eno od spoznanj o vašem deležu pri sooblikovanju kulture evropskega prostora v minulih stoletjih. Jernej, kdo vas je navdušil, da ste se pred dobrimi tridesetimi leti odločili za ta projekt in izdelali prvo repliko? JERNEJ: Za svetilko na steklene krogle sem se navdušil sam, ko sem raziskoval zaklade v tržiškem muzeju. Sicer sem obiskal veliko muzejev in privatnih zbirk in se družil z ljudmi, ki so zbirali in raziskovali našo kulturno dediščino. Šlo je tudi preko meja. Dobil sem informacijo, da v nekem muzeju pri Nürnbergu hranijo svetilko na steklene krogle, pa se je izkazalo za neresnično,

V Delavnici Kosmač se ukvarjajo z oblikovanjem predmetov kulturne dediščine iz lesa in poslikave le-teh. Izdelki iz bogate etnološke dediščine kažejo preprostost slovenskega človeka in njegovo tesno povezanost z naravo. Vsi trije mojstri, dobitniki številnih priznanj, z veseljem prikažejo izdelavo katerega od izdelkov, od čevljarske svetilke, pastirske sončne ure do panjskih končnih ter drugih uporabnih in okrasnih predmetov. Vir: visit-trzic.com Jernej Kosmač

v središču

19

Izdelujete čevljarske svetilke, panjske končnice, sončne ure, kakršne so nekoč uporabljali pastirji, umetelno izrezljane in slikovito pobarvane šatulje, lesene žlice in vilice, posodice za sol in poper, terilnike za začimbe, stare žličnike, različne lesene figure … Delavnica, ki se stalno razvija, se ukvarja tudi z izdelovanjem lutk, poslikavanjem pohištva in organizacijo delavnic. S čim dajete lesenim izdelkom svoj pečat oziroma s čim le-ti postanejo čisto vaši? JERNEJ: Ko gre predmet skozi naše roke, postane na nek način naš, hočeš nočeš je tako. Vid Kosmač

sem pa zato odkril luč na gavge iz Češke. Šlo je za luč na eno kroglo. Različne obrti so uporabljale različne izvedbe, glede na način dela. Čevljarska je najlepša, na štiri krogle, ki svetlobo usmerjajo v prostor. Steklena buča, napolnjena z vodo, deluje kot leča, svetlobo na tak način usmerimo in razmnožimo. To je pred iznajdbo elektrike predstavljalo problem in hkrati izziv. Je občutek izdelave takega izdelka kaj drugačen, poseben, glede na to, kakšno zgodbo in pomen vsebuje? JERNEJ: Svetilka je posebna. Kar nekaj časa je trajalo, da se je vse poklopilo. Najbolj se je zatikalo pri steklu, pri bučah … Sprva so bile stene pretanke in so pokale. Ko je steklopihaču uspela debelejša buča, težav s tem ni bilo več. Steklene krogle predstavljajo za steklopihaškega mojstra kar velik izziv. Potem nisem vedel, kakšna sveča je prava, da plamen ne bi ožgal gavge. MATEJ: Gre za svetlobo. Svetloba je znanje in to svetilka pravzaprav predstavlja. Vzdušje, ki ga pričara svetloba svetilke, je zelo intimno, prijazno in prijetno … Najbolj genialne so preproste rešitve, ki so ljudem včasih lajšale življenje. Koliko je po njej še povpraševanja? JERNEJ: Sprva je bila hit. Ljudje je niso poznali, potem se je umirilo. Slovenija je majhen trg, ki se v nekaj letih zasiči. Vendar je še vedno aktualna. Velko ljudi pozna tržiško svetilko, za kar smo krivi mi. MATEJ: Svetilka je že na vseh kontinentih … VID: Veliko odjemalcev še čaka, da jo spoznajo in si jo zaželijo.

MATEJ: Replike so posnetki, teh se samo dotaknemo. Vsakemu predmetu vedno dodaš neko svojo noto. Najprej se z njim spoznaš in ga sprejmeš, potem pri izdelavi poiščeš najbolj optimalno rešitev, izbereš pravi les … na koncu je vedno tvoj. VID: Naši izdelki so pač naši in vedno več jih je. Lesene metuljčke izdeluje veliko ljudi, a se med seboj razlikujejo, tako kot izdelovalci … Naši so drugačni, so naši. Od kje črpate navdih za vaše ideje, izdelke? JERNEJ: Naša kulturna dediščina je tako bogata, da idej preprosto ne zmanjka. Bolj zaskrbljujoče je to, da predmeti nabirajo prah v depojih. Treba je poskrbeti, da pridejo do ljudi. MATEJ: Stare predmete lahko na novo osmislimo in jim tako damo novo vrednost. To vedno predstavlja izziv.

Matej Kosmač

VID: Ideje za nove izdelke se porodijo kar same od sebe, le kam naj odložim mobitel? Izziv je tudi delati doma. Kako poteka vaš ustvarjalni dan? JERNEJ: Delo prepleta moj vsakdan. Po jutranji kavi najprej telefoni, potem v delavnico, po nakupih, kosilo, pa spet delavnica, če se mudi, se pa vse podredi temu, da so izdelki pravi čas pri naročniku. MATEJ: Na srečo delavnice nimam doma, saj potem nikoli ne prideš ven. VID: Delo doma na prvi pogled omogoča več svobode, v resnici pa je potrebno veliko discipline, da stvar deluje. Kako so v vašo delo vpeti ostali člani družine? Podpora, kot nevidna moč uspeha, prav gotovo? JERNEJ: Že vse od začetka pa do danes v procesu deluje celotna družina. Žena mi pomaga v vseh ozirih. MATEJ: Vsi stopimo skupaj, ko je potrebno. VID: Skupaj smo močnejši. Kaj pa ko les ni na prvem mestu? Kakšni so vaši hobiji? JERNEJ: Rad se družim, sodelujem pri TD PLAC, zanima me šport. MATEJ: Rock'n'roll. VID: Kolo, smuči, čoln, adrenalin … Kje in kako boste zgodovino pisali v prihodnje? JERNEJ: Med lesenimi izdelki. MATEJ: Pustimo se presenetiti. VID: Vsekakor bomo zraven.

20

aktualno

23. Hrastov memorial

Ljubelj, dedek z dolgo sivo brado, ki še vedno raste LADO SREČNIK, FOTO: ARHIV AMD TRŽIČ

O PRIREDITVI Gorski preizkus organizira Avto-moto društvo Tržič. Proga je dolga 2300 m in na najbolj strmi točki doseže vzpon do 33 %. Štart bo na platoju Ljubelj, cilj pri koči na vrhu Ljubelja. Simbolična vstopnina je 5 eur, otroci do 12. leta imajo ogled brezplačno. Obiskovalci si tekmo ogledajo na lastno odgovornost in morajo strogo upoštevati navodila redarske službe in pravila gibanja po in ob progi. Organizator zavaruje vse nas­ topajoče, funkcionarje in gledalce po slovenskih veljavnih predpisih. Prireditev bo v vsakem vremenu. Prireditev bo potekala 8. septembra 2019 po predvidenem urniku: • verifikacije prijav in tehnični pregled

od 7.00 do 9.15 ure • treningi po kategorijah z merjenjem časov od 10.00 do 12.00 ure • svečana otvoritev ob 12.30 uri • tekmovanje po vrstnem redu kategorij od 13.00 do 17.00 ure • skupinsko fotografiranje tekmovalcev na vrhu prelaza Ljubelj ob 17.00 uri • objava neuradnih rezultatov ob 17.30 uri • razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ob 18.00 uri

Prireditveni odbor sestavljajo Lado Srečnik – direktor prireditve, Irena in Martin Romih – tajništvo prireditve, Teo Blaži – vodja tekmovanja, namest­ nik direktorja prireditve, Peter Ribnikar – vodja tehnične in ocenjevalne komisije, Boštjan Gabrovšek – vodja rediteljev na prireditvi, Timing Alples – časomerilska služba, Dragica Čauš –vodja protokola, Janja Budič -vodja Press centra, Toni Cahunek – uradni napovedovalec, Miha Blaži – štarter, Mateja Antolič – predštarterka.

Za celotno prireditev so potrebne še druge službe in delavne skupine: zdravst­ vena služba, gorski reševalci, požarna varnost, gostinstvo, ozvočenje, ureditev boksov za tekmovalce, priprava parkirišč in prireditvenega prostora, blagajniško poslovanje, ureditev ceste, zaščita na cesti, transparenti, plakatiranje, medijsko obveščanje. Skupaj s tekmovalci je več kot 300 ljudi, ki pos­ krbijo, da prireditev poteka varno in zanimivo. Le s pomočjo sponzorjev, Občine Tržič in prostovoljnim delom članov AMD Tržič uspemo realizirati zahtevno mednarodno prireditev.

KAJ NAS ČAKA V PRIHODNJIH LETIH? 2019. leta - 23. Hrastov memorial, 8. septembra 2019 2020. leta –70 let avto-moto športa v Tržiču 2021. leta – 25 let Hrastovega memoriala

2023. leta – Rolls-Royce v Tržič in čez Ljubelj 2026. leta – 30. Hrastov memorial 2026. leta – 100 let avto-moto športa v Tržiču Pripraviti se moramo na primerno predstavitev vseh dogodkov. Ljubeljsko dolino moramo povezovati v celoti, ohranja 100- letno tradicijo tudi avto-moto športa v Tržiču. Pripraviti zbornik o še ne zapisanih dogodkih na Ljubelju, popeljati slovenske starodobnike na vrh Ljubelja, posebno voznike mopedov Tomos, realizirati projekt, da je cesta na Ljubelj tehnični spomenik, pripraviti stalno razstavo avto-moto športa v Tržiču, priložnostne razstave, parado motornih vozil in zgodovine Ljubelja, slavnostno akademijo, spominke Ljubelja in Ljubeljske doline. Idej je veliko. Če hočemo ohraniti našo zgodovino in privabiti turiste v Tržič, bo potrebno sodelovati. Potrebno je tudi prostovolj-

aktualno

no delo. Pridobiti moramo čim več aktivnih članov v AMD Tržič. Vse, ki ste člani AMZS in ste včlanjeni v drugih občinah, vabimo, da se vpišete v naše društvo. S plačilom članarine za AMZS ste avtomatsko tudi člani AMD, samo v katerem društvu, pa se morate sami odločiti. V Tržiču je vaše društvo doma. Vsak član AMZS je član v nekem društvu. Za vsakega člana AMZS plačuje društvu povprečno 8 eurov. Na žalost imamo v našem društvo samo 200 članov, več kot polovica jih je vključenih v druga AMD po Sloveniji. Če imate kolikor toliko Tržič radi, se boste vključili v naše društvo in s tem tudi ohranjali tradicijo avto-moto športa v Tržiču.

ZGODOVINA LJUBELJA Prelaz Ljubelj, najstarejša, najbolj strma in najlepša pot v Evropo. Odkar obstajajo ljudje na Tržiškem, je bila tu pot prek Karavank v severno Evropo. Iz antike v Evropsko unijo. Dolga je zgodovina Ljubelja. Prelaz je bil trgovska pot že v antiki, o tem pričata dva rimska oltarja ob poti (pri cerkvi sv. Lenarta v Brodeh, Avstrija (avstrijsko: Loibltal) in v Podljubelju. Ljubeljsko sedlo je predstavljalo pomembnejšo trgovsko pot od konca 14. stoletja dalje, ko je Trst prešel pod habsburško oblast. Tekom stoletij se je promet povečeval, zato so okrog leta 1573 koroški in kranjski deželni stanovi preko Ljubelja zgradili cesto, tik pod vrhom prevala pa skopali okrog 100 m dolg predor. Cesto so nato večkrat širili, med letoma 1725 in 1728 pa so odstranili strop predora in ga spremenili v 130 m dolg skalni usek. Ob zaključku del so graditelji postavili na sedlu dve piramidi (obeliska) v čast cesarju Karlu VI., ki je ob tej priložnosti čez Ljubelj potoval na Kranjsko. Promet je preko sedla potekal do 2. svetovne vojne. Aprila leta 1941 je iz avstrijske strani čez preval

21

na Gorenjsko vdrla nemška okupacijska vojska. Med letoma 1943 in 1944 je prebila okrog 1,8 km dolg cestni predor, ki ga je kopalo približno 1000 vojnih ujetnikov iz koncentracijskega taborišča Mauthausen ter 800 delavcev podjetja Universale.

Ostale bogate aktivnosti iz zgodovine AMD Tržič lahko preberete v knjigi Z Dirko na dirko iz leta 2010, ki je bila izdana ob 60-letnici AMD Tržič.

Ljubelj z podljubeljsko dolino je zanimiv okoliš, od smučišča Zelenica, Šentanskega rudnika živega srebra, Borno potjo na planino Prevala, koncetracijskem taborišču Ljubelj, podružnici Maut­hausna, zanimivi planinskimi potmi in planšarijami, srečanjih Tržiča s prijateljskimi mesti v Avstriji in z drugimi, vojaško zgodovino, Bornovim na Ljubelju, predvsem pa v zadnjih letih z avto-moto športom. Od leta 1926, ko so bile prve cestno hitrostne dirke (na prvi je tekmovala celo kraljica Marija, kralj Alek­ sander Karadjerdjovič je bil njen sovoznik), svetovnih prvenstev v moto­krosu do gorskih preizkusov starodobnikov, ki bo letos že trindvajseto po vrsti.

A – motocikli, predvojni do vključno leta 1945 B – motocikli do 175 ccm, do vključno letnika 1961 C – motocikli do 250 ccm, do vključno letnika 1961 D – motocikli nad 250 ccm, do vključno letnika 1961 E – motocikli s prikolico do 500 ccm, do vključno letnika 1961 F – motocikli s prikolico nad 500 ccm, do vključno letnika 1961 M – mopedi, znamke Tomos do 50 ccm

100 LET AVTO-MOTO ŠPORTA V OBČINI TRŽIČ 1. Gorske cestne dirke na Ljubelj v obdobju 1926 do leta 1939, po drugi svetovni vojni od leta 1950 do leta 1961. 2. Tekmovanja v motokrosu v Podljubelju od 1962 do leta 1990 3. Gorski preizkus starodobnikov Ljubelj – Hrastov memorial od 1997 do leta 2019.

Razpisani razredi

Pokali in trofeje Pokali za prva tri mesta v vsaki kategoriji Pokal za originalno vozilo (predvojni in povojni motocikel) Pokal za prvo mesto izven konkurence Pokali za dame Pokal za najstarejše vozilo Pokal za najstarejšega voznika motorja ali motorja s prikolico Trofeja za najboljši čas (rekord dneva)

22

intervju

Dr. Karmen Arko, nova direktorica Doma Petra Uzarja TANJA AHAČIČ, FOTO: TINA GATEJ

Dr. Karmen Arko je 15. 4. 2019 prevzela vodenje hiše prijaz­ nih ljudi. Prihaja s Kočevskega. Doštudirala je defektologijo in domsko pedagogiko ter magistrirala iz socialnega menedž­ menta. Želja pa novih znanjih jo je vodila naprej in doktorirala je iz socialne gerontologije, multidisciplinarnega področja, ki z biološkega in socialnega vidika raziskuje staranje. Ima organizacijske sposobnosti in veliko izkušenj z vodenjem domov, bila je tudi pomočnica direktorja za pedagoško področje Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Z možem sta starša že odraslima hčeri in sinu ter babica in dedek šestim vnukom. Rada ima svojo družino, naravo in živali. Kadar je odsotna, jo doma nestrpno čaka zvesti kuža. Rada ima odprte in iskrene ljudi. Tudi sama je iskrena, iskreno pohvali in pove naravnost, kaj je narobe. Gospa dr. Karmen Arko doštudirali ste defektologijo in doktorirali iz gerontologije. Od kod ljubezen in naklonjenost do ranljivih skupin ljudi? Že od malega sem bila instinktivno naravnana k zaščiti in pomoči živalim, kasneje se je to čustvo empatije razvilo tudi do tudi otrok in starejših, do vseh ki so odvisni od skrbi in pomoči drugih. Pravičnost in poštenost sta bili osnovni metodi mojega dela z ljudmi in težko prenesem, da se komu zgodi krivica. Tudi doktorirala sem iz tematike varstva pravic starejših. Človek si izbere poti, kjer lahko pokaže svoje sposobnosti. Izbrali ste Dom Petra Uzarja. Kaj vas je v domu najprej prijetno presenetilo in navdušilo? Vsekakor sem se dobro počutila, ko sem spoznala slogan Doma Petra Uzarja – »Hiša prijaznih ljudi«. Rada imam prijazne ljudi in kulturno, pozitivno naravnano komunikacijo. S prijazno besedo in nasmehom vsakomur pripraviš prijetnejši trenutek in spoznala sem, da so zaposleni res zelo prijazni in ustrežljivi. To je podobno tudi mojemu značaju in v treh mesecih, odkar sem v domu, čutim veliko pripadnost tako kolektivu, kakor stanovalcem. Všeč mi je tudi prijeten zunanji videz in okolica samega doma. Kombinacija lesa in cvetje v lepo urejenem parku ter na balkonih me navdaja s prijetnim občutkom domačnosti. Tudi notranjost doma je razgibana in lepo urejena. Trenutno niso rožnati časi v domovih za starejše. Preveč prošenj za sprejem in premalo zainteresiranih za delo. Kako rešujete to problematiko? Vsako prošnjo obravnavamo z vso resnostjo in izjemno se trudimo pri reševanju stisk, ki jih preživljajo starejši in njihovi svojci, žal pa ne moremo pomagati vsem, ker smo pros­ torsko omejeni. Starejšim, ki jih ne moremo takoj sprejeti v institucionalno oskrbo, ponudimo pomoč na domu, da vsaj malo ublažimo njihove težave. Kadrovske težave rešujemo sproti in kar nekako gre. Nekaj kadra pridobimo tudi z osebnim povabilom. Sklenjenih imamo tudi nekaj pogodb za delo z upokojenci, ki v omejenem številu ur z veseljem še vedno lahko opravljajo svoje delo.

Stavba doma je stara 40 let. V preteklih letih so sanirali streho, adaptirali notranjost, uredili zelene površine. Katere investicije predvidevate v tem letu? V letošnjem letu bomo menjali okna v levem traktu zgornjega nadstropja, na novo vzpostavili in opremili dve pisarni, nabavili veliko zdravstvenih pripomočkov in opreme, ter v celoti prenovili polovico oddelka vijolica, ki je nespremenjen od otvoritve doma. Uredili bomo tudi nekaj nujnih zadev v zvezi s kanalizacijo. Sicer se trudimo za sprotno vzdrževanje in urejanje doma in mislim, da smo pri tem uspešni. Vaš moto je Zadovoljen delavec je uspešen delavec. Katere novosti ste uvedli pri promociji zdravja za zaposlene. Za promocijo zdravja na delovnem mestu je bilo v Domu Petra Uzarja že prej poskrbljeno, še posebej s številnimi možnostmi športnega udejstvovanja. Na novo pa smo uvedli še zdrav prigrizek med delom. V ta namen kuhinja pripravi zdrave prigrizke ekološkega izvora, ki so nameščeni v primernih prostorih po posameznih enotah in ta mali dodatek k prehrani popestri naš delovni dan. Katere projekte boste nadgradili in katere novosti lahko pričakujemo? Trenutno v Domu Petra Uzarja teče projekt Lokalno za globalno in prijetno staranje - Gerobus, v katerega je kot partner vključeno tudi Društvo upokojencev Tržič in podjetje SigArt in se izvaja v občinah Tržič, Bohinj in Šenčur. Namen projekta je izvajanje aktivnosti za ohranjanje zdravja za daljšo in učinkovito socialno vključenost ter zmanjševanje zdravstvenih, socialnih in drugih oblik stisk. Namen projekta je tudi nudenje vseh oblik pomoči bolnikom z demenco in njihovim svojcem. V Domu Petra Uzarja smo naklonjeni uvajanju novosti, ki zaposlenim in stanovalcem omogočajo prijetne in kakovostne pogoje za življenje in delo. Sami bomo vsekakor razvojno naravnani in se vključevali v javne razpise iz našega interesnega področja. Svoje znanje, izkušnje in čas v celoti posvečam svoji novi delovni sredini in vidim, da je bila moja odločitev, postati del Doma Petra Uzarja, pravilna. Želimo Vam uspešno delo in zadovoljne zaposlene, stanovalce in njihove svojce. Najlepša hvala za lepe želje.

med ljudmi

23

Dom Petra Uzarja praznuje TINA GATEJ, FOTO: TINA GATEJ

Letos imamo v Domu Petra Uzarja več kot dovolj razlogov za slavje. Na tradicionalnem domskem pikniku smo letos razrezali kar dve torti. Z njima smo obeležili 40- letnico odprtja doma ter skupaj z našo najstarejšo stanovalko Metko Kavčič praznovali njen častitljiv 105. rojstni dan. Na sončno prvo julijsko soboto smo se v dobri družbi naših stanovalcev, svojcev, sodelavcev, prostovoljcev in župana mag. Boruta Sajovica pozibavali ob melodijah ansambla Zarja. Program so popestrili tudi plesalci Plesnega kluba Tržič, člani Moškega pevskega zbora DU Tržič, člani Folklorne skupine Karavanke, domski žoga band Sončki ter Zimzelenke, plesalke Društva upokojencev

Kočevje in tako zadovoljili okuse tudi najbolj zahtevnih gostov. Zbrane pa sta pozdravila tudi direktorica doma dr. Karmen Arko in župan mag. Borut Sajovic. V otroškem kotičku so na svoj račun prišli tudi najmlajši, ki so lahko ustvarjali na kreativnih delavnicah, se pomerili v športnih in družabnih igrah, si v frizerskem kotičku uredili frizuro, tisti najbolj pogumni pa so lahko jezdili konja. Naše želodčke je razvajala ekipa domske kuhinje z odličnimi jedmi z žara, golažem ter vsem, kar spada zraven. Tako je za nami še en uspešen domski piknik, ki pa je kar prehitro minil, zato že nestrpno pričakujemo naslednjega in jesenski dan odprtih vrat.

Bodi svoboden, občuti naravo MANCA ŠOLAR, DIPL. DEL. TER.

Oldi je poseben voziček za starostnike in druge težje gibalno ovirane osebe in jim omogoča stik z naravo in družbo ne glede na vremenske razmere. S tem jim korenito izboljša kvaliteto življenja. Uporaben je tako za domačo rabo, kot za različne ustanove, ki oskrbujejo starejše in otroke, ki so najbolj prikrajšani za svobodo in gibanje med vrstniki. V Domu Petra Uzarja smo imeli 10 dni na testiranju voziček Oldi. Je zelo lepo vodljiv. Stanovalci so bili z njim zelo zadovoljni. Te-

Čestitke sovaščanki Robežovi Metki MIRA ČEMAŽAR, FOTO: MIRA ČEMAŽAR

Ob sto petletnici smo bivšo sovaščanko Metko Kavčič v Domu Pet­ra Uzarja obiskali predstavniki RK Lom, KS Lom in ji v imenu vseh krajanov čestitali ob tako visokem jubileju. S pesmijo in petjem so ji nazdravili Lomski fantje, s katerimi je tudi sama zapela in veselo zavriskala. Oči so ji orosile pesmi o domačih hribih in gorah, katere je vedno rada obiskovala. Fantje pa so dan polepšali tudi ostalim obiskovalcem doma, ki so jim z veseljem prisluhnili.

žave se je pojavila zaradi arhitektonskih ovir v domu. Zaradi preozkih hodnikov, le tega ni bilo mogoče zmanevrirati v večino sob. Najbolj smo bili zadovoljni z njim zato, ker je omogočil nepokret­ nim stanovalcem, ki so že dalj časa vezani na posteljo stik z zunanjim svetom. Odpeljali smo jih ven v park, kjer so stanovalci slišali zvok potočka, petje ptičkov in začutili veter v laseh. Vse to blagodejno vpliva na psihično in fizično počutje stanovalcev in njihovih svojcev.

24

med ljudmi

Kinološko društvo Storžič: Ko je pes še več kot človekov najboljši prijatelj MONIKA MAJERŠIČ, FOTO: MARJAN ZUPANČIČ, ANDREJ BAHUN, MONIKA MAJERŠIČ

Vsi poznamo rek, da je pes človekov najboljši prijatelj. Kaj to pravzaprav pomeni, pa je stvar interpretacije posameznika. Za nekatere je najboljši prijatelj tisti, ki z njimi na kavču gleda televizijo, za nekatere tisti, ki se z njimi vsak dan odpravi na sprehod, za druge je to tisti, ki jim čuva drobnico pred divjimi živalmi. Obstaja pa še prav posebna vrsta ljudi, ki v psih vidijo razlog za vsakodnevno aktivnost in življenjsko vizijo. Ljudje, ki v kinologiji najdejo svoj smisel in s tem pomagajo tako sebi, kot drugim. V našem društvu lahko najdete skoraj vse.

ENOTA REŠEVALNIH PSOV Naše društvo na področju Tržiča deluje že dolgo vrsto let. Od vsega začetka naši kinologi sodelujejo v Enoti reševalnih psov Slovenije (kasneje ERPS). Reševanje je vseskozi rdeča nit našega društva. Biti vodnik reševalnega psa ni hobi, pač pa način življenja. Trening vodnika in psa se nikoli ne konča in poteka skozi celo leto v vseh vremenskih pogojih. Naši vodniki se šolajo pod okriljem Komisije za reševalne pse, ki je del Kinološke zveze Slovenije. Šolanje je dolgotrajno. Vodnik se mora najprej sam prebiti skozi tri mesece različnih predavanj in na koncu opraviti sedem teoretičnih in praktičnih izpitov (nevarnosti v gorah, nevarnosti v ruševinah, prva medicinska pomoč, prva veterinarska pomoč, orientacija, osnove vrvne tehnike in ZA-RE radijske zveze). Šele nato se vodnik lahko prijavi na izpit skupaj s psom.

Izpit je sestavljen iz dveh delov: iskanje na terenu in delo na poligonu, ki vključuje poslušnost in ovire. Za naziv »vodnik reševalnega psa« je potrebno opraviti pred izpit, dva izpita prve stopnje z oceno najmanj dobro in en izpit druge stopnje. Izpite opravljamo v treh kategorijah: iskanje v gozdu, iskanje zasutih pod ruševinami in iskanje izpod snežnih plazov. Na tem mestu velja dodati še, da se za opravljen izpit šteje 70 % uspešnost. Vodniki moramo na nacionalni ravni vsako leto zbrati še 10 udeležb na vajah enot ERPSa, izobraževanjih, predstavitvah in podobnem. V praksi smo najbolj uporabni pri iskanju pogrešanih v gozdu. V enoti SIP Gorenjska je več kot polovica članov iz našega društva. In vsak izmed njih vam bo znal povedati, da ni lepšega občutka, kot je ta, da se pogrešana oseba vrne domov živa. Ampak pot do reševalnega psa se v resnici začne na dan, ko mladička pripeljemo domov.

med ljudmi

TEČAJI Za vsakega lastnika psa, naj bo to prvi ali trinajsti pes, je bistveno, da svojega kosmatinčka socializira. Proces zgodnje socializacije je ključen za dolgo in srečno sodelovanje med vodnikom in psom, zato vsem priporočamo čimprejšnjo vključitev v začetne tečaje. Tam vodnik izve vse osnove, ki so pomembne za skupno življenje, pes pa se nauči obnašanja v družbi (tako pasji kot človeški). Skupaj skušamo zgraditi čim boljši odnos med njim in psom. Medsebojna povezanost in želja po sodelovanju sta ključni za nadaljnje šolanje in življenje. Vodnika naučimo »pasje« kulture in ga ozavestimo o vseh vidikih pasje vzgoje. Učimo se odpoklicev, hoje na popuščenem povodcu, kako pustiti pri miru vse, kar leži na cesti, kakšna so pravila igre s pasjimi sovrstniki. Po začetnem tečaju tistim, ki si želijo še več ali pa zgolj utrditi svoje znanje, ponujamo še opravljanje izpita za psa spremljevalca. Po tem opravljenem izpitu se nam lahko pridružite bodisi v Enoti reševalnih psov bodisi naši sekciji za Rally Obedience.

RALLY OBEDIENCE Ko sem pred leti razmišljala, s čim zaposliti moje tečajnike, ki bodo po končanem osnovnem šolanju želeli svoje znanje negovati, nadgraditi in utrditi, sem po naključju naletela na Rally obe-

25

dience. Ta relativno mlada, ampak vse bolj priljubljena kinološka disciplina nam je takoj zlezla pod kožo. Sestavljena je iz 72 različnih vaj in poteka v štirih tekmovalnih razredih glede na težavnost. Vaje (od 15-19 glede na razred) se razporedijo v progo, ki jo morata vodnik in pes premagati v treh minutah. Vaje vsebujejo hojo v osnovnem položaju (ob vodnikovem kolenu, številne zavoje, vaje v gibanju, menjave položajev (sedi, prostor, stoj), premagovanje različnih ovir, vodenje na daljavo pa prinašanje predmetov in hojo ob vodniku mimo polnih skodelic hrane. Naši tekmovalci dosegajo res odlične rezultate. V lanski sezoni so v osmih tekmah na stopničkah stali kar 17-krat v različnih kategorijah in postali ekipni državni prvaki. Državni prvakinji smo imeli tudi v kategoriji posameznikov ROI. Naslov sta osvojili Zdenka Dudič in Sky. Čeprav se vse skupaj sliši naporno, zapleteno in težko, pa se v resnici v našem društvu lahko najde vsak. Kinološko društvo v je prvi vrsti skupnost ljudi, ki se rada zabava, uči novih stvari, si medsebojno pomaga in sodeluje. Družimo se na piknikih, ob delovnih akcijah, ob začetku in koncu tečajev, pa ob koncu leta in seveda vsak teden na treningih. Skupaj premagujemo ovire in težave, na katere naletimo na poti, predvsem pa uživamo v vsaki minuti, ki nam je dana z našim kosmatincem.

26

kultura

KUD načeta paleta in razstava Sanje MATEVŽ URBANČNIK, FOTO: JOŠT BELHAR

Paletovci ne počivamo in tudi letos vabimo na ogled razstave Sanje v Galerijo Atrij. Odprtje je potekalo na poletni večer, v petek 5. julija, kjer smo naše someščane lepo sprejeli skozi glasbo in poezijo. Vedno več nas je in kreativne zamisli kar redno kapljajo v idejni »šparovček«. Zaspani, kot smo velikokrat radi, iščemo v sanjah navdihe. In kdor nas pozna, ve, da se sedaj že skoraj ekshibicionis­ tično razkrivamo skozi naša dela. Kar težko je verjeti, da se skozi lastno kreativnost, ki se manifestira z umetniškim uprizarjanjem, da vplivati na občasen kolektivni cinizem in razočaranega duha skupnosti in posameznika. Za vsakega novega člana našega društva je to zasvajajoče.

Avtorji razstave: Mark Mandy, Jelena Dolenc, Jošt Belhar, Nina Lang, Bojan Toporiš, Urša Toporiš, Andrejka Belhar Polanc, Matej Sitar, Nina Šterman, Matevž Urbančnik, Mateja Roblek, Klavdija Bogataj, Manc Roblek, Tinkara Roblek, Sašo Bogataj in Jerneja Mihevc. Glasbeni nastop: Joe Joe O'Reily in Tarpe ter Luka Ropret, Stiven Rahmana in Saba Selássie.

Po eni strani se iz naših sanj ne želimo zbuditi, saj postaja teža življenja z leti vse večja. Vendar umik od resničnosti človeka pahne v stagnacijo in je učinek ravno obraten. Zato upamo, da bomo vedno postavljeni pred izzive, ki nas bodo gnali le naprej in preko galerij do vas.

Nova postavitev gradiva v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič EVA MARŠIČ, FOTO: EVA MARŠIČ

V knjižnici se vedno trudimo izboljšati naše storitve in jih približati uporabnikom. Poslušamo predloge članov, jih strokovno presodimo in ob primernem času uvedemo utemeljene predlagane novosti. Ob začetku poletja smo začeli ob pomoči prostovoljcev in osebe, ki opravlja delo v splošno družbeno korist v knjižnici, uvajati novo postavitev gradiva za odrasle na splošnem oddelku. Prej je bilo leposlovno gradivo postavljeno po mednarodnem sistemu UDK, glede na narodnost avtorja. Marsikatera dobra knjiga tako ni našla poti med bralce in je ostala spregledana na polici. Obiskovalci naše knjižnice so pogosto želeli, da bi lahko poiskali gradivo po žanrih, tematiki. Na naših policah z novo ureditvijo sedaj lahko iščete med zgodovinski romani, humornimi romani, čakajo vas ljubezenski moderni romani, ljubezenski zgodovinski romani, vojni romani, svetovni klasiki, domačijske pripovedi, navdihujoče zgodbe, družbeni romani, resnične zgodbe, erotični romani, kratke zgodbe, biografije, kriminalni romani, pustolovske zgodbe, znanstvena fantastika in slovenski klasiki.

Obiščite nas in se sprehodite med policami, poiščite žanr, ki vas najbolj zanima in se prepustite napisanim zgodbam.

Berem jaz in bereš ti, skupaj beremo vsi EVA MARŠIČ

Projekt Družinsko branje je po treh letih že dobro utečen, precej uporabnikov v njem sodeluje že od začetka. Menimo, da je izkušnja branja nagrada že sama po sebi, vendar pa je pogled na vesele in zadovoljne otroke, ki ob oddaji kupona prejmejo še praktično nagrado, neprecenljiv. Njihov trud in trud staršev je poplačan, učinki branja pa so vidni še dolgo potem, ko se knjiga odloži in projekt zaključi. Družinsko branje je bilo zasnovano z namenom, da k skupnemu branju pritegne družine z otroki, starimi od dve do deset let. Branje otroku je naložba v njegovo prihodnost. Brati otroku pomeni, vzeti si čas zanj, mu nuditi užitke ob poslušanju, ogledovanju ilustracij, popotovanju po domišljijskih svetovih in usvajanju novega znanja, ki mu bo koristilo v vseh življenjskih situacijah in obdobjih.

Včasih starši ne vedo, kako in kje začeti, zato so takšni projekti v splošnih knjižnicah zelo priporočljivi. Izbrana je kakovostna literatura, ki je prilagojena starosti otrok. Poleg leposlovja je vključeno tudi strokovno gradivo, ki na male otroške zakaj-e ponuja enostavne odgovore z vseh področji življenja. Zadovoljna udeleženka projekta pravi: »Meni je super, ker so izbrane same dobre knjige in mi ni treba brskati, da najdem kakšno dobro. Knjige iz Družinskega branja ne razočarajo.« Ker je odziv otrok, njihovih staršev ter ostale razširjenje družine odličen, načrtujemo v oktobru že četrto sezono (2019/2020). Pridružite se nam!

kultura

27

Klepet ob knjigi, Knjižna čajanka za devetošolce v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič EVA MARŠIČ

Že tretja Knjižna čajanka za devetošolce osnovnih šol po vrsti je dober pokazatelj, da je nekatere dogodke in projekte potrebno razvijati, dopolnjevati in ohranjati. Ledino smo v tržiški knjižnici zaorali v letu 2017, ko smo v sklopu projekta Tržič – mesto dobrih misli in želja organizirali prvo knjižno čajanko take vrste. Člane za čajanko vsako leto pomagajo izbrati šolski knjižničarji in profesorji slovenskega jezika na sodelujočih osnovnih šolah. Delo v manjših skupinah tako ponuja več možnosti za izražanje individualnosti, tema vsakoletne čajanke pa je pazljivo izbrana, da se mladostniki v njej prepoznajo. Na letošnji čajanki smo v ospredje postavili knjigo Dragi Zaza avtorice Christine Kilbourne, katere osrednja tema je nevarnost medmrežja oziroma interneta. Splet je vzporeden svet, brez katerega danes

skoraj ne moremo živeti. Mladostniki vanj vstopajo že zelo zgodaj, pogosto brez uvajanja v njegove skrivnosti in nevarnosti. Tudi starši ne poznajo meje varne uporabe elektronskih naprav in uporabe spleta, ki je po eni strani nevaren, po drugi strani pa prinaša mnoge prednosti, tako si brez njega ne moremo več predstavljati življenja. Letos sta se čajanke udeležili OŠ Bistrica in OŠ Tržič. Skupaj s knjižničarkama Metko Kavčič in Martino Verč nas je obiskalo 16 učenk. Letos je prvič, da so se nam pridružila samo dekleta, ki pa so bila zelo zgovorna. Kljub težki tematiki je bilo iz njihovih odgovorov in razmišljanja razvid­no, da poznajo pasti interneta, da vedo, kako se na spletu zaščititi in da vedo, kje so meje sprejemljivega obnašanja. V pogovoru sta z veseljem poleg učenk sodelovali tudi šolski knjižničarki, ki sta seveda knji-

Poletna koncerta v Žiganji vasi ALENKA GOLMAJER TERZIEV, FOTO: PETER KAJZER, ANA GRADIŠAR

KS Sebenje je ob sodelovanju z ZKO Tržič uspelo v juniju in avgustu organizirati dva kulturna dogodka. Junija so ob praznovanju Dneva državnosti v cerkvi Sv. Urha nastopili člani Mešanega pevskega zbora KUD Lom pod Storžičem, pod vodstvom Jožeta Tišlerja.

Avgusta so nam pod žigovsko lipo prepevali člani Gorenjskega okteta, pod umetniš­kim vodstvom Eve Jelenc Drozg. Poletni večer so nam z recitacijami pesmi Toneta Pavčka iz zbirke Angeli dodatno obogatili člani gledališke skupine KD Kruh Križe.

go tudi prebrali in ponudili tudi perspektivo z odrasle strani. Odzivi sodelujočih so pokazali, da moramo z vsakoletno čajanko vsekakor nadaljevati. Ob dobri knjigi, čaju, piškotih in klepetu v dobri družbi je bilo v knjižnici prav praznično. Nekaj utrinkov o knjigi Dragi Zaza: Dvanajstletna Maxine začne pisati dnevniške zapise po izginotju najboljše prijateljice Leah. Skupaj sta obiskovali spletne strani in klepetalnice. Maxine so starši opozarjali na nevarnosti spleta, vendar dekleti opozoril nista upoštevali. Kasneje se je izkazalo, da je Leah izginila, ko se je dogovorila za srečanje s spletnim dopisovalcem. Knjiga je priporočeno branje ne le za najst­nike, ampak tudi za njihove starše, učitelje in vzgojitelje.

28

kultura

V Galerijo Paviljon NOB prihaja Marjan Manček SUZANA KOKALJ

Septembra se bo Galerija Paviljon NOB odela v ilustracijo. Gostili bomo namreč znamenitega slovenskega ilustratorja, striparja in karikaturista, Marjana Mančka.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Med drugim je prejel dve nagradi za življenjsko delo: prvo, Levstikovo, leta 2007; drugo, nagrado Hinka Smrekarja, pa leta 2016.

Komur že samo ime pred očmi ne naslika njegovih stvaritev, ga bo nedvomno prepoznal po ilustracijah slikanic Peter Klepec, Pedenjped, Peter Nos je vsemu kos, Mojca Pokrajculja, Kozlovska sodba v Višnji gori in več kot 200 drugih. Ustvaril pa je tudi veliko avtorskih slikanic in stripov ter objavljal v periodičnih časopisih.

Razstava ilustracij bo pospremljena z razstavo igrač Hermana Lisjaka iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Celjski Hermanov brlog je edini otroški muzej v Sloveniji, svojo gostujočo zbirko pa si bodo v Galeriji Paviljon NOB lahko ogledali tudi tržiški otroci. In seveda tisti odrasli, ki si dovolijo priznati, da v njih še vedno tli otroška duša.

Marjan Manček ni le ilustrator v strogem pomenu besede. Likovno je zasnoval več lutkovnih predstav in se ukvarjal s filmsko animacijo. Zanjo se je izpopolnjeval na zagrebški šoli za animirani film, sicer pa je po izobrazbi diplomirani anglist in zgodovinar, ki se je že v času študija preživljal z risanjem karikatur za časopise in revije.

Razstavo bomo odprli 4. septembra ob 18. uri in bo na ogled do 26. oktobra 2019.

Bili so ansambli NEJC PERKO, FOTO: ARHIV JOŽI PETEH

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja nadaljujemo z domoznanskimi večeri Gor pa dol po pvac. Letošnja tema so ansambli, ki so zabavali Tržičane od druge svetovne vojne do sedemdesetih let 20. stoletja. S prireditvijo sodelujemo pri 29. Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD) in 7. Tednu kulturne dediščine (TKD), ki bo od 28. 9. do 12. 10. 2019. Letošnja rdeča nit so dediščina, umetnost in razvedrilo.

Prepoznate zasedbo na sliki? V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je zaznamovala prireditve in plesišča v Tržiču in po Gorenjskem. Odgovore nam pošljite na: siktrz@trz.sik.si.

Bogati glasbeni zgodovini Tržiča so svoj pečat dale tudi instrumentalno-vokalne zasedbe, ki so zaznamovale vsaka svoj čas. Vabimo vas na domoznanski večer v tržiško knjižnico, ki bo 1. 10. 2019 ob 19. uri. Obujali bomo spomine z glasbenimi ustvarjalci in njihovimi bližnjimi ter predstavili zbrano fotografsko in zvočno gradivo. Vabimo tudi bralce Tržičana, da nam posredujete gradivo, ki bi šlo v kontekst prireditve. Dobrodošli so slike, filmi, zvočni posnetki in tudi vaši spomini. Za pokušino prilagamo naslednjo fotografijo.

D-oživite srednji vek v Žiganji vasi GAŠPER GOLMAJER

D-oživite srednji vek in se predajte pesmim in bajkam o pogumnem Gašperju Lambergarju. Zapojte pri srednjeveški maši, odenite se v zgodovinski kostum, preizkusite se v pustolovskih veščinah ter si oglejte mučilne naprave, kjer so se znašli nesrečniki. Prigriznite in odžejajte se ob spremljavi starodavnih melodij, kot so to počeli naši predniki. Seveda pa boste na srednjeveški tržnici našli tudi domače dobrote in izdelke. Kulisa dogodka je popolna, v objemu več kot pol tisočletja stare votle lipe in nekdaj romarske cerkve Sv. Urha, ki je bila omenjena že daljnega leta gospodovega 1327. Na prireditvi si boste lahko v dveh terminih vodeno ogledali bogato notranjost romansko-gotske cerkve. Prireditev D-oživi srednji vek je bila ustvarjena z mislijo in željo po oživitvi bogate srednjeveške zgodovine Žiganje vasi, ki je eno najstarejših naselij v občini Tržič in širše. Poleg tega Občina želi z dogodkom povezati lokalno skupnost s kulturnimi društvi in zavodi, saj stremi k postavitvi dobrih temeljev za dolgoročnost tega dogodka. Srednjeveška tematika ne bi bila popolna brez simbolike, zato je

bil posebej za D-oživi srednji vek ustvarjen logotip prireditve katerega s svojimi vejami objema edinstvena votla vaška lipa. Njene korenine predstavljajo trdoživost in krepkost »žigovcev«. Pozornemu očesu ne uide, da votli del spominja na škorenj, saj so se poleti pod lipo v 19. in v začetku 20. stolet­ ja tam zadrževali »žigovski« čevljarji. Pod krošnjo pa sta zavetje poiskali tudi knjiga in riba, ki sta simbol Sv. Urha. Na vrhu logotip krasi napis »Sidigoystorf«, ki je prva oblika zapisa nam bolj poznane Žiganje vasi. Na dnu simboliko zaključuje rimska letnica MCCCXXVII., ali v arabskih številkah 1327. Več informacij o dogodku pa najdete na spletni strani: https:// www.visit-trzic.com/prireditve/d-ozivi-srednji-vek.html Še enkrat viteško vabljeni, da D-oživite srednji vek v Žiganji vasi, v soboto, 28. septembra, od 10. ure dalje.

iz naše preteklosti

29

V Tržiču so živeli in delali tudi pomembni tuji državljani JOŽE KLOFUTAR, FOTO: ARHIV JOŽETA KLOFUTARJA

Pravijo, da sprehod po pokopališču pomeni veliko zgodovinsko učno uro, saj z nagrobnikov marsikaj lahko prebereš, predvsem: kdo je tam pokopan, kdaj se je rodil in kdaj umrl, ali gre za premožnejšo rodbino, za ljudi, ki so v Tržiču veliko pomenili in mu dali svoj pečat. Vendar pa si ljudje za podrobnejši ogled te »zgodovinske knjige« praviloma ne vzamemo časa, saj običajno na hitro skočijo do groba svojcev, redko kdaj do groba sošolca, prijatelja, znanca. In tako se večina sploh ne zaveda, da so na našem pokopališču pokopani tudi pomembni posamezniki, zelo cenjeni v tujini, od koder so se preselili v Tržič.

kjer je živel, odkrili spominsko ploščo v njegovo čast. S pomočjo gospe Metke Pollak smo v telefonskem razgovoru zvedeli, da gre za hišo Kuljičevih (dejansko naj bi bila to zgradba na njihovem dvorišču) na Trgu svobode, ki so tudi že dali načelno soglasje. Po predlogu veleposlanika naj bi ploščo odkrili predvidoma konec septembra letos. Nedvomno bomo do takrat v Tržiču morali proučiti in bolj spoznati življenje in delo tega pomembnega in znanega ukrajinskega državljana, ki je nedvomno dal svoj delež tudi v zgodovino Tržiča, o čemer bomo kaj več napisali tudi v občinskem glasilu.

Na vse to sem pomislil meseca maja, ko je na občino prispel dopis Veleposlaništva Ukrajine v Republiki Sloveniji, s katerim nas je ambasador Mykhailo Brodovych zaprosil za sprejem in razgovor. Tema razgovora naj bi bil njihov državljan ugledni učitelj, športni delavec, vodilni funkcionar Sokolske organizacije tudi izven svoje domovine Ivan Bobersky. Bobersky je od leta 1932 živel v Tržiču, kjer se je poročil z Jožefo Pollak, eno od hčera zelo znane tržiške družine. Umrl je leta 1947 in pokopan v grobu Pollakovih. Na razgovoru pri županu Občine Tržič mag. Borutu Sajovicu je ukrajinski veleposlanik obsežneje predstavil življenje in delo Ivana Boberskega in izrazil željo, da bi v Tržiču na pročelju hiše,

Človek na Luni MELANIJA PRIMOŽIČ

Letos mineva 50 let, odkar je Nasin astronavt Neil Armstrong kot prvi človek pristal in stopil na Luno. Za vedno si bomo zapomnili njegov stavek, ko je dejal, da je to majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. V kolektivnem spominu človeštva bo zagotovo ostal prvi odtis človeške noge na površini meseca. V našem Zavodu slovenski astronavt, katerega logotip predstavlja zgoraj omenjeni odtis stopala, smo bili zelo veseli ponovnega povabila Tehniškega muzeja Slovenije k sodelovanju na razstavi. Na razstavi, ki sta jo pripravila Tehniški muzej Slovenije in Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane, je bilo izpostavljeno, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kakšen vpliv je imel na razvoj znanosti in tehnike. Dotaknili so se tudi prispevka slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja. Na koncu razstave so se zazrli še v prihod­ nost – je Lunarna vas samo utopija ali kaj več? Na razstavi, ki bo sicer v Bistri odprta do 30. decembra 2019, so posebno mesto zavzeli zapisi misli prof. dr. Strojnikove, astronavtov Ronalda Šege in Sunite L. Williams, kot spomin na ta velik dogodek človeštva.

Na odprtju razstave nas je nagovorila slovenska astrofizičarka prof. dr. Marija Strojnik-Scholl, ki je profesorica na Centru za optične raziskave v Leonu v Mehiki. Po otvoritvi razstave smo v čudovitem parku Bistre, ob zvokih melodij, ki jih je pripravil DJ iz obdobja petdesetih leti in ob razgovoru z našo znanstvenico prof. dr. Strojnikovo doživeli nepozaben večer. Omenim naj še to, da letos naš zavod praznuje deset letnico obstoja. Področje našega delovanja je promocija poklica astronavt, ki jo izvajamo po navodilih astronavtke Sunite L. Williams, katere največja želja je, da bi kateri izmed slovenskih otrok šel po njeni poti. V okviru praznovanja obletnice bomo organizirali obisk otrok v starosti od 5 do 11 let v Bistri, kjer jih čaka posebno doživetje na delavnici z naslovom: Gremo na Luno. Prijave sprejemamo do 20. 9. 2019 po elektronski pošti: slovenski.astronavt@gmail.com.

30

iz naše preteklosti

Zofka Peternel in Štantarjeva šuštarija v Sebenjah DR. BOJAN KNIFIC, FOTO: ARHIV TRŽIŠKEGA MUZEJA

23. maja 2019 je 95 let praznovala Zofka Peternel, ki se je rodila kot Zofija Poljanec v Sebenjah, na Štanterjevi domačiji. Doma so imeli šuštarijo, njen oče je bil nekaj let križki župan. Otroštvo je preživela v rodnih Sebenjah, po vojni pa jo je pot vodila »v svet«, a svojih rojstnih Sebenj ni pozabila. Nekaj njenih pripovedi je objavljenih v knjigi Tržič v besedi in sliki, še več je ohranjenih v zapisih v Tržiškem muzeju. Zofija, bolj znana kot Zofka, se je leta 1924 kot deseti otrok rodila Francu Poljancu (1883–1969) iz Sebenj in materi Frančiški Ovsenak, poročeni Poljanec (1886–1970) iz Kovorja. Imela je enega brata in deset sester, vsi so se ukvarjali s čevljarstvom. Svoje starše je po nekdanji navadi vedno onikala: »Čevljarstvo, ki so ga imeli ata, se je dobro razvijalo in leta 1927 so zgradili še eno hišo. Ata so bili v Križah župan od leta 1920 do 1930. Vojsko so služili v Gradcu. Ko so ata umrli, je bilo z našo delavnico konec. Leta 1968 je umrla moja sestra Jula, leto pozneje ata in še leto pozneje mama. Potem se v delavnici ni več veliko delalo. Brat Joža je delal v Peku, on je še ostal doma in je kaj naredil. Ko sem bila še otrok, so nam bili drugi otroci nekako fovš, nevoščljivi, da imamo župana za očeta. Ko po letu 1930 ata niso bili več župan, so radi rekli, tako za hec: 'Preh ste b'li županov, zdej ste pa ciganov.'« Po osnovni šoli v Križah je obiskovala meščansko šolo v Tržiču. »Lepe spomine imam na meščanko šolo. Bil pa je tudi en dogodek, ki mi je zagrenil življenje. Ena sošolka me je v zadnjem letu, ko sem bila na meščanski šoli, speljala, da sem šla na stranišče kadit cigaret. Skozi okno stranišča se je videl dim, videl ga je šolski sluga. Zatožil me je učiteljici, ročendelski, ki je učila ročna dela. Po vseh pravilih bi me morali izključiti, in to tik pred maturo. Ampak je potem ročendelska sprosila, da so mi dali le ukor in sem lahko zaključila šolo. Vedenje v maturitetnem spričevalu pa sem imela prav dobro in ne odlično.«

Poljančevi pred domačo šuštarijo v Sebenjah, 21. julij 1931. Na fotografiji so v prvi vrsti od leve: sestri Micka, Zofija, mama Frančiška, oče Franc, sestre Marta, Francka in Mila; v drugi vrsti so otroci Berta, Julka, Helena, Jože, Neža in Albina.

Zofka in njena mlajša sestra Marta, fotografirani 12. julija 1931. Iz Sebenj je v Tržič hodila peš. »Močno sem si želela, da bi se kdaj v šolo peljala, da ne bi bilo treba iti peš. Iz Križev je v Tržič z vozom hodil nekdo, ki je tam prodajal zelenjavo, Zelman smo mu rekli. Enkrat sem se peljala z njim. Vozil je zelo počasi, že takoj sem vedela, da bom zamudila šolo, a sem se kljub temu peljala z njim. Sedla sem na voz, lojtərnik je bil, in se peljala. Ko pa sem v Tržiču stopila z voza, sem videla, da mi je halja drsala po kolesu. Bila je blatna, strgala se je. V šolo sem tako prišla s strgano in umazano haljo, pa še zamudila sem. To je bila prava šola zame. Potem sem v Tržič spet hodila peš.« V Sebenjah je bilo v času njenega otroštva in mladosti veliko čevljarskih delavnic, med drugim pər Blejčkə, pər Kranc, pər Urh, pər Žbet, pər Jančk, pər Gaštejc, pər Prinčk, pər Matičkə, pər Čêukə, pər Zabošt­ nek, velika je bila njena domača šuštarija, v kateri so ob vajencu in pomočniku delali vsi domači. »Ata so urezval čevle, po krojih rezali usnje, Joža, moj brat, je moral štancat, urezovati, podplate. Ata so bili lastnik delavnice, oni so vodili delo, vse so pripravili. Skrbeli so za naročila, vedno so lifrali. Vse so označili s številkami in pripravili, kot je bilo naročeno. Veliko smo delali bebice, otroške čevlje, tega se največ spomnim. Delali smo tudi škornje in vse druge vrste čevljev, gojzarje, a največ bebice, otročje čevle, čevlje za otroke. Imeli smo mašino, stroj, s katero so šivali podplat na obərtal, gornji del. Obvladali so jo samo ata in moja sestra Jula, Julijana, ki je bila v marsičem posebna – res je bila prava za v šuštarijo.« Zofka se dobro spominja trdega dela in stroge vzgoje svojega očeta, pri katerem je bilo delo vedno na prvem mestu. A poskr-

bel je tudi za glasbeno vzgojo. Poljančevi so peli v Križah na koru in v pevskem zboru, učili so se igrati na različne inštrumente, med njimi violino, tamburico in harmoniko, Zofkina sestra Jula pa se je učila igrati na citre, ob katerih so sestre rade skupaj zapele. »Bilo je med drugo vojno, bila je policijska ura. Pele smo na dvorišču, kar dolgo v večer. Sestra Jula je igrala na citre, sestre smo pele ob citrah. Sosedje so poslušali, lepo je bilo. /…/ Nemški žandarji, ki so bili v Križah, so hodili po vaseh, ko so bili prosti. Prišli so v hišo in poslušali. Bili so štirje, ki so kar redno hodili k nam, da so poslušali, kako zvenijo citre. Prihajali pa niso le Nemci, tudi partizani in drugi – z vsemi se je bilo treba prav pogovarjati, da ni bilo kaj narobe.« Življenje jo je skušalo že med drugo svetovno vojno, po njej je odšla v Maribor in se nazadnje ustalila v Kropi, kjer živi še danes. Kot mlado dekle je vedno sanjala, da bo nekoč postala poštarica. Po končani meščanski šoli se je kljub nasprotovanju staršev odločila za ta poklic. Zaposlena je bila na poštah v Tržiču, od koder ima najlepše spomine, pa na pošti v Križah, v Stražišču pri Kranju, v Mariboru, v Poljanah, kamor se je ob ponedeljkih odpravila iz Sebenj kar s kolesom, na koncu pa je pristala v Kropi, kjer je spoznala moža in na žalost že po 25. letih zakona postala vdova. Rodila je štiri otroke. Še vedno bistrega uma živi na svojem domu, s pomočjo sosedov ureja svoj zelenjavni vrt in s trdno voljo premaguje vsakodnevne težave, v pomoč pa so ji tudi njuni otroci. Rodnih Sebenj se vedno z veseljem spominja, kakor se tudi mi radi spominjamo njenih zgodb, iz katerih se zrcali življenje, kakršnega ni več.

obvestila, vabila

31

Pravice iz javnih sredstev CENTER ZA SOCIALNO DELO GORENJSKA, ENOTA TRŽIČ

Za letne pravice, in sicer za otroški dodatek, subvencijo vrtca, subvencijo malice in kosila, državno štipendijo, od decembra 2018 upravičencem ni več potrebno oddajati vlog za podaljševanje navedenih pravic (torej če imajo veljavno pravico). Centri za socialno delo po uradni dolžnosti odločajo o nadaljnji upravičenosti do pravic z izdajo nove odločbe po uradni dolžnosti. V kolikor stranka posamezno letno pravico uveljavlja prvič, mora vložiti novo vlogo (Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, Vloga za državno štipendijo za dijake in študente, Vloga za subvencijo malice in kosila). Obrazec za Vlogo lahko kupite v knjigarni ali najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tako dijaki kot študenti naj predložijo dokazila o zaključenem letniku, za katerega so prejemali državno štipendijo. Dijaki, ki prvič uveljavljajo pravico do državne štipendije, Vlogo za uveljavljanje državne štipendije oddajo v mesecu avgustu, študentje pa v mesecu septembru. Vlagatelji, ki prvič oddajajo vlogo za subvencijo vrtca, morajo novo Vlogo oddati mesec pred vstopom v vrtec (npr. otrok gre v vrtec s 1.9.2019, vlogo je potrebno oddati v mesecu avgustu 2019). Pri podaljšanju veljavnosti pravice do otroškega dodatka, ki velja po Uredbi 883/2004 (kjer je eden od staršev zaposlen v tujini, drugi starš pa je v Republiki Sloveniji brez dohodka), mora upravičenec v mesecu izteka pravice do otroškega dodatka sam vložiti vlogo za podaljšanje pravice na Centralno enoto za staršev­sko varstvo in družinske prejemke CSD Ljubljana. V tem primeru po-

daljševanja pravic po uradni dolžnosti s strani Centrov za socialno delo ni. V primeru, ko otroci niso vključeni v vrtec, so do višjega zneska otroškega dodatka upravičeni le otroci, mlajši od štirih let. Upravičenci do letnih pravic morajo centru za socialno delo še vedno sporočati spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali so zanjo izvedeli. To lahko storijo npr. na Obrazcu za sporočanje sprememb za pravice iz javnih sredstev in ga posredujejo centru za socialno delo. Primeri sprememb: sprememba števila oseb ali upravičencev, sprememba ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod, sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta, sprememba vrste periodičnega dohodka, pri državni štipendiji pa tudi druge okoliščine, ki po zakonu, ki ureja štipendiranje, vplivajo na pravico. V primeru, ko družina dobi novega družinskega člana (novo rojstvo), je potrebno vložiti vlogo na obrazcu Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V mesecu avgustu in septembru 2019 pričakujemo povečano število vlog. Vlagatelji, pri katerih bo ugotovljeno, da CSD ne razpolaga s potrebnimi dokazili, na podlagi katerih bi o pravici lahko odločil, bodo pozvani k dopolnitvi vloge. Vlagatelje zato naprošamo, da v primeru prejetega poziva k dopolnitvi vloge, le te dopolnijo čimprej oz. v skladu z zakonitim rokom.

Nove spodbude za gradnjo ali nakup skoraj nič-energijskih stavb ter obnovo starejših stanovanjskih stavb MAG. SAMO COTELJ

V Uradnem listu RS 36/2019 je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad objavil dva nova javna poziva za pridobitev nepovratne finančne spodbude za gradnjo ali nakup skoraj nič-energijskih stavb, celovito obnovo stavb ter za naložbe v večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Prvi javni poziv 73SUB-OB19 je namenjen občanom za gradnjo ali nakup skoraj nič-energijske stavbe, za izvedbo celovite obnove stavbe na raven skoraj nič-energijske stavbe ter nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj nič-energijski večstanovanjski stavbi. Javni poziv nadomešča dosedanji javni poziv 54SUB-0B17, pri čemer je spremenjen v kategoriji najbolj »naravne« gradnje, kjer so subvencije še višje ostalo pa ostaja enako kot v predhodnem razpisu. Drugi javni poziv 74SUB-OB19 je namenjen občanom za izvedbo naslednjih ukrepov učinkovite rabe energije: vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi, vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje, vgradnja top­ lotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe, priključitev starejše stavbe na sistem daljinskega ogrevanja, vgradnja energijsko učinkovitih oken, toplotna izolacija fasade, toplotna izolacija strehe ali plošče proti neogrevani podstrehi, vgradnja toplotne izolacije tal ter vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote. Tudi ta javni poziv nadomešča dosedanji javni poziv 54SUB-OB17, novost tega poziva je v tem, da je subvencijo možno pridobiti tudi za ukrep toplotne izolacije tal, bistveno pa se spreminja postopek prijave na javni poziv. Na nov javni poziv 74SUB-OB19 se vloga

odda po izvedbi naložbe, kar pomeni, da vloge ni potrebno oddati pred začetkom del, ampak se vlogo odda po tem, ko so dela zaključena. Namen te spremembe je poenostaviti postopek prijave in skrajšati čas do izplačila nepovratne spodbude. Razpisna dokumentacija z vsemi obrazci in seznamom ustrezne opreme je dostopna na spletni strani Ekološkega sklada RS (www. ekosklad.si), strokovno svetovanje pri pripravi investicije glede vrste in tehnične izvedbe ukrepov, razpisno dokumentacijo ter dodatna pojasnila v zvezi z javnimi pozivi, lahko dobite tudi v Energetsko svetovalni pisarni v Tržiču, ki deluje vsako sredo od 15. do 17. ure, za obisk se predhodno dogovorite po telefonu 04 59 71 552 ali se naročite preko spletne strani http://www.trzic.si/ esp.aspx (naročanje na brezplačno svetovanje).

Obvestilo Najava javnega razpisa za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje stroškov nakupa malih komunalnih čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih stavb, velikosti do 50 PE. Besedilo razpisa, pogoji in zahtevana dokumentacija za prijavo so dostopni v sprejemni pisarni Občine Tržič in na spletni strani: http://www.trzic.si/obcina/javni-razpisi-in-objave/.

32

obvestila, vabila

Vabilo k vpisu v Atletski klub Križe Tržič (AKKT) ANA JERMAN

-- predšolski otroci od četrtega leta dalje, -- otroci od 1. do 3. razreda (U8 in U10), -- starejši otroci (U12 in starejši). Vadbo vodimo štiri vaditeljice atletike in en atletski trener. Vadbe potekajo dvakrat na teden na igrišču v Križah, pozimi pa v šolski telovadnici. Večkrat vadimo tudi v naravi. Program naše šole je prilagojen tako starosti otrok kot ciljem. Vsi otroci tako vadijo vse atletske discipline, glavna oblika dela je igra, skupinsko delo, po potrebi pa tudi individualno. Veliko pozornosti posvečamo motoriki, tehniki vseh naravnih oblik gibanja: teku, skokom, metom. Ob vadbi otroci tako pridobivajo vzdržljivost in splošno kondicijo. K vadbi večkrat povabimo tudi atlete iz različnih atletskih panog. Šele, ko vidimo, da so otroci tako fizično in

Da je naše delo na pravi poti, kažejo vidni rezultati, ki jih otroci dosegajo na različnih tekmovanjih. Večina otrok se je udeležila tekmovanj v okviru šol, kjer uspešno zastopajo svoje šole (kros, Mamutov tek, Tek po ulicah Tržiča, šolska občinska in regijska tekmovanja v atletiki).

Z vadbo v sezoni 2019/20 bomo pričeli v ponedeljek, 2. septembra. In sicer predšolski otroci ob 17. uri, osnovnošolci pa ob 18. uri na igrišču v Križah.

Otroci so tudi uspešno tekmovali na Gorenjski zlati ligi, kjer so medalje osvajali Jaka Dolinar, Matic Kalan, Tija Drljača, Živa Meglič in Lia Novak.

Vadbe bodo ob ponedeljkih in četrtkih (za predšolske otroke od 17. do 18. ure, za osnovnošolce pa od 18. do 19. ure).

Skupaj z Atletsko šolo Rožle Prezelj in AK Kranj, sestavimo ekipe, ki uspešno tekmujejo na državnih prvenstvih. Neca Meglič in Živa Pogačnik, sta bili del ekipe, ki je osvojila 3. mesto na ekipnem državnem prvenstvu U14, Jaka Dolinar in Matic Kalan sta bila del ekipe, ki je osvojila 4. mesto U12. Jaka Dolinar je bil posamezno 2. v teku na 200 m. Tija Drljača je bila del ekipe U12, ki je osvojila 2. mesto. Mlajši otroci na DP še ne tekmujejo.

Prijave sprejemamo na e-nas­ lov: asrozleprezelj@gmail.com ali jermana800@hotmail.com. Lahko pa nas tudi pokličete na: 041342664 (Nika), 031336290 (Ana)

Vabilo k vpisu v program Cicibanove urice

Nova plesna in športna sezona – novi vpisi Šolske počitnice so se zaključile, s tem pa prihaja nova sezona namenjena vsem ljubiteljem PLESA in ŠPORTA. Vabljeni v Plesni Studio Špela, kjer se boste vi, vaši otroci, prijatelji, babice in dedki lahko zavrteli v plesnih ritmih ali prišli v fit formo na športnih vadbah. HIP HOP, OTROŠKI PLESNI VRTEC, MINI POP/ MINI JAZZ, PLESI V PARU, DRUŽABNI PLESI, HIP HOP MAMICE, ŠPELA MIX, HIIT – intervalni trening, TRENINGI ZA PARE, PILATES, FIT JOGA, VADBA ZA STAREJŠE, JUTRNJA VADBA, VADBA Z UTEŽMI ... vse to in še več najdete v pros­ torih Plesnega Studia Špela.

Vrtec Tržič vabi otroke v starosti od 2 do 6 let, ki ne bodo obiskovali vrtca, da se priključijo Cicibanovim uricam. Namen le-teh je druženje s sovrstniki in doživljanje vsebin predšolske vzgoje. Cicibanove urice bodo potekale dvakrat tedensko v popoldanskih urah v eni izmed enot Vrtca Tržič, s predvidenim pričetkom v mesecu septembru.

Za vse fante, ki se radi zabavajo in plešejo imamo letos nov plesni tečaj namenjen samo njim: HIP HOP ZA FANTE. =) Vsi, ki bi radi zaplesali z nami ali pa se radi ukvarjate s športom, vabljeni na TEDEN ODPRTIH VRAT, ki bo potekal v ZAČETKU SEPTEMBRA. Urnik in ostale informacije poiščite na naši spletni strani www.plesnistudiospela.si ali pa nas kontaktirajte na 040 623 535 – Špela.

Starši lahko vpišete otroka v Cicibanove urice vsak dan na upravi Vrtca Tržič, vpisni list pa je na voljo na spletni strani Vrtca Tržič, v zavihku Vpis. Za vse dodatne informacije o programu lahko pokličete na telefon 04 59 71 600 ali 04 59 71 607.

EVROPSKO IN DRŽAVNO PRVENSTVO... – KVALITETNO IN TRDO DELO SE ODRAŽA V REZULTATIH Da smo preteklo plesno leto uživali in se zabavali na treningih je vidno iz zadovoljnih in veselih obrazov otrok in staršev konec plesnega leta, ko na zaključnem pikniku pokažemo, kaj smo se naučili. Še večje zadovoljstvo pa tekmovalcem prinesejo lepi rezultati DRŽAVNEGA in EVROPSKEGA PRVENSTVA, kjer se pokaže višek plesne forme v celi tekmovalni sezoni.

Lep plesni pozdrav!

Plesni Studio Špela

Veder polet v veliki svet – z Vrtcem Tržič! brezplačna objava

Na letošnje počitnice so tako otroci odšli z velikim veseljem, saj so si tik po koncu šole priplesali odlične rezultate na državnem in evropskem prvenstvu, ki sta potekala v mesecu juniju.

brezplačna objava

V letošnjem letu načrtujejo tri vadbene skupine:

Med počitnicami z vadbo prekinemo, saj vemo, da so to še otroci in da potrebujejo počitek. Uspešno sodelujemo z Občino Tržič in Športno zvezo Tržič. Že četrto leto smo bili uspešni na razpisu Občine Tržič pri sofinanciranju športa v občini. Smo tudi člani naše panožne zveze – AZS in delujemo kot klub v javnem interesu.

psihično sposobni za atletsko tekmovanje, se teh tudi udeležijo, a običajno ne pred U8, U10 in U12. Predvsem pa spoštujemo otrokove odločitve in se o tem pogovorimo tudi s starši.

brezplačna objava

AKKT je bil ustanovljen leta 2014, a atletika je v Tržiču zaživela leta 2011, pod vodstvom Atletske šole Rožle Prezelj iz Kranja, s katero še vedno sodelujemo, tako vsebinsko, kot tudi strokovno in organizacijsko.

obvestila, vabila

33

Vabilo na koncert kvarteta Jureta Slaparja FOTO: MARTIN KLABUS

Jure Slapar je perspektivni mladi glasbenik, ki se odpravlja na študij jazza na priznano univerzo v Berlinu. Je prejemnik zlatih priznanj in prvega mesta na tekmovanju TEMSIG, tako solistično, kot tudi z njegovo zasedbo Mood lab 5et. Redno nastopa po domačih in odrih ter festivalih z različnimi zasedbami. Dvakrat je nastopil tudi kot solist z Big Bandom RTV Slovenija.

ZA VPIS IN DODATNE INFORMACIJE POKLIČITE NA 051 332 787 ALI PIŠITE NA E-NASLOV SASA.MEGLIC@TELEMACH.NET

brezplačna objava

ˇ VPISUJE NOVE CLANE

brezplačna objava

Folklorna skupina Karavanke

Koncert kvarteta Jureta Slaparja, ki ga sestavljajo Jure Slapar (kitara), Samo Hude (klavir), Peter Smrdel (bas) in Gaj Bostič (bobni) bo v nedeljo, 15. 9. 2019, ob 19. uri, v Kulturnem centru Tržič.

brezplačna objava

brezplačna objava

Obeta se energičen, jazzovsko obarvan koncert, ki vas sigurno ne bo razočaral. Vstopnine NI!

34

koledar dogodkov

September 2019 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/. vsak četrtek

nedelja, 8. 9.

Dom Petra Uzarja

10.00 prelaz Ljubelj

od 29. 8. do 30. 9.

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (lahke vaje)

23. Hrastov memorial – Mednarodni gorski preizkus starodobnikov

Galerija Atrij

Dom Petra Uzarja

Avto moto društvo Tržič

nedelja, 1. 9.

Gorniški učni center Zelenica

Razstave Razstava: Slovo od Peka … Peko živi Tržiški muzej

od 5. 9. do 28. 10.

Staro mestno jedro

Šuštarska nedelja 2019

Galerija Paviljon

Boci team in Občina Tržič

Razstava: Marjan Manček, razstava ilustracij

Casa Latina Sas Bar

Tržiški muzej

Kaos okusov v Casi Latina Casa Latina Sas Bar

od 6. 9. do 7. 10. Dom Petra Uzarja

Razstava ob 10. obletnici delovanja Kulturnega društva tržiških likovnikov Kulturno društvo tržiških likovnikov

Ostale aktivnosti september prostori KD FS Karavanke, Balos 4

Vpis novih članov Kulturno društvo Folklorna skupina Karavanke prostori Plesnega kluba Tržič, paviljon NOB

Vpis novih članov Plesni klub Tržič Tržič

Vpisi v tečaj joge Tadeja Gašperlin

V Zdravstvenem domu Tržič ponedeljek, 9.9. 2019 - uvod v šolo za starše, komunikacija med staršema; sreda, 11. 9. 2019 - nega dojenčka; ponedeljek, 16.9. 2019 – matične celice, porod; torek, 17.9. 2019 – rokovanje z dojenčkom četrtek, 19.9. 2019 - razvoj in nega zob v 1.letu, prehrana in bolezni

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

30 dni 30 minut branja: Poletavci Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

vsak ponedeljek Dom Petra Uzarja

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (srednje težke vaje) Dom Petra Uzarja

vsak torek Dom Petra Uzarja

11.00 vaje za spomin in koncentracijo (zelo težke vaje) Dom Petra Uzarja

ponedeljek, 9. 9. 7.00 Sokolnica

Krvodajalska akcija Območno združenje Rdečega križa Tržič

Kinoteka – izbor iz domače filmske klasike v kateri igra Polde Bibič

15.30 Predavalnica Zdravstvenega doma Tržič

Javni sklad za Kulturne dejavnosti, območna izpostava Tržič

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, skupina za sampomoč Tržič

ponedeljek, 2. 9.

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

18.15 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Delavnica za odrasle: Odkrivamo lepoto čipke – klekljarska delavnica Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 4. 9. 18.00 Galerija Paviljon

Odprtje razstave: Marjan Manček, razstava ilustracij Tržiški muzej

četrtek, 5. 9.

Odprtje razstave ob 10. obletnici delovanja Kulturnega društva tržiških likovnikov Kulturno društvo tržiških likovnikov iz Tržiča

Kopalni izlet v Izolo Društvo upokojencev Tržič

sobota, 7. 9. do 10. 9.

Planinsko društvo Tržič

Tržič

15.30 Dom Petra Uzarja

Od 9. 9. do 19. 9.

Tečaj letnega gorništva za zahtevnejše ture in ferate

Tržič

8. Spominjarije na Poldeta Bibiča (literarni večer) Javni sklad za Kulturne dejavnosti, območna izpostava Tržič iz Tržiča

Planinski pohod: Kukova špica (2.427 m) Planinsko društvo Tržič GUC Zelenica

Tečaj letnega gorništva za zahtevnejše ture in ferate Planinsko društvo Tržič

Srečanje onkoloških bolnikov

Beremo s tačkami pomagačkami Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 18.15 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Delavnica za odrasle: Odkrivamo lepoto čipke – klekljarska delavnica Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

torek, 10. 9. 7.00 Sokolnica

Krvodajalska akcija Območno združenje Rdečega križa Tržič 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Beremo s tačkami pomagačkami Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 11. 9. 9.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Nacionalni mesec skupnega branja – Dopoldanski bralni maraton Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 11.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Individualna pomoč za uporabnike računalnika Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

četrtek, 12. 9. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ura pravljic: O miški, ki je iskala sir Knjižnica dr. Toneta Pretnarja iz Tržiča

Pohod Društva upokojencev Tržič Društvo upokojencev Tržič

koledar dogodkov Praznik krajevne skupnosti Podljubelj Krajevna skupnost Podljubelj 14.00 kamp Podljubelj

Zmajske igre 2019: Pripovedka o nastanku kraja Krajevna skupnost Podljubelj 20.00 Kulturni dom Križe

Projekcija filma: Srce se ne boji Župnija Križe iz Tržiča

Pohod: Krk – Baška Planinsko društvo Tržič Gorenjska plaža

1, 2, 3 Raps Glasbeno društvo Fankadelik

nedelja, 15. 9. 19.00 Kulturni center Tržič

Koncert Jureta Slaparja

iz Tržiča

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Društvo upokojencev Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

četrtek, 19. 9.

sreda, 25. 9. 11.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Srečanje članov Društva slepih in slabovidnih Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ura pravljic s policijskimi psi Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

petek, 20. 9.

Poletavci Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sobota, 21. 9.

27. območna otroška likovna kolonija: Lom 2019

v Kovorju na skednju

18.15 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Delavnica za odrasle: Odkrivamo lepoto čipke – klekljarska delavnica Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

torek, 17. 9. 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Predstavitev knjige: Najlepše stvari so zastonj Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

četrtek,26. 9. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ura pravljic: Gibanje je lahko zabavno s Katjo Gaber Vodopivec Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

petek, 27. 9. 19.30 Kulturni center Tržič

Stand up komedija: Klemen Bučan 18+ Opium Industries d.o.o.

Lom pod Storžičem

ponedeljek, 16. 9.

Ljudska univerza Tržič

Individualna pomoč za uporabnike računalnika

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Javni sklad za Kulturne dejavnosti, območna izpostava Tržič

Slovenščina za tujce – uvodni sestanek

Besedarije

15.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Jure Slapar

10.00 Ljudska univerza Tržič

torek, 24. 9.

Izlet Društva upokojencev Tržič: Lendava

Nastop skupine Country ritem Kulturno društvo sv. Janez Krstnik

nedelja, 22. 9. 10.00 Zavetišče v Gozdu

Odprtje novega otroškega igrišča Planinsko društvo Križe

ponedeljek, 23. 9. 18.15 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Delavnica za odrasle: Odkrivamo lepoto čipke – klekljarska delavnica Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

iz Tržiča

Tridnevni planinski pohod: Nacionalni park Severni Velebit Planinsko društvo Križe

sobota in nedelja, 28. in 29. 9. 9.00 pred Dvorano tržiških olimpijcev

Vikend tržiških poti Trans Julius, Zavod za spodbujanje kolesarstva

sobota, 28. 9. 10.00 Žiganja vas

D-oživi srednji vek Občina Tržič

ponedeljek, 30. 9. 18.15 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Delavnica za odrasle: Odkrivamo lepoto čipke – klekljarska delavnica Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

plačan oglas

sobota, 14. 9. 9.00 kamp Podljubelj

35